doi:10.5474/geologija.1996.009

Potencialnost karbonatnih kamnin za nastanek ogljikovodikov v zahodni Sloveniji Carbonate rocks of west Slovenia as potential sources for hydrocarbons Bojan

Ogorelec^,

Bogdan Bogomir

Jurkovšek^, Drago Jelen^ & +Borislav

Satara^, Gertrud Kapović^

Barić^,

^ Geološki zavod Ljubljana, I n s t i t u t za geologijo, g e o t e h n i k o in geofiziko, D i m i č e v a 14, 1009 L J u b l j a n a , S l o v e n i j a 2 G r a č a n s k o b o r j e 9, 10000 Z a g r e b , H r v a š k a ^ I N A - N a f t a p l i n , Služba za laboratorijska istraživanja, L o v i n č i č e v a 1, 10000 Z a g r e b , H r v a š k a 4 I N A - P r o j e k t , S a v s k a 8 8 a , 10000 Z a g r e b , H r v a š k a

Ključne

besede:

Key-words:

k a r b o n a t n e k a m n i n e , ogljikovodiki, mezozoik, Slovenija

c a r b o n a t e rocks, hydrocarbons, Mesozoic, Slovenia

Kratka vsebina Raziskave zajemajo okolje n a s t a n k a in litološke značilnosti ter geokemične in o p t i č n o - m i k r o s k o p s k e a n a l i z e o r g a n s k e s n o v i 196 v z o r c e v a p n e n c e v i n d o l o m i t o v iz z a h o d n e g a d e l a s l o v e n s k i h D i n a r i d o v . D o b l j e n i r e z u l t a t i so z a z d a j o r i e n t a c i j s k i . A n a l i z i r a n i h je b i l o 14 p o t e n c i a l n i h f o r m a c i j r a z l i č n i h s t a r o s t i , o d z g o r n j e g a p e r m a d o p a l e o c e n a . T r i a s n e i n j u r s k e k a m n i n e v s e b u j e j o v p o v p r e č j u 0,2 % C in n i s o p o t e n c i a l n e z a n a s t a n e k n a f t e i n p l i n a . Več vsebujejo zgornjepermsKi in k a r n i j s k i a p n e n c i , n e u g o d n a v n j i h p a j e s e s t a v a k e r o g e n a , k e r je t a p r e t e ž n o t e r e stričnega izvora. Med deloma potencialne m a t i č n e k a m n i n e lahko izločimo spodnjekredne črne a p n e n c e l a g u n s k e g a faciesa s Trnovega pri Novi Gorici. Črni ploščasti in laminirani K o m e n s k i in Tomajski a p n e n e c ter plasti Liburnijske formacije k a ž e j o s i c e r m e j n e v s e b n o s t i C^^^, i m a j o p a n e u g o d n o s e s t a v o k e r o g e n a .

Abstract The research comprises depositional evironment and lithological characteris­ t i c s a s w e l l a s g e o c h e m i c a l a n d o p t i c a l a n a l y s e s of 196 l i m e s t o n e a n d d o l o m i t e s a m p l e s f r o m U p p e r P e r m i a n t o P a l e o c e n e a g e f r o m t h e w e s t e r n p a r t of S l o v e n i a n D i n a r i d e s . T h e o b t a i n e d r e s u l t s of 14 i n v e s t i g a t e d f o r m a t i o n s a r e o r i e n t a t i o n a l . T r i a s s i c a n d J u r a s s i c r o c k s c o n t a i n 0.2 % C in average a n d are not potential s o u r c e r o c k s for h y d r o c a r b o n s . T h e U p p e r P e r m i a n a n d C a r n i a n b e d s c o n t a i n m o r e CQj.g, b u t v i t r i n i t e c o n s t i t u e n t of t e r r e s t r i a l o r i g i n is u n f a v o r a b l e for t h e k e r o S o a v t o r j i se b o m o v e d n o s p o m i n j a l i n a š e g a p r i j a t e l j a i n k o l e g a B o r e , ki j e p r e m i n i l p r e d k o n c e m redakcije tega dela.

g e n e c o m p o s i t i o n . T h e b l a c k L o w e r C r e t a c e o u s l i m e s t o n e of l a g o o n a l f a c i e s f r o m T r n o v o n e a r N o v a G o r i c a c a n b e c o n s i d e r e d a s p a r t i a l p o t e n t i a l s o u r c e r o c k for hydrocarbons. Black platy a n d l a m i n a t e d K o m e n a n d Tomaj limestone a n d rocks of t h e L i b u r n i a n F o r m a t i o n i n d i c a t e a m o d e r a t e c o n t e n t of C^^.^ b u t h a v e u n f a v o r ­ a b l e c o m p o s i t i o n of k e r o g e n e .

Uvod R a z i s k a v e nafte in p l i n a so bile v Sloveniji v z a d n j i h desetletjih o s r e d o t o č e n e večjem delu n a M u r s k o depresijo, ki p r i p a d a z a h o d n e m u delu obsežnega

v

Panonskega

b a z e n a . T a k k o n c e p t r a z i s k a v so n a r e k o v a l a o d k r i t j a nafte in p l i n a m e d d r u g o s v e t o v ­ n o v o j n o v okolici L e n d a v e . L e t a 1943 je b i l o o d k r i t o n a f t n o - p l i n s k o polje P e t i š o v c i , t a k o j za n j i m p a še polji D o l i n a i n Filovci. Č r p a n j e p l i n a iz g l o b l j i h slojev p e t i š o v s k e s t r u k t u r e p o t e k a še d a n e s , m e d t e m k o so z a l o g e iz D o l i n e i n F i l o v e c i z č r p a n e . V slovenskem

delu

Dinaridov

so n a f t n o - g e o l o š k e

raziskave

potekale

bistveno

m a n j i n t e n z i v n o . V p e t d e s e t i h in š e s t d e s e t i h letih so bili v S l o v e n s k e m P r i m o r j u in n a Krasu z geofizikalnimi m e t o d a m i ugotovljeni nekateri strukturni elementi, ki bi lah­ ko predstavljali pasti za ogljikovodike. S površinskimi r a z i s k a v a m i in s stratimetrij s k i m s n e m a n j e m profilov so bile kasneje r a z i s k a n e mezozojske k a r b o n a t n e

formaci­

je, p r e d v s e m njihove b i o s t r a t i g r a f s k e in facialne značilnosti. I z v r t a n a n i bila

nobena

n a f t n a r a z i s k o v a l n a vrtina. Najbližje g l o b o k e v r t i n e so t a k o v Istri p r i R o v i n j u (Ro-1, 4.135 m; K r a n j e c , (7.305 m , najgloblja

1981) in n a i t a l i j a n s k e m o z e m l j u - A m a n d a 1 v B e n e š k i

depresiji

"off s h o r e " v r t i n a v M e d i t e r a n u ) , n a d a l j e v r t i n a C e s a r o l o - 1

izlivu T i m a v a (4.332 m; C a t i

e t a l . , 1 9 8 9 a , 1 9 8 9 b ) i n 1.400 m e t r o v g l o b o k a

pri

vrtina

S P A N - 1 p r i Č e d a d u ( S a r t o r i o et al., 1987). V s k l e p n i fazi r a z i s k a v je t u d i p r e k 7000 m g l o b o k a v r t i n a C a r g n a c c o p r i U d i n a h . Vse n a š t e t e v r t i n e so bile v n a f t n e m

pogledu

sicer n e g a t i v n e , p o s r e d o v a l e p a so obilico zelo p o m e m b n i h s t r a t i g r a f s k o - l i t o l o š k i h

in

tektonskih podatkov. Rovinjska vrtina in vrtina A m a n d a sta prevrtali celotno mezozojsko k a r b o n a t n o skladovnico Istrske platforme in sta končali v p e r m s k i h

karbonat-

no-klastičnih plasteh. Skoraj n o b e n i h p o d a t k o v p a doslej n i s m o imeli o vsebnosti o r g a n s k e snovi v k a r ­ b o n a t n i h k a m n i n a h in o njihovi p o t e n c i a l n i m a t i č n o s t i . Več p o d a t k o v i m a m o le o nji­ hovih facialnih razvojih v slovenskem delu Dinaridov ( P l e n i č a r & P r e m r u , Pleničar

1975;

& P a v l o v e C, 1 9 8 4 ) . V s e p r e d m e n e o m o ž n o s t i k a r b o n a t n i h k a m n i n

za

f o r m i r a n j e in m i g r a c i j o o g l j i k o v o d i k o v so temeljile n a o p i s n i h p o d a t k i h , k o t so " b i t u m i n o z n i a p n e n c i ali dolomiti", " d u h p o b i t u m n u " , "pojavi o r g a n s k e snovi" in p o d o b ­ no. Glede na slabo poznavanje naftno-geoloških parametrov mezozojskih k a m n i n z a h o d n i h D i n a r i d i h j e b i l o s s r e d n j e r o č n i m Programom za

obdobje

1986-1990

naftnih

raziskav

predvideno, da dodatno raziščemo tudi njihove

v

v

Sloveniji

potencialne

m a t i č n e lastnosti. V ta n a m e n s m o v o b d o b j u 1986-88 raziskali 196 vzorcev apnencev, dolomitov in skrilavcev različnih starosti od zgornjega p e r m a do paleocena. P r e d m e t teh r a z i s k a v in objave so p r e d v s e m delež o r g a n s k e snovi v k a m n i n a h , okolje njihove­ ga n a s t a n k a , litologija in diagenetske značilnosti ter sestava b i t u m n a . Dobljeni a n a l ­ itski rezultati z a e n k r a t predstavljajo le p r e p o t r e b n e o s n o v n e p o d a t k e za

programi­

r a n j e nadaljnjih, d r a ž j i h raziskav, k o t so geofizikalne m e r i t v e in m o r e b i t n e

globoke

raziskovalne vrtine. P r e d s t a v l j e n i p o d a t k i so r e z u l t a t s k u p n i h r a z i s k a v I n š t i t u t a za geologijo, e h n i k o i n g e o f i z i k o iz L j u b l j a n e , I N A - P r o j e k t a Z a g r e b i n G e o k e m i j s k e g a

geot­

laboratorija

I N A - N a f t a p l i n . Terenske in regionalne raziskave so izvajali B. Ogorelec, B. J u r k o v šek, B. K a p o v i c in D . S a t a r a , g e o k e m i č n e a n a l i z e in njihovo i n t e r p r e t a c i j o G. B a r i c , mikroskopijo organske snovi B. Jelen, kompilacijo podatkov pa B. Ogorelec. Raziskave sta financirala Nafta L e n d a v a in R S S (Raziskovalna skupnost Sloveni­ je), d a n a š n j e M i n i s t r s t v o za z n a n o s t i n t e h n o l o g i j o R e p u b l i k e S l o v e n i j e .

Predmet raziskav Potencialnost paleozojskih in mezozojskih karbonatnih k a m n i n smo raziskovali v z a h o d n e m d e l u slovenskih Dinaridov, p r e d v s e m n a K r a s u , T r n o v s k e m gozdu, v širši o k o l i c i I d r i j e i n v P o l h o g r a j s k e m h r i b o v j u ( s i . 1). V t e m p r o s t o r u s m o l a h k o

zajeli

kamnine od zgornjega p e r m a do paleocena. Pri načrtovanju raziskav smo m e d poten­ cialne matične k a m n i n e uvrstili zgornjepermske spodnjekredne

apnence

Tržaško-komenske

ter

planote.

zgornjekredne Delno

smo

a p n e n c e in dolomite, karnijske

tankoploščaste

prištevali

sem

in

laminirane

še jurske

in kredne

plasti

S l o v e n s k e g a j a r k a . O m e n j e n e k a m n i n e s m o za n a s t a n e k ogljikovodikov izločili zanimive dolomitov

zaradi

njihove

pogojujeta

t e m n e barve in mikrofaciesa.

razpršena

organska

Temno

snov in pirit,

po

barvo

katerih

kot

apnencev sklepamo

redukcijske r a z m e r e m e d njihovo sedimentacijo in kasnejše diageneze. Vse

in na

naštete

p l a s t i so se o d l a g a l e v zelo m i r n e m okolju, večidel v l a g u n a h in z a p r t e m d e l u nekatere pa v globljem

in

apnence

šelfa,

okolju.

V z o r c e z a g e o k e m i č n e a n a l i z e s m o i z b r a l i iz serije š t i r i d e s e t i h s t r a t i g r a f s k i h

pro­

filov in večjih golic. S a m i profili n i s o p r e d m e t objave, litologija in facies k a m n i n t e r v s e b n o s t o r g a n s k e g a o g l j i k a p a so s h e m a t s k o p r i k a z a n e n a sliki 2. Vsi r a z i s k a n i vzorci so bili p r e g l e d a n i z b i t u m i n o l o š k o - l u m i n i s c e n t n o m e t o d o

in

analizirani n a v s e b n o s t o r g a n s k e g a ogljika. N a i z b r a n i h vzorcih so bile n a p r a v l j e n e še p i r o l i z a o r g a n s k e s n o v i (38 v z o r c e v ) , s e s t a v a b i t u m n a , k r o m a t o g r a f s k e a n a l i z e n a s i ­ čenih ogljikovodikov in mikroskopska analiza kerogena.

Splošno o matičnih kamninah M a t i č n e k a m n i n e za n a s t a n e k o g l j i k o v o d i k o v so tiste, v k a t e r i h se o r g a n s k a tako rastlinskega kakor živalskega porekla zaradi anaerobnih pogojev v

snov

sedimentu

o h r a n i skozi g e o l o š k a o b d o b j a . K a z a l e c v s e b n o s t i o r g a n s k e snovi v k a m n i n i je količi­ n a o r g a n s k e g a o g l j i k a (CQj.g). Z v i d i k a n a f t n e p o t e n c i a l n o s t i k a r b o n a t n i h k a m n i n

so

z a n i m i v e t i s t e , k i v s e b u j e j o n a d 1 % C^^^. K a m n i n e , k i v s e b u j e j o 0 , 3 - 1 % C

, sodijo v

o b r o b n o s k u p i n o ( m e j n e v r e d n o s t i ) , k a m n i n e z m a n j k o t 0 , 3 % C^^.^ p a p o

Kriterijih

Robertsonovega

geokemičnega laboratorija

za naftno matičnost niso

Vendar s a m a vsebnost organske snovi ni zadostna za oceno naftne

perspektivne. potencialnosti

n e k e k a m n i n e . P o z n a t i m o r a m o n a m r e č še s e s t a v o o r g a n s k e snovi, njeno p o r e k l o in druge parametre, m e d njimi k a t e r e m je k a m n i n a

tudi termalno evolucijo sedimentacijskega

O r g a n s k o s n o v v s e d i m e n t u s e s t a v l j a t a bitumen t o p i l i h - i n kerogen, sestavljajo

kerogen

bazena,

v

nastajala. - frakcija, ki je t o p n a v o r g a n s k i h

netopni del organske snovi s strukturo polimerov. Glede na to, da velike molekule, ga

težko

analiziramo.

To je d a n e s

možno

s

pirolizo (segrevanjem v inertni atmosferi), kjer ta r a z p a d a v nižje enote, katere n a t o lahko ločimo s plinsko in m a s n o

kromatografijo.

SI. 1.Položaj i n s t a r o s t v z o r c e v , o d v z e t i h z a g e o k e m i č n e r a z i s k a v e F i g . 1 . L o c a t i o n s a n d a g e of g e o c h e m i c a l s a m p l e s Zgornji p e r m - U p p e r P e r m i a n : 1 V o j s k a r s k a p l a n o t a - Rejc, 2 I d r i j a ( r u d n i k - H g m i n e ) , 3 M a s o r e , 4 J a v o r j e v D o l , 5 Ž a ž a r Trias - Triassic: Skitij - Scythian: 6 Ž e l i n - C e r k n o , 7 J a g r š e ; Anizij - Anisian: 8 C e r k n o - B a b a , 9 P o l h o v G r a d e c - S e v n i k ; Ladinij - Ladinian: 10 O b l a k o v v r h ; Karnij - Carnian: 11 Z g o r n j a T r e b u š a , 12, H u d a j u ž n a , 13 B o r o v n i c a , 14 D r e n o v G r i č ; Norij in retij - Norian & Rhaetian: 15 Č e p o v a n , 16 Z a k o j c a Jura - Jurassic: ( g l o b l j e v o d n i r a z v o j - d e e p w a t e r e n v i r o n m e n t ) 17 H u d a j u ž n a , 18 P o r e z e n K r e d a - Cretaceous: Hauterivij - Hauterivian: 19 T r n o v o ; Barremij-aptij - Barremian-Aptian: 20 Voglarji, 2 1 S a b o t i n , 22 G o l a c , 23 M a r k o v š č i n a ; Albij-cenomanij - AlbianCenomanian: 24 Povir, 25 D i v a č a , 26 V r h o v l j e - K r e p l j e ; Turonij-santonij - Turonian-Santonian: 27 S e ž a n a ; Komenski apnenec (cenom a n i j - t u r o n i j ) - Komen limestone ( C e n o m a n i a n - T u r o n i a n ) : 28 K o m e n - Š k r b i n a , 29 T o m a č e v i c a ; Senonij - Senonian ( S e ž a n s k a f o r m a c i j a - S e ž a n a f o r m a t i o n ) : 30 S e ž a n a , 31 D i v a č a ; Tomajski apnenec - Tomaj limestone (zgornji s e n o n i j - U p p e r S e n o n i a n ) : 32 D u t o v l j e , 33 K r i ž Kreda-Paleocen (Liburnijska formacija) - Cretaceous-Paleocene (Liburnian Formation): 34 S e n a d o l e , 35 Š t o r j e , 36 V r e m s k i Britof, 37 K o z i n a , 38 H r u š i c a , 39 S e č o v l j e

SI. 2. S h e m a t s k i l i t o l o š k i s t o l p e c z r a z i s k a n i m i f o r m a c i j a m i i n g l a v n i r n i g e o k e m i č n i m i z n a č i l n o s t m i k a r b o n a t n i h k a m n i n (delež C^^^, i n d e k s v i t r i n i t n e o d s e v n o s t i . . . ) . Š t e v i l k e v k r o g i h pomenijo število raziskanih vzorcev p o s a m e z n e formacije F i g . 2. S h e m a t i c l i t h o l o g i e c o l u m n w i t h i n v e s t i g a t e d f o r m a t i o n s a n d m a i n g e o c h e m i c a l c h a r a c ­ t e r i s t i c s of c a r b o n a t e r o c k s (C c o n t e n t , v i t r i n i t e r e f l e c t i o n i n d e x ...). N u m b e r s i n c i r c l e s a r e i n d i c a t i n g n u m b e r of i n v e s t i g a t e d s a m p l e s of t h e f o r m a t i o n

SI. 3. V a n K r e v e l e n o v d i a g r a m k l a s i f i k a c i j e k e r o g e n a n a osnovi a t o m s k i h razmerij H / C in O/C t e r faze d i a g e n e z e o r g a n s k e s n o v i . Z a p r i m e r j a v o so p o d a n e p r i b l i ž n e v r e d n o s t i o d s e v n o s t i v i t r i n i t a v % (R^ = 0,5-2); p o T i s s o t u (1984) F i g . 3. T h e V a n K r e v e l e n d i a g r a m . C h e m i c a l c l a s s i f i ­ c a t i o n of k e r o g e n t y p e s a c c o r d i n g t o H / C a n d O / C a t o m i c r a t i o s a n d d i a g e n e t i c s t a g e s of o r g a n i c m a t ­ t e r V i t r i n i t e r e f l e x i o n d a t a i n % a r e p r e s e n t e d for c o m p a r i s o n (R = 0.5-2); a f t e r T i s s o t (1984)

N a osnovi a t o m s k i h razmerij H / C in O/C ločimo tri tipe kerogena, k a r

ponazarja

v a n K r e v e l e n o v d i a g r a m n a s i . 3 (iz T i s s o t & W e l t e , 1 9 8 4 ) . Z a t i p I , i m e n o v a n t u d i " a l g a l n o - s a p r o p e l s k i k e r o g e n " , je značilno, d a n a s t a j a z r a z g r a d n j o

planktonskih

alg i n je o b o g a t e n z lipidi. I m a v i s o k o H / C r a z m e r j e (1,3-1,7) in n i z k o r a z m e r j e

O/C

( p o d 0,1). O b t e r m a l n i z r e l o s t i j e g l a v n i p r o d u c e n t n a f t e i n g a v e č i d e l z a s l e d i m o

v

oljnih s k r i l a v c i h . K e r o g e n t i p a III ali " h u m i n s k i k e r o g e n " n a s t a j a z r a z p a d o m k o p e n ­ s k i h r a s t l i n o z i r o m a iz l i g n i n a , t a n i n a i n c e l u l o z e . Z a n j je z n a č i l n o n i z k o

začetno

razmerje

plinasti

H/C

ogljikovodiki

in visoko

razmerje

O/C.

Pri

njegovi

maturaci ji nastanejo

("gas p r o n e " ) . P o d o b n o o r g a n s k o s e s t a v o k o t k e r o g e n III i m a j o

tudi

n e k a t e r e v r s t e p r e m o g a . K e r o g e n II je m e š a n i c a m e d t i p o m a I i n III i n j e z n a č i l e n z a m o r s k o okolje. Nastaja z r a z p a d o m fito- in z o o p l a n k t o n a in d r u g i h m o r s k i h organiz­ m o v ali t e r i g e n i h lipidov v r e d u k c i j s k e m okolju. J e najpogostnejši nastanek nafte.

tip kerogena

za

P r e h o d k e r o g e n a v nafto, plin ali p r e m o g je funkcija t e m p e r a t u r e , pritiska in časa. Ta s p r e m e m b a se p r i č n e m e d 50 in 70°C. I d e a l n e t e m p e r a t u r e za f o r m i r a n j e n a f t e so m e d 80 i n 130°C ( T i s s o t et al., 1974), k a r p r i n o r m a l n e m g e o t e r m i č n e m

gradientu

( 3 0 7 k m ) odgovarja globini 3 - 4.000 metrov. To p o m e n i , da m o r a j o biti plasti, v k a t e r ­ ih "dozoreva" nafta, prekrite z debelo skladovnico sedimentov. Pri manjših

globinah

l a h k o z b i o k e m i č n i m i p r o c e s i n a s t a n e le plin, p r e d v s e m m e t a n . Bitumen

p r e d s t a v l j a tisti del o r g a n s k e snovi v k a m n i n i , ki je topljiv v o r g a n s k i h

topilih. V njem l a h k o ločimo štiri osnovne sestavine - nasičene ogljikovodike, a r o m a t ske ogljikovodike, smole in asfaltene. Z analizo teh k o m p o n e n t ugotavljamo izvor in zrelost o r g a n s k e snovi in tiste d i a g e n e t s k e s p r e m e m b e , ki so rezultat

oksidacijskih,

mikrobioloških in drugih degradacijskih procesov. Metode, optične

s k a t e r i m i r a z i s k u j e m o zrelost o r g a n s k e snovi v s e d i m e n t u , se ločijo

i n kemične.

na

Med prve sodita meritev barve palinomorf in spor ter odsevnost

v i t r i n i t n e k o m p o n e n t e (R^). Z n a n o j e n a m r e č , d a j e k e m i č n a z r e l o s t m a c e r a l i j

funkci­

ja t e m p e r a t u r e . Z zrelostjo se spreminja b a r v a o r g a n s k e snovi od b l e d o r u m e n e

prek

r u m e n e , o r a n ž n e d o rjave in črne. N a f t a n a s t a j a v tisti fazi zrelosti o r g a n s k e snovi, ki j o o z n a č u j e i n d e k s v i t r i n i t n e o d s e v n o s t i R^ = 0 , 5 - 1 , 3 % i n j e z n a n a k o t naftno

okno

(oil w i n d o v ^ - D o w , 1 9 7 7 ) . P r i v r e d n o s t i h R^ 0 , 8 - 2 , 0 % n a s t a j a n a j p r e j " m o k r i p l i n " s k o n d e n z a t i , p r i v r e d n o s t i h R ^ = 1,0 d o 3 , 0 % p a " s u h i p l i n " , k i j e z a s t o p a n v g l a v n e m z metanom. M e d kemičnimi m e t o d a m i raziskav organske snovi sta najpomembnejši piroliza in plinska kromatografija. Prva temelji na sežigu organske snovi v inertni atmosferi pri t e m p e r a t u r a h m e d 250 in 550°C. Dobljeni p a r a m e t r i treh p l i n s k i h " s u n k o v " n a g r a m u (S^ d o Sg) p r e d s t a v l j a j o :

dia­

- n i z k o t e m p e r a t u r n i s u n e k (low t e m p e r a t u r e peak);

t a s u n e k k a ž e tisti delež p r o s t i h ogljikovodikov, ki se izločijo p r i n i z k i h t e m p e r a t u r a h (pod 300°C) - b i t u m e n ;

- visokotemperaturni sunek (high t e m p e r a t u r e peak) pred­

s t a v l j a tisti d e l o r g a n s k i h s e s t a v i n , k i se izločijo p r i t e r m i č n i r a z g r a d n j i k e r o g e n a p r i '^max ( n a v a d n o p r i t e m p e r a t u r a h m e d 4 0 0 i n 5 0 0 ° C ) - k e r o g e n ; Sg p r e o s t a l i d e l C O g p o končanem pirolitskem postopku. Iz d o b l j e n i h p o d a t k o v pirolize d o b i m o t u d i d v a zelo p o m e m b n a p o d a t k a , ki o p r e ­ d e l j u j e t a t i p k e r o g e n a - vodikov indeks

indeks

( H I ) k o t r a z m e r j e m g H C / g C^^^ i n

kisikov

( C I ) k o t r a z m e r j e m e d m g C O g / g C^^.^. V s o t a S ^ + S g , i z r a ž e n a s k g o g l j i k o v o d i ­

k o v n a t o n o k a m n i n e , p r e d s t a v l j a genetski

naftni

potencial.

Kamnine z manj kot 2

kgt"^ o g l j i k o v o d i k o v n i s o m a t i č n e k a m n i n e z a n a f t o , i m a j o le d e l n i p o t e n c i a l za p l i n , k a m n i n e z d o 6 kgt"^ i m a j o z m e r e n g e n e t s k i p o t e n c i a l , t i s t e z več k o t 6 kgt'^ p a

so

d o b r e m a t i č n e k a m n i n e ( T i s s o t & W e l t e , 1984). O r g a n s k a snov, ki je b o g a t a s s a p r o p e l i , i m a v i s o k v o d i k o v i n d e k s (HI) in n i z e k ogljikov i n d e k s (01), m e d t e m k o i m a j o k e r o g e n i , b o g a t i s h u m i n s k o snovjo, nizek indeks HI in visok ogljikov indeks 0 1 ( E s p i t a l i é

et al., 1977). V

obratno splošnem

obstaja zelo d o b r a korelacija m e d v o d i k o v i m in kisikovim indeksom, izmerjenima

pri

pirolizi k a m n i n e ter m e d H / C in O/C razmerjema pri elementarni analizi kerogena. R e z e n o r g a n s k o - k e m i č n i h z n a č i l n o s t i ( d e l e ž C^^^,

vrste organske snovi in

t e r m i č n e zrelosti) je za p r e p o z n a v a n j e potencialnih k a m n i n za n a s t a n e k dikov

pomembno

tudi

poznavanje

ugodnih

faciesov

okolij ( D e m a i s o n & M o o r e , 1980; M o o r k e n s , U g o d n e faciese za n a s t a n e k

ogljikovodikov

in njihovih

njene

ogljikovo­

sedimentacijskih

1991).

v veliki meri sestavljajo

sedimenti

nizkoenergijskih okolij (low energy depositis); povečini so l a m i n i r a n i in brez z n a k o v bioturbacije. Taki tipi k a m n i n so laporji, glinovci, m i k r i t n i k a r b o n a t i in k o m b i n a c i j e le-teh, v s p l o š n e m pelitni s e d i m e n t i . Njihova t e m n a ali č r n a b a r v a , ki je

največkrat

posledica razpršene organske snovi in pigmenta avtigenega pirita, kaže na jske razmere v sedimentacijskem

bazenu.

Obstajajo

redukci­

p a t u d i p r i m e r i , kjer je

pirit

n a s t a l v fazi k a s n e d i a g e n e z e , p o t e m k o je p r i s o t n a o r g a n s k a s n o v že o k s i d i r a l a in je bila d e g r a d i r a n a . Delež pirita je p o g o s t o p r o p o r c i o n a l e n s količino o r g a n s k e snovi. V sedimetnih, bogatih z organsko

snovjo, so v e č k r a t prisotni t u d i fosfatni

minerali

(kažejo na prisotnost hranilnih snovi za m i k r o o g a n i z m e v času sedimentacije), povi­ š a n e v njih p a so t u d i v s e b n o s t i n e k a t e r i h elementov, k o t so U, Cu, M o in N i permski bakrovi skrilavci v severni Nemčiji -

(npr.

"Kupferschiefer").

D o b r a kazalca aerobnih in anaerobnih procesov v sedimentacijskem

okolju

t u d i p a l e o n t o l o š k a in p a l i n o l o š k a v s e b i n a . V a n o k s i č n e m okolju so n a m r e č

sta

bentoški

fosili o d s o t n i , p a l i n o l o š k a z d r u ž b a p a je i n d i k a t o r m o r s k i h ali t e r e s t r i č n i h

rastlin

oziroma spor E d e n od k a z a l c e v višje v s e b n o s t i o r g a n s k e snovi v s e d i m e n t u je t u d i njegova

višja

r a d i o a k t i v n o s t ; v z r o k t e m u je, d a o r g a n s k a s n o v v e ž e r a d i o a k t i v n e d e l c e iz m o r s k e vode. Z a t o kažejo sedimenti, b o g a t i z o r g a n s k o snovjo, visok " g a m a - r a y log" in višjo u p o r n o s t k a k o r d r u g e k a m n i n e (to r a z l a g a m o z višjo u p o r n o s t j o o r g a n s k e snovi).

Rezultati raziskav Zgornji perm Zgornjepermske

apnence in dolomite smo raziskali v treh sklenjenih profilih

v

širši okolici Idrije in Žirov: n a Vojskarski p l a n o t i (profil Rejc), p r i M a s o r a h in v J a v o r j e v e m D o l u p r i S o v o d n j u (si. 1). S k u p n o s m o a n a l i z i r a l i 3 5 v z o r c e v . planota predstavlja

Vojskarska

n a m r e č tisto tektonsko enoto, kjer v z a h o d n i Sloveniji

j e p e r m s k e plasti izdanjajo najbolj južno. P l a n o t a je del I d r i j s k o - t r n o v s k e g a

zgorn­ pokrova

i n je n a r i n j e n n a k r e d n e a p n e n c e i n p a l e o g e n s k i fliš V i p a v s k e d o l i n e . V obdobju

zgornjega p e r m a je p r i p a d a l o r a z i s k a n o o b m o č j e z a h o d n e

Slovenije

p r o s t r a n e m u p l i t v e m u self u , k i s e j e r a z p r o s t i r a l o d s e v e r n e I t a l i j e ( B o s e l l i n i H a r d i e , 1973) p r o t i M a d ž a r s k i in je p o t e k a l t u d i p r e k Slovenije ( S l o v e n s k a

&

plošča;

B u s e r , 1989). Č r n i a p n e n c i in d o l o m i t i leže n a d s r e d n j e p e r m s k i m i klastiti ( g r ö d e n s k i peščenjaki) ter navzgor prehajajo zvezno v skitsko karbonatno-klastično

zaporedje.

A p n e n e c se je o d l a g a l v z a p r t e m šelfu l a g u n s k e g a z n a č a j a ( G r a d & O g o r e l e c ,

1980;

B u s e r et al., 1986). L o k a l n o se javljajo t u d i p l a s t i s a t a s t e g a d o l o m i t a i n s a d r e , k i n a k a z u j e j o o b č a s n e e v a p o r i t n e pogoje sedimentacije. D o l o m i t je večji del n a s t a l m e d z g o d n j o d i a g e n e z o s k a p i l a r n o k o n c e n t r a c i j o Mg"^+ i o n o v v l i t o r a l n e m

nadplimskem

okolju. Po favni, mikrofaciesu in m a k r o s k o p s k i h t e k s t u r a h s k l e p a m o n a zelo p o d o b e n razvoj zgornjepermskih k a m n i n Idrijsko-žirovskega ozemlja z enako starimi k a r b o n ­ a t n i m i p l a s t m i v Liki ( K o c h a n s k y - D é v i d é , 1965, 1979; S r e m a c , Analize

35 vzorcev

kažejo,

da

je v s e b n o s t

organske

snovi

v

1991).

zgornjepermskih

apnencih in dolomitih, kljub njihovi t e m n i do črni barvi in p o n e k o d vonju po b i t u m ­ n u , p r e c e j s k r o m n a (si. 2). V e č i n a v z o r c e v v s e b u j e m a l o o r g a n s k e s n o v i , o d 0,08 0,62 % C

do

, v p o v p r e č j u o k r o g 0 , 3 % C^^.^. L e n e k a j v z o r c e v k a ž e m e j n e v r e d n o s t i z

o k r o g 0,5 %

organske snovi. M e d apnenci in dolomiti ne opazujemo

razlike

glede

vsebnosti organske snovi. Iz p r o f i l a M a s o r e o b Idrijci so bili o d 22 v z o r c e v i z l o č e n i z a p i r o l i t s k o a n a l i z o štirje (tabela

1). G l e d e n a p o d a t e k

Sg = O v z o r c i n i m a j o

naftnega

potenciala.

Vsebnost

b i t u m n a v t e h v z o r c i h je zelo n i z k a in n e p r e s e ž e 870 p p m . K e m i č n a a n a l i z a e n e g a o d

a p n e n c e v ( S P - 9 3 / 1 4 ) iz s r e d n j e g a d e l a f o r m a c i j e j e p o k a z a l a , d a v s e b u j e b i t u m e n 39 % alkanov, 1 0 % aromatov, 1 8 % smol in 3 3 % asfaltenov. K r o m a t o g r a f s k a

analiza

i s t e g a v z o r c a k a ž e , d a v b i t u m n u p r e v l a d u j e j o o g l j i k o v o d i k i s s e s t a v o C^g d o Cg^, z izrazito prevlado

i n Cgg, v s i m o l e k u l a r n i p a r a m e t r i k a ž e j o n a t e r e s t r i č n o p o r e k l o

organske snovi. Da bi ugotovili vpliv površinskega preperevanja

in izluževanja

organske

s m o r a z i s k a l i tri s v e ž e v z o r c e č r n e g a d o l o m i t a iz p o l j a L j u b e v č z n o t r a j

snovi,

idrijskega

rudišča. Vsebnost organske snovi v preiskanih treh vzorcih zelo niha. D v a vzorca vse­ bujeta

0 , 4 3 i n 0 , 3 2 % CQj.g, k a r j e e n a k v r s t n i r e d k a k o r r a z l i č k i i s t e f o r m a c i j e

površini, bistveno

več organske

snovi

(2,34 %

C^^^)

pa

vsebuje

vzorec

na

skrilavega

dolomita. O p t i č n e a n a l i z e k e r o g e n a v z o r c e v z V o j s k a r s k e p l a n o t e i n iz M a s o r k a ž e j o , d a sestavi kerogena

močno prevladujejo

maceralije

vitrinitne

skupine

v

(80-95 % ) , k a r

k a ž e n a n e u g o d e n organski facies za n a s t a n e k ogljikovodikov. P o raziskavi

razgrad­

nje l i g n i n s k o - h u m i n s k i h delcev v vzorcih in p o k r o m a t o g r a f s k i h

bitumna

analizah

l a h k o s k l e p a m o , d a večji d e l g r a n u l o z n e o r g a n s k e s n o v i i z v i r a iz k o p e n s k i h

rastlin.

L e v v z o r c i h iz J a v o r j e v e g a D o l a se j a v l j a t u d i k o r t i k u l a r n o t k i v o alg. S t o p n j a

termi­

č n e s p r e m e m b e o r g a n s k e s n o v i j e v i s o k a (R^ = 2 , 3 2 % ) i n p r e d s t a v l j a z a č e t n o f a z o m e tageneze. Rezultati geokemičnih in optičnih analiz zgornjepermskih plasti idrijskega

pros­

t o r a k a ž e j o , d a t i a p n e n c i i n d o l o m i t i z a r a d i r e l a t i v n o n i z k i h v s e b n o s t i C^^^ i n s e s t a v e k e r o g e n a p r a k t i č n o niso p o t e n c i a l n e m a t i č n e k a m n i n e , m i n i m a l n a p a je t u d i p r i s o t ­ nost sekundarnih

ogljikovodikov.

Trias Skitske

plasti

so v osrednji i n z a h o d n i Sloveniji r a z v i t e d e l n o k l a s t i č n o i n

delno

k a r b o n a t n o . V s p o d n j e m delu zaporedja se z r n a t i d o l o m i t i z d e t r i t i č n i m k r e m e n o m in sljudo menjavajo s peščenjaki in tanjšimi plastmi ter lečami oolitnega apnenca.

Kam­

nine kažejo na plitvo oksidacijsko sredino z visoko energijo vode ( G r a d & O g o r e l e c , 1980), k o n o d o n t i p a n a vpliv p e l a g i a l a ( K o l a r - J u r k o v š e k , delu zaporedja

1990). V

zgornjem

se javlja d o 60 m d e b e l a s k l a d o v n i c a t e m n e g a m i k r i t n e g a

apnenca

l a g u n s k e g a f a c i e s a z z n a k i o b č a s n e l i t o r a l n e s e d i m e n t a c i j e . Iz t e g a a p n e n c a s m o J a g r š č a h in Ž e l i n u p r i C e r k n e m orientacijsko r a z i s k a l i le tri vzorce. A p n e n e c o d 0 , 0 5 d o 0 , 1 1 % CQj.g, k a r j e o b č u t n o p r e n i z k o , d a b i s p o d n j e t r i a s n i a p n e n e c

v

vsebuje zazdaj

l a h k o uvrstili v p o t e n c i a l n e m a t i č n e k a m n i n e . T e m n a b a r v a k a m n i n e je posledica p i r itnega pigmenta in ne organske snovi. Anizične

plasti

so v osrednji Sloveniji razvite precej enotno, večidel kot t a n k o do

srednjeplastovit dolomit, t u in t a m p a t u d i k o t a p n e n e c . D o l o m i t je p o s t r u k t u r i m i k r i t e n d o d r o b n o z r n a t sparit. T e k s t u r n e oblike, k o t so i z s u š i t v e n e pore, l a m i n i t

in

stromatolit, kažejo na njegovo sedimentacijo v plitvem litoralnem okolju ( G r a d

&

O g o r e l e c , 1980). D o l o m i t i z a c i j a je p r e t e ž n o z g o d n j e d i a g e n e t s k e g a značaja. D e b e l i ­ n a a n i z i č n i h p l a s t i se n a r a z i s k a n e m o z e m l j u giblje m e d 120 i n 250 m e t r i . G e o k e m i č n o s m o r a z i s k a l i le šest vzorcev. V profilu B a b a n a d C e r k n i m se dolomitom javlja nekaj deset metrov debel p a k e t ploščastega in skrilavega n e g a a p n e n c a t e m n o sive b a r v e . Ta se je o d l a g a l v p l i t v i h l a g u n a h z n o t r a j

med

biomikritprostranega

k a r b o n a t n e g a šelfa. V s e b n o s t o r g a n s k e s n o v i v r a z i s k a n i h v z o r c i h d o l o m i t a in a p n e n c a se g i b l j e m e d 0,08 i n 0,30 % C

, k a r zazdaj ni dovolj za njihovo naftno potencialnost.

Ladinijske

plasti:

O b k o n c u anizičnega obdobja je dotedaj e n o t n a Slovenska

kar­

b o n a t n a plošča r a z p a d l a . Prišlo je do n a s t a n k a D i n a r s k e k a r b o n a t n e plošče n a jugu, Julijske plošče n a s e v e r u in v m e s n e g a S l o v e n s k e g a b a z e n a , ki se vleče o d T o l m i n a čez osrednjo Slovenijo p r o t i Z a g r e b u ( B u s e r , 1989). A k t i v n o t e k t o n i k o so spremljali izli­ vi p r e d o r n i n in njihovi tufi, ki se javljajo m e d a p n e n c i . Iz širše okolice Idrije in C e r k n e g a s m o n a več l o k a l n o s t i h (Jagršče, O b l a k o v v r h . Š p i k ) r a z i s k a l i 12 v z o r c e v t e m n e g a p l o š č a s t e g a a p n e n c a . S t r a t i g r a f s k o s e

apnenec

javlja

Ploščast

med

ladinskimi

tufi

in

zrnatim

dolomitom

cordevolske

starosti.

a p n e n e c je p o s t r u k t u r i l a m i n i r a n m i k r i t s p e l a g i č n o m i k r o f a v n o (radiolariji, odonti, foraminifere).

O d l a g a l se je v n e k o l i k o g l o b l j e m okolju. P i g m e n t

snovi in pirit kažeta n a redukcijske razmere v sedimentacijskem

kon-

organske

okolju.

V s e b n o s t o r g a n s k e s n o v i v p r e i s k a n i h v z o r c i h j e v m e j a h m e d 0 , 1 9 i n 2 , 7 6 % C^^.^, s p o v p r e č j e m o k r o g 1,2 % . V e č i n a v z o r c e v k a ž e p o v i š a n o v s e b n o s t o r g a n s k e s n o v i , v e n ­ d a r pirolitska analiza ni potrdila matičnih lastnosti a p n e n c a za n a s t a n e k nafte. Viso­ k e v r e d n o s t i Sg p i k o v n a d i a g r a m i h p i r o l i t s k e a n a l i z e s o v e z a n e n a p o v i š a n o v s e b n o s t kisika v kerogenu, višje k o n c e n t r a c i j e kisika p a običajno vsebuje terestrični,

celu-

lozno-ligninski tip organske snovi. N a povečani dotok organske snovi s k o p n e g a

med

s e d i m e n t a c i j o s k l e p a m o t u d i p o m a c e r a l n i h a n a l i z a h k e r o g e n a , saj v s e b u j e j o

vzorci

75-80 %

osnovi

vitrinitne

komponente.

Zrelostna

stopnja

kamnine,

določena

r e f l e k s i j e v i t r i n i t a (R^ = 2 , 7 6 - 3 , 0 2 % ) k a ž e n a v i s o k o m e t a g e n e t s k o f a z o

na

spremembe

o r g a n s k e snovi, ki se že približuje m e t a m o r f n i coni. G e o k e m i č n e analize črnega ladinijskega a p n e n c a z idrijskega prostora torej k a ž e ­ jo, d a ta ni p o t e n c i a l n a m a t i č n a k a m n i n a za ogljikovodike, kljub relativno

visoki

v s e b n o s t i CQj.g. O r g a n s k a s n o v p r e d s t a v l j a l e o s t a n e k t e r e s t r i č n e k o m p o n e n t e , s k a t e r o je bil a p n e n e n c b o g a t m e d njegovo V karnijskem

obdobju

sedimentacijo.

se je sedimentacija

nadaljevala

na celotnem

slovenskem

ozemlju. Znotraj D i n a r s k e p l a t f o r m e se je v p r i o b r e ž n i h l a g u n a h odlagal b i o m i k r i t n i a p n e n e c , ki je bil l o k a l n o t u d i d o l o m i t i z i r a n

(npr

Trebuša na Vojskarski

planoti.

B o r o v n i c a ) . A p n e n e c je z n a č i l n o č r n e b a r v e i n i m a r a h e l v o n j p o b i t u m n u . Iz p r o f i l o v p r i B o r o v n i c i , D r e n o v e m G r i č u , O r l a h i n T r e b u š i s m o r a z i s k a l i 19 v z o r c e v . V s e b n o s t o r g a n s k e s n o v i se v v z o r c i h giblje m e d 0,14 i n 2,51 % s p o p r e č j e m o k r o g 0,35 %

C^^^,

k a r je n a spodnji meji potencialne matičnosti k a m n i n e . A p n e n e c i m a nizek delež t o ­ pljive b i t u m e n s k e k o m p o n e n t e ( p o d 200 p p m ) , iz p l i n s k o - k r o m a t o g r a f s k i h a n a l i z n e ­ k a t e r i h vzorcev p a u g o t a v l j a m o d e g r a d a c i j o ogljikovodikov. O r g a n s k a s n o v je večidel t e r e s t r i č n e g a izvora. To se m e d d r u g i m dopolnjuje t u d i s t a n j š i m i p o l a m i p r e m o g a p r i O r l a h in D r e n o v e m griču, ki se javljajo

med apnencem

(Buser,

1974;

Pleničar,

1970). L e m a n j š i del b i t u m n a je m o r s k o - l i p i d n e g a izvora. Č r n i l a p o r n a t i a p n e n c i iz D r e n o v e g a g r i č a so bili r a z i s k a n i s p i r o l i t s k o kerogen

pa

mikroskopsko

zaradi

analizo,

odsevnosti vitrinita. Vsi trije vzorci imajo

v i s o k o o d s e v n o s t (R^ = 2 , 2 d o 3 , 2 % ) , k a r k a ž e n a d o s e ž e n o m e t a g e n e t s k o (cona suhega plina) in n a zmanjšano možnost generiranja ogljikovodikov.

zelo

stopnjo

Maceralije

sestavljajo vitrinit, vitrodetrinit in mikrinit. Organska snov n i m a sposobnosti fluores­ c e n c e . V o d i k o v i n d e k s ( H I ) v i s t i h v z o r c i h j e z e l o n i z e k (6 d o 28) i n p o t r j u j e

visoko

termično s p r e m e m b o organske snovi. V z o r e c č r n e g a b i o m i k r i t n e g a a p n e n c a iz T r e b u š e v s e b u j e n i z e k d e l e ž b i t u m n a (136 p p m ) , iz n j e g o v e p l i n s k o - k r o m a t o g r a f s k e

analize pa lahko ugotovimo

degradacijo

ogljikovodikov. Ta se k a ž e v p o v i š a n e m d e l e ž u n - a l k a n o v v o b m o č j u višjih ogljikovo­ d i k o v (C^g d o Cgg), m e d t e m k o j e i z o a l k a n o v l e 1 2 % . V n e k o l i k o globljem okolju, v S l o v e n s k e m j a r k u so se v k a r n i j s k e m o b d o b j u

odia-

gali temni apnenci in skrilavci (amfiklinske plasti). Te s m o orientacijsko raziskali s petimi vzorci s Porezna in Hudajužne. V k a r b o n a t n e m p a k e t u amfiklinskih plasti se črn mikritni apnenec menjava peščenjakom

(Buser

s kalkarenitom, z laporjem in s e m in tja s tufskim

& Ogorelec,

1987). R a z i s k a n i vzorci vsebujejo

o d 0,07 d o

0,32 % o r g a n s k e g a o g l j i k a , k a r j e p r e n i z k o , d a b i a p n e n e c u v r s t i l i m e d p o t e n c i a l n o matičnega za nastanek

ogljikovodikov.

Več o r g a n s k e s n o v i v s e b u j e k a r n i j s k i m i k r i t n i d o l o m i t iz o k o l i c e J a g r š č p r i Idriji. R a z i s k a n i v z o r e c v s e b u j e 0 , 6 1 % C^^.^, k a r j e m e j n a v r e d n o s t z a p o t e n c i a l n e k a m n i n e . V o d i k o v i n d e k s , i z r a ž e n k o t r a z m e r j e m e d KC/C^^^

matične

p a j e n i z e k (22) i n k a ž e

na to, da dolomit nima lastnosti matične kamnine. Norijsko-retijske

plasti

so v zahodni Sloveniji razvite k o t glavni dolomit

(Haupt-

dolomit, Main dolomite) in njegov lateralni različek dachsteinski apnenec, n a pros­ toru Slovenskega jarka p a k o t baški dolomit. Vse tri formacije

so glede n a svetlo

b a r v o k a m n i n e in n a njeno strukturo za nafto nezanimive ali zelo m a l o

zanimive.

Z a t o s m o orientacijsko raziskali le štiri različke temnejšega pasovitega dolomita s stromatolitno teksturo ter dva različka temnega in drobnozrnatega dolomita baškega razvoja. G l a v n i d o l o m i t je nastajal v o b r e ž n i h i n z a p r t i h delih šelfa ( O g o r e l e c Rothe,

1992), kjer so se m e n j a v a l i p o d - , n a d - i n m e d p l i m s k i pogoji

m e d t e m k o je baški dolomit nastal s kasnodiagenetsko dolomitizacijo apnenca z rožencem v globljem

&

sedimentacije, ploščastega

okolju.

V s e b n o s t CQj.g v r a z i s k a n i h v z o r c i h s e g i b l j e m e d 0 , 0 6 i n 0 , 6 1 % s p o p r e č j e m 0 , 1 5 % , k a r je prenizko, d a b i glavni dolomit uvrstili m e d potencialne matične k a m n i n e za n a s t a n e k ogljikovodikov. N a meji matičnosti je le en vzorec stromatolitnega

dolomita

i z Č e p o v a n a , k i v s e b u j e 0 , 6 1 % C^^.^. S e v e d a p a j e s p l o š n a t r d i t e v , d a j e g l a v n i d o l o m i t za nastanek nafte nezanimiva formacija, samo n a podlagi štirih raziskanih

vzorcev

preuranjena. Podatki imajo strogo orientacijski pomen.

Jura Apnenci D i n a r s k e k a r b o n a t n e platforme so se v zahodni Sloveniji skoz vse jursko obdobje Orehek

odlagali n a plitvem, pretežno & Ogorelec,

odprtem karbonatnem

šelfu

( B u s e r , 1979;

1980). Z a l i a s n o i n d o g g e r s k o z a p o r e d j e j e z n a č i l n a v e č s t o

metrov debela skladovnica svetlega oolitnega in biosparitnega apnenca, v spodnjem m a l m u p a so bili n a območju Trnovskega gozda obsežni koralni grebeni 1966;Turnšek

(Turnsek,

et al., 1981). G l e d e n a s t r u k t u r n e tipe i n facialne z n a č i l n o s t i j u r s k i

apnenec Dinarske platforme ne uvrščamo m e d potencialne matične kamnine. Zato jih v tej fazi r a z i s k a v g e o k e m i č n o t u d i n i s m o raziskali. K o t p o t e n c i a l n o m a t i č n o k a m n i n o j u r s k e g a o b d o b j a s m o izločili le o k r o g 150 m e ­ t r o v debel p a k e t č r n i h a p n e n c e v i n k a r b o n a t n i h skrilavcev iz S l o v e n s k e g a j a r k a . Iz profilov n a Poreznu, pri Zalem Logu in p r i Hudajužni s m o zato orientacijsko raziska­ li o s e m v z o r c e v l a p o r n i h a p n e n c e v i n glinovcev. P o s t r u k t u r i je a p n e n e c m i k r i t e n i n pogosto vsebuje bogato favno radiolarijev in krinoidnih ploščic. P o faciesu

kamnine

sklepamo, d a so se ti apnenci in glinovci odlagali v globljem in m i r n e m okolju, kjer so b i l i r e d u k c i j s k i p o g o j i . G l i n o v e c v s e b u j e o d 0 , 1 6 d o 0 , 2 7 % C^^^, a p n e n e c p a o d 0 , 3 2 d o 0 , 4 8 % CQj.g, k a r g a u v r š č a n a s p o d n j o m e j o m a t i č n o s t i . D o m n e v a m o l a h k o , d a s t a b i l a v sedimentaci jskem okolju zmanjšana biloška aktivnost in prekinjen dotok terigeneg a m a t e r i a l a , k a r s e o d r a ž a v n i z k e m d e l e ž u C^^.^ Z e l o n i z k a j e v a p n e n c u v s e b n o s t b i ­ t u m n a . Ta se giblje m e d 100 i n 200 p p m , zato t e h k a m n i n zazdaj n i s m o raziskali z večjim številom vzorcev.

Kreda Pri načrtovanju naftno geoloških raziskav karbonatnih kamnin Slovenskega

Pri­

m o r j a in z a h o d n e Slovenije, s m o se najbolj o b e t a v n i h r e z u l t a t o v n a d e j a l i p r i k r e d n i h plasteh, predvsem pri spodnjekrednih temnosivih apnencih in dolomitih ter pri

Ko-

m e n s k e m i n T o m a j s k e m a p n e n c u c e n o m a n i j s k e d o s e n o n i j s k e s t a r o s t i . Z a t o s m o iz k r e d n e g a z a p o r e d j a g e o k e m i č n o r a z i s k a l i s k u p a j 1 0 2 v z o r c a a p n e n c a i n d o l o m i t a (si. 2). Polovica r a z i s k a n i h vzorcev k r e d n i h a p n e n c e v in dolomitov je s p o d n j e k r e d n e

sta­

rosti. Odvzeli s m o jih n a 20 lokalitetah. Hauterivijske

starosti

sta

okrog

15 m e t r o v

debeli

paket

temnega

ploščastega

a p n e n c a n a S a b o t i n u in 40 m e t r o v debeli p a k e t črnega ploščastega a p n e n c a z r o ž e n cem, ki izdanja ob cesti p r i cerkvi v vasi Trnovo n a T r n o v s k e m gozdu. P o s t r u k t u r i je a p n e n e c n a S a b o t i n u b i o m i k r i t in b i o p e l m i k r i t ; o d l a g a l se je v z a p r t e m šelfu z l a g u ­ n a m i . D e l e ž o r g a n s k e s n o v i v p e t i h r a z i s k a n i h v z o r c i h se giblje m e d 0,15 i n 0,87 % s s r e d n j o v r e d n o s t j o p e t i h v z o r c e v 0,36 % C

.

Več o r g a n s k e s n o v i v s e b u j e a p n e n e c p r i T r n o v e m . Z a štiri r a z i s k a n e v z o r c e i m a m o v r e d n o s t i CQj.g m e d 0 , 4 2 i n 1,08 % . P i r o l i t s k e a n a l i z e k a ž e j o , d a i m a t a a p n e n e c g e n e t ­ ski p o t e n c i a l v m e j a h o d 3,88 d o 4,13 m g H C / g k a m n i n e , k a r p o m e n i , d a g a u v r š č a m o m e d m a t i č n e k a m n i n e z nizko sposobnostjo generiranja ogljikovodikov. K e r o g e n je o z n a č e n k o t t i p II ( m e š a n i s a p r o p e l s k o - h u m i n s k i

tip) s p o v e č a n o količino

lipidov

m o r s k e g a i z v o r a , z r e l o s t o r g a n s k e s n o v i , o c e n j e n a n a o s n o v i T^^^^^ 4 2 6 i n 4 2 7 ° C p r i p i r o l i z i p a j e n i z k a . G l e d e n a r e l a t i v n o v i s o k e v r e d n o s t i C^^^ s m o p r i v z o r c i h i z T r n o v e ­ g a p r i č a k o v a l i precej višji g e n e t s k i p o t e n c i a l . P r e d v i d e v a m o l a h k o , d a je bil delež k e ­ r o g e n a z m a n j š a n p r i oksidacijskih procesih, k a r je povzročilo z m a n j š a n j e n a f t n e g e n ­ eracijske s p o s o b n o s t i a p n e n c a . Delež b i t u m n a v d v e h r a z i s k a n i h vzorcih je visok in se giblje m e d 1770 in 2010 p p m . V njegovi k o m p o n e n t n i sestavi prevladujejo

asfalteni

(40-53 %) n a d s m o l a m i (18-24 % ) , delež ogljikovodikov p a je n i z e k in z n a š a le 3 0 - 3 6 % . P l i n s k o - k r o m a t o g r a f s k a a n a l i z a je p o k a z a l a , d a p r i p a d a v b i t u m n u 92 %

n-alka-

n o m , i z o a l k a n o v p a je 7 %. R a z e n a l g n i h lipidov sestavljajo o r g a n s k o snov t u d i m i ­ k r o o r g a n i z m i (bakterije). R a z m e r j e p r i s t a n a in f i t a n a ( P r / P h ) je nižje o d 1 (0,35 i n 0,52), k a r k a ž e n a a n o k s i č n e r a z m e r e m e d s e d i m e n t a c i j o a p n e n c a . R a z i s k a n i b i t u m e n je s e k u n d a r n e g a izvora, v z a č e t n e m zrelem stadiju s p r e m e m b e , njegova

komponentna

sestava p a k a ž e n e k e d e g r a d a c i j s k e značilnosti, k a r je r a z u m l j i v o glede n a p o v r š i n s k e vzorce. Barremijsko-aptijske

s t a r o s t i j e p e t v z o r c e v iz o k r o g 10 m e t r o v d e b e l e g a

t e m n i h dolomitiziranih apnencev z lističasto krojitvijo pri Voglarjih n a

paketa

Trnovskem

g o z d u i n o s e m v z o r c e v iz o k r o g 25 m e t r o v d e b e l e g a z a p o r e d j a p l o š č a s t e g a č r n e g a b i o ­ m i k r i t n e g a a p n e n c a s t a n k i m i p o l a m i l a p o r j a n a S a b o t i n u . Vzorci iz Voglarjev v s e b u ­ jejo 0,29 d o 0,54 %

CQj.g, k i j e t e r e s t r i č n e g a i z v o r a ( l i g n i n s k o - h u m i n s k i

detritus

z

vključki vitrinita). Z a v z o r c e s S a b o t i n a , ki v s e b u j e j o 0,61 d o 0,85 % C

, je z n a č i l e n zelo n i z e k n a f t n i

potencial. Ta je p o g o j e n z n e u g o d n i m , t e r i g e n i m p o r e k l o m o r g a n s k e snovi. Ogljikovi i n d e k s i r a z i s k a n i h v z o r c e v s o v m e j a h 1 7 1 - 2 4 6 m g H C / g C^^^ i n k a ž e j o , d a j e a p n e n e c dosegel zrelo katagenetsko fazo organske spremembe. Apnenec vrhnjega dela barremijsko-albijskega

zaporedja smo raziskali z

dvema

profiloma pri Markovščini in Golcu pri Obrovu. Osem vzorcev t e m n e g a in p o n e k o d p l o š č a s t e g a b i o m i k r i t n e g a a p n e n c a v s e b u j e 0,42 d o 0,56 % o r g a n s k e s n o v i . B i t u m e n iz profila

pri

M a r k o vščini

je bil

raziskan

tudi

s komponentno

in

kromatografsko

analizo. Ekstrakt bitumna (22 % ) k o m p o n e n t .

k a ž e p o v e č a n o v s e b n o s t s m o l n i h (43 % ) i n

Plinsko-kromatografska

asfaltenskih

analiza je p o k a z a l a povečani delež

n-

a l k a n o v (66 % ) i n d o m i n a c i j o o g l j i k o v o d i k o v v m o l e k u l a r n e m o b m o č j u C^g-Cgg. P r i ­ sotni b i t u m e n je s e k u n d a r n e g a , m i g r a c i j s k e g a p o r e k l a , k o m p o n e n t n a sestava p a k a ž e na njegovo kasnejšo spremembo. T e m n i a p n e n c i , d o l o m i t i i n d o l o m i t n e b r e č e albijsko-cenomanijske

starosti

tavljajo n a Tržaško-komenski planoti več sto m e t r o v debelo Povirsko formacijo kovšek

ses­ (Jur­

et al., 1996). Iz s p o d n j e g a dela f o r m a c i j e s m o p r i P o v i r j u r a z i s k a l i sivi z r n a t i

d o l o m i t , k i i m a d u h p o b i t u m n u , d v a v z o r c a p a s t a iz t e m n o s i v e g a

miliolidnega

a p n e n c a P o v i r s k e formacije. D o l o m i t je n a s t a l s k a s n o d i a g e n e t s k o dolomitizacijo

in

v s e b u j e 0 , 1 7 d o 0 , 7 6 % C^^.^. O r g a n s k a s n o v j e k o n c e n t r i r a n a v m e d z r n s k i h p o r a h i n d o m n e v a m o , d a je p r o d u k t migracije ogljikovodikov m e d kasnejšo diageneze. A p n e ­ n e c iz i s t e g a p a k e t a , o d v z e t p r i D i v a č i , i m a o b č u t n o m a n j o r g a n s k e s n o v i (0,08 i n 0,28 % ) . Raziskave t e m n o sivega in črnega laminiranega

in stromatolitnega

apnenca

ploščastega miliolidnega apnenca, odvzetega ob železniški progi pred predorom

in

med

D u t o v l j a m i i n V r h o v l j a m i , je z o r g a n s k o s n o v j o b o g a t e j š i . O s e m r a z i s k a n i h v z o r c e v iz te l o k a l i t e t e v s e b u j e m e d 0,35 in 0,78 % C

, k a r je glede vsebnosti organskih snovi

n a spodnji meji matičnosti za k a r b o n a t e . Tudi v teh plasteh je n e u g o d n a sestava k e r o ­ g e n a , saj p r e v l a d u j e k e r o g e n t e r e s t r i č n e g a i z v o r a (tip III) z z e l o n i z k i m

genetskim

p o t e n c i a l o m (0,62 m g H C / g k a m n i n e ) . V zgornjem Slovenije

cenomaniju

odlagal

in turoniju

se je n a D i n a r s k i k a r b o n a t n i plošči

debeloplastoviti

do masivni

rudistni

zahodne

apnenec

(rudistne

l u p i n e so premeščene), n a T r ž a š k o - k o m e n s k i p l a n o t i z n a n kot R e p e n s k a

formacija

(Jurkovšek

večidel

et al., 1996). R u d i s t n i a p n e n e c l o k a l n o n a d o m e š č a

m i k r i t n i a p n e n e c s p e l a g i č n i m i fosili, k i k a ž e j o n a v p l i v

sivi plastoviti

in

cenomanijsko-turonijske

pelagične epizode. Pet vzorcev, odvzetih severno od S e ž a n e , kaže, da ta

mikritni

a p n e n e c n i m a n o b e n e g a n a f t n e g a p o t e n c i a l a , saj v s e b u j e le 0,02 d o 0 , 1 5 %

organske

snovi. Z evstatičnim dvigom m o r s k e gladine v cenomaniju in turoniju ( H a q

et al., 1987)

je prišlo p o n e k o d n a D i n a r s k i k a r b o n a t n i p l a t f o r m i d o n a s t a n k a l a g u n z a n o k s i č n i m i r a z m e r a m i , v k a t e r i h so se o d l a g a l i črni ploščasti in l a m i n i r a n i a p n e n c i z r o ž e n c e m , ki so v l i t e r a t u r i p o z n a n i k o t K o m e n s k i a p n e n c i , k o m e n s k i skrilavec ali celo skrilavec ( B u s e r , 1973; O g o r e l e c 1995). M a r s i k j e

et al., 1987; J u r k o v š e k

na K r a s u te plasti vsebujejo

dobro ohranjene

et al., 1996;

karbonizirane

skelete in številne fosile p e l a g i č n i h organizmov. V z a d n j e m č a s u p o g o s t o

ribji

Šribar, ribje

omenjajo

prav cenomanijsko-turonijski nivo Komenskega apnenca m e d dokazi za drugi ocean­ ski anoksični dogodek ( J e n k y n s , 1991; J u r k o v š e k 1996; K o l a r

- J u r k o v š e

k

et al., 1996; O g o r e l e c

et al., 1996). Z a t o s m o se u g o d n i h

et al.,

naftno-geoloških

rezulatov o organski snovi v karbonatnih k a m n i n a h na K r a s u nadejali prav pri temno sivih p l o š č a s t i h i n l a m i n i r a n i h a p n e n c i h z g o m o l j i r o ž e n c a . Večidel, o k r o g 100 m e t r o v debeli p a k e t K o m e n s k e g a a p n e n c a je razvit v okolici K o m n a , m a n j š e oziroma leče p o d o b n e g a a p n e n c a p a se n a j u ž n e m delu T r ž a š k o - k o m e n s k e p l a n o t e š e v s p o d n j e m s e n o n i j u (si. 2), v e n d a r s l e d n j i h n e m o r e m o p o v e z a t i s p r e j

tanjše

pojavljajo omenjenimi

dogodki. Kljub u g o d n e m u faciesu in drugim litološkim p a r a m e t r o m p a vsebuje apnenec

iz r a z l i č n i h n i v o j e v r e l a t i v n o m a l o

organske snovi. V desetih

Komenski preiskanih

v z o r c i h s e d e l e ž C^^^ g i b l j e m e d 0 , 3 8 i n 0 , 8 3 % ; l e v e n e m v z o r c u d o s e g a v s e b n o s t C^^^^ 1,74%, k a r sicer nakazuje srednje dobro matičnost. Optične raziskave kažejo, da

v

a p n e n c u prevladuje o r g a n s k a snov terestričnega izvora (ligninsko-huminski tip), k a r k a m n i n i precej znižuje njeno sposobnost za n a s t a n e k

ogljikovodikov.

P o d o b n e o r g a n s k o - k e m i č n e p a r a m e t r e , k a k o r jih i m a K o m e n s k i apnenec, tudi črni ploščasti a p n e n e c z rožencem, ki je s a n t o n i j s k o - c a m p a n i j s k e javlja znotraj Lipiške formacije kovšek

(si. 2). P o i m e n o v a n j e k o t T o m a j s k i a p n e n e c

et al., 1996) in i z d a n j a v več t a n j š i h h o r i z o n t i h in l e č a h n a

kaže

starosti in se (Jur­

jugovzhodnem

delu Tržaško-komenske planote. Raziskali smo ga v železniškem useku pri Dutovljah. Š e s t r a z i s k a n i h v z o r c e v v s e b u j e 0 , 3 2 d o 0 , 7 3 % C^^.^ s s r e d n j o v r e d n o s t j o 0 , 4 8 % ,

kar

Tomajski apnenec uvršča na spodnjo mejo naftne potencialnosti. V primerjavi s K o menskim

apnencem

vsebujejo

raziskani vzorci Tomajskega

apnenca

več

organske

snovi v o d n e g a porekla (alginita), k a r je za naftno m a t i č n o s t k a m n i n e v s e k a k o r u g o d ­ nejše. A p n e n e c spodnjesenonijske

starosti (coniacij-santonij) p r i p a d a plastovitemu sive­

m u biomikritnemu apnencu z redkimi rudistnimi biostromami (Sežanska formacija J u r k o v š e k

-

et al., 1996). L o k a l n o se v t e m a p n e n c u pojavljajo v r h n j i v l o ž k i o z i r o m a

p a k e t i č r n e g a K o m e n s k e g a a p n e n c a , o p i s a n e g a p r e j . S 14 v z o r c i s m o a p n e n e c

Sežan­

ske formacije raziskali v profilih okrog Sežane in pri Divači. Raziskani vzorci kažejo zanemarljivo vsebnost organske snovi, k a r jih ne uvršča v p o t e n c i a l n e m a t i č n e k a m n i n e z a n a f t o i n p l i n . N j i h o v d e l e ž C^^^ s e g i b l j e m e d 0 , 0 4 i n 0,29%. O p t i č n e analize k e r o g e n a kažejo, d a je o r g a n s k a snov t e r e s t i č n e g a izvora.

Prehodne plasti na meji kreda/paleocen P r e h o d n e plasti m e d zgornjo kredo in paleocenom, imenovane tudi f o r m a c i j a ( S t ä c h e , 1 8 8 9 ; P a v i o v e c, 1 9 6 3 ; J u r k o v š e k

Liburnijska

et al., 1996), s m o r a z i s k a l i

orientacijsko s profili pri V r e m s k e m Britofu, Kozini, Štorjah in S e n a d o l a h . te formacije je n a p r o s t o r u T r ž a š k o - k o m e n s k e p l a n o t e zelo spremenljiva d e b e l i n o m e d 100 i n 4 0 0 m e t r i . V s p o d n j e m d e l u f o r m a c i j e , k i je še starosti, se m e n j a v a j o

Debelina in

doseže

maastrichtijske

temni biomikritni apnenci s plastmi svetlejšega biosparita

z

giroplevrami. Večidel Liburnijske formacije p a gradi t e m n o s i v do črn, v e č k r a t n e k o ­ liko l a p o r n a t b i o m i k r i t n i a p n e n e c . Ta se je o d l a g a l n a p l i t v e m z a p r t e m šelfu in l a g u n a h . Emerzijske breče, izsušitvene p o r e in stromatolitne plasti, ki so

nejše p r a v na meji m e d kredo in terciarjem, kažejo na občasne litoralne razmere c e m e n t a c i j o v v a d o z n e m okolju. P o g o s t n e so t u d i i n k r u s t a c i j e k a r b o n a t n e g a t a s Paroniporo 1996; O g o r e l e c

sp. v v a d o z n e m okolju ( D r o b n e

in

sedimen­

et al., 1988; J u r k o v š e k

et al., 1995). M e d f a v n o p r e v l a d u j e j o miliolide, h a r a c e j e ,

v

najpogost-

et al.,

laginofore

ter skeletne in neskeletne alge. V s e b n o s t o r g a n s k e s n o v i v 2 5 r a z i s k a n i h v z o r c i h iz L i b u r n i j s k e f o r m a c i j e j e n i ž j a o d s p o d n j e m e j e z a m a t i č n o s t k a m n i n e . D e l e ž C^^.^ s e g i b l j e m e d 0 , 0 2 i n 0 , 4 3 % s p o ­ p r e č j e m 0 , 2 3 % CQj.g. I z j e m a j e l e v z o r e c k a r b o n a t n e g a l a m i n i t a t i k p o d p l a s t j o z r a p i dioninami v Vremskem Britofu,

ki vsebuje

0,74%

C^^^.

Kljub

povišani

vsebnosti

o r g a n s k e snovi v t e m v z o r c u p a je pirolitska a n a l i z a p o k a z a l a , d a l a m i n i t n i m a s p o ­ sobnosti za generiranje ogljikovodikov. Vsebnost termovaporiziranega je nizka in k a ž e n a s k r o m n o vsebnost b i t u m n a

ogljikovodika

(205 p p m ) . M i k r o s k o p s k a

analiza

k e r o g e n a k a ž e , d a tega v e n a k i m e r i sestavljata t e r e s t r i č n a in a m o r f n a snov, m e d t e m k o je l i p t i n i d n e k o m p o n e n t e le o k r o g 5 % . L i p t i n i d i k a ž e j o j a s n o r u m e n o

fluorescen-

co, m e d t e m k o a m o r f n a k o m p o n e n t a zelo slabo ali celo n e fluorescira. N a p o d l a g i t e h a n a l i z l a h k o s k l e n e m o , d a je a m o r f n a

snov alohtonega izvora oziroma je

rezultat

s p r e m e m b e terestrične organske snovi. N a pretežno terestrični izvor organske snovi v a p n e n c i h L i b u r n i j s k e formacije n a m kažejo t u d i tanjše plasti p r e m o g a , ki se pojavlja­ jo pri Vremskem Britofu, Lipici, Rodiku in Sečovljah.

Razprava in sklepi R a z i s k a v e so zajele blizu dvesto vzorcev različnih apnencev, d o l o m i t o v in k a r b o n ­ a t n i h s k r i l a v c e v iz z a h o d n e S l o v e n i j e . S t r a t i g r a f s k o je z a s t o p a n o c e l o t n o

zaporedje

od zgornjega p e r m a prek p o s a m e z n i h triasnih formacij do jurskih in krednih plasti. Težišče r a z i s k a n e g a ozemlja je bilo S l o v e n s k o Primorje, kjer s m o analizirali ate šelfnega

razvoja,

manjši

del raziskav p a je zajel tudi globljevodne

karbon­

sedimente

Slovenskega jarka. Te s m o raziskovali v širši okolici Cerknega. Dobljeni rezultati o naftni potencialnosti r a z i s k a n i h k a m n i n so, k a r m o r a m o p o u ­ d a r i t i , še v e d n o zelo orientacijski, saj je bil n a š n a m e n v tej fazi le, d a

analiziramo

čimveč potencialnih formacij za generiranje ogljikovodikov. V ta n a m e n smo

zazdaj

r a z i s k a l i 14 f o r m a c i j . P o d a t k i p r e d s t a v l j a j o le m a n j š i k o r a k n a p r e j g l e d e n a d o s e d a n ­ je p o z n a v a n j e t o v r s t n e p r o b l e m a t i k e . Z a v e d a t i se m o r a m o , d a vse n a v i d e z b i t u m i n o z ne k a m n i n e niso matične za nafto in plin. Ugotavljanje naftne potencialnosti je n a m r e č zelo k o m p l e k s n o , o d v i s n o o d številnih g e o k e m i č n i h in d r u g i h

kamnin

sedimento-

loških parametrov. O s n o v n a pogoja za n a s t a n e k nafte sta p r e d v s e m p r a v i facies k a m ­ n i n e i n s t o p n j a z r e l o s t i o r g a n s k e s n o v i , iz k a t e r e se o b u g o d n i h

fizikalno-kemičnih

razmerah ta lahko generira, migrira in akumulira v razne pasti. Podrobnejši p o d a t k i oziroma rezultati organsko-kemičnih, mikroskopskih in facialnih analiz so p o d a n i za v s a k o geološko o b d o b j e in formacijo že m e d tekstom.

Zato

t u p r i k a z u j e m o le o s n o v n e sklepe: -

Zgornjepermski apnenec in dolomit šelfnega razvoja idrijskega prostora

(Ža-

ž a r s k a f o r m a c i j a ) s t a b i l a r a z i s k a n a s 3 5 v z o r c i . K l j u b t e m n i b a r v i j e v s e b n o s t C^^.^ v n j i h d o k a j s k r o m n a (0,08 d o 0,62 % ) , k e m i č n e i n o p t i č n e a n a l i z e b i t u m n a p a k a ž e j o , d a i m a o r g a n s k a s n o v p r e t e ž n o t e r e s t r i č n i i z v o r i n v i s o k o t e r m i č n o s p r e m e m b o (R^ = 2,3 % ) , k i p r e d s t a v j a ž e z a č e t n o f a z o m e t a g e n e z e . C

T r i a s n e p l a s t i s o b i l e r a z i s k a n e z 5 1 v z o r c i . V p o v p r e č j u v s e b u j e j o o k r o g 0,2 % . I z j e m i s t a l e č r n i l a d i n i j s k i a p n e n e c i z o k o l i c e J a g r š ( 0 , 2 d o 2 , 7 % C^^^,

poprečno

1,2 % ) i n k a r n i j s k e p l a s t i ( j u l i n t u v a l ) i z o k o l i c e D r e n o v e g a g r i č a i n T r e b u š e ( 0 , 1 4 d o 2 , 5 1 % CQJ.^, p o p r e č n o 0 , 3 5 % ) . V s i t i a p n e n c i i m a j o t u d i n e u g o d n o s e s t a v o

organske

snovi, saj i m a j o s k r o m e n d e l e ž b i t u m n a ( p o d 200 p p m ) , o r g a n s k a s n o v p a je t u d i t u pretežno terestričnega izvora. Zato triasni karbonati zazdaj za naftno

potencialnost

niso posebno zanimivi. -

G l e d e n a to, d a se je j u r s k i a p n e n e c o d l a g a l n a d o b r o p r e z r a č e n i , plitvi D i n a r s ­

ki k a r b o n a t n i plošči, le-tega že po faciesu nismo predvideli kot potencialnega

za

ogljikovodike. Zato ga tudi nismo raziskali s kemičnimi in optičnimi metodami.

Iz

s p o d n j e j u r s k e g a o d b d o b j a s m o r a z i s k a l i le 8 v z o r c e v č r n e g a a p n e n c a i n k a r b o n a t n e g a s k r i l a v c a i z S l o v e n s k e g a j a r k a . R e z u l t a t i s o s k r o m n i ( 0 , 3 d o 0 , 4 8 % C^^^ i n n i z e k d e l e ž b i t u m n a - p o d 200 p p m ) . spodnjekrednim

temnim

a p n e n c e m in d o l o m i t o m ter z g o r n j e k r e d n i m a K o m e n s k e m u in T o m a j s k e m u

-

Največjo

pozornost

apnencu

na Tržaško-komenski

pri

raziskavah

smo

namenili

p l a n o t i . K r e d n e p l a s t i s m o r a z i s k a l i z 92 vzorci. K o t

delno

potencialno m a t i č n o k a m n i n o s m o zazdaj izdvojili črni ploščasti a p n e n e c hauterivijs k e s t a r o s t i i z T r n o v e g a p r i N o v i G o r i c i , k i i m a 0 , 4 2 d o 1,08 % C^^.^ i n g e n e t s k i

naftni

p o t e n c i a l 3,88 d o 4,13 m g H C / g k a m n i n e . O r g a n s k o s n o v v p r e t e ž n i m e r i

sestavlja

alginit. -

Manj

obetavni

so zazdaj

rezultati

analize

organske

snovi

Komenskega

in

Tomajskega a p n e n c a . Kljub temu, d a o b a k a ž e t a u g o d e n facies (črni k a r b o n a t n i l a m i ­ n i t i l a g u n s k e g a r a z v o j a ) i n n a d 0 , 5 % C^^^ v p o v p r e č j u , p a j e v n j i h n e u g o d n a

sestava

o r g a n s k e s n o v i , saj p r e v l a d u j e t e r e s t r i č n a k o m p o n e n t a . T o m a j s k i a p n e n e c v s e b u j e primerjavi

s K o m e n s k i m a p n e n c e m v s e e n o n e k o l i k o več alginita, k a r je za

v

naftno

potencialnost ugodnejše. -

Apnenec Liburnijske formacije

na prehodu zgornje krede in paleocena

smo

raziskali s 25 vzorci. Kljub navidez u g o d n e m u faciesu k a m n i n e in njegovi t e m n i b a r v i j e v s e b n o s t o r g a n s k e s n o v i v a p n e n c u z e l o n i z k a ( p o v p r e č n o 0 , 2 3 % C^^.^), s k r o m n a je tudi vsebnost b i t u m n a (pod 200 p p m ) . K e r o g e n v e n a k i meri sestavljata

pa

terestrična

i n a m o r f n a snov. Matičnost k a r b o n a t n i h k a m n i n z a h o d n e Slovenije je p o d o b e n geološki

problem,

kakršnega srečujemo na severozahodnem delu Jadransko-dinarske karbonatne

plat­

f o r m e , saj je bila j u g o z a h o d n a S l o v e n i j a v c e l o t n e m m e z o z o j s k e m o b d o b j u n j e n s e s ­ tavni del. S to p o b l e m a t i k o

so se n a

Ogulinec

in sodelavci (1986), K o š č e c (1972), G r a n d i e

(1952), G j e t v a j

območju

Dinaridov intenzivno ukvarjali

že

(1974),

k a s n e j e p a Š e b e č i č (1979, 1980, 1982, 1984, 1988), Š e b e č i č in E r c e g o v a c (1983), Baričeva

(1971, 1988), B a r i č e v a

in sodelavci (1987, 1991), C o t a

in

Baričeva

(1997) in drugi. M e d p o t e n c i a l n e m a t i č n e k a m n i n e se v D i n a r i d i h najpogosteje, glede n a

facies,

u v r š č a j o z g o r n j e k r e d n i o z i r o m a t u r o n i j s k i l a m i n i r a n i a p n e n c i ( J e l a s k a, 1 9 7 3 ; J e r i nič

et al., 1974), z g o r n j e p e r m s k i l a g u n s k i a p n e n c i in d r o b n o z r n a t i a p n e n c i

šelfnih

korit (lemeški razvoj - G r a n d i e , 1974), glede n a k e m i č n e analize o r g a n s k e snovi p a z g o r n j e k r e d n i a p n e n c i ( r a z i s k o v a l n a v r t i n a n a B r a č u - J a c o b et al., 1983) in p a l e ­ ogenski apnenci (raziskave pri Sinju). G j e t v a j

in sodelavci (1986) iščejo

matične

k a m n i n e glede na tektoniko in debelino evaporitnega k o m p l e k s a v večjih globinah, in sicer v k a r b o n s k i h , p e r m s k i h , srednje- in zgornjetriasnih, zgornje jurskih in j e k r e d n i h p l a s t e h . Š e b e č i č (1988) je precej s k e p t i č e n za g e n e r i r a n j e in nafte v Zunanjih

D i n a r i d i h . To utemeljuje

s tankimi paketi kerogenih

zgorn-

akumulacijo sedimentov

mezozojske starosti, ki ne predstavljajo posebno velik naftni potencial, in z debelimi e v a p o r i t n i m i k o m p l e k s i , ki so v p o v p r e č j u d e b e l i o d e n e g a d o d v a tisoč metrov, n a j v e č p a d o 3.800 m e t r o v (vrtina N i n - 1 ; K r a n j e c ,

1981). G e n e r i r a n j e nafte v D i n a r i d i h je

p o Š e b e č i č u (1988) p o s e b e n p r o b l e m t u d i z a r a d i n i z k i h g e o t e r m i č n i h g r a d i e n t o v v k a r b o n a t n i h formacijah, kjer ti znašajo le 1-1.7°C/100 m ( H o r v a t

et al., 1987). Z a t o

naj bi bile m a t i č n e k a m n i n e zelo globoko, p r o b l e m p a naj bi bile tudi večje

akumu­

lacije k e r o g e n a t i p a I in II. Pojavi matičnih kamnin

so ugotovljeni

p l a t f o r m e ( B a r i č , 1971, 1988; B a r i č

na raznih

delih Jadranske

karbonatne

et al., 1987, 1 9 9 1 ; C o t a & B a r i c , 1977). K o t

d o b r e m a t i č n e k a m n i n e so izločeni k a r b o n a t n i p a k e t i spodnje in z g o r n j e k r e d n e s t a r o ­ sti iz b a z e n a D u g e g a o t o k a . O r g a n s k a s n o v je v t e h k a m n i n a h p r e t e ž n o m o r s k e g a i z ­ v o r a in je v n e z r e l e m do z r e l e m stadiju t e r m i č n i h s p r e m e m b . V n e k a t e r i h v r t i n a h k a ­ žejo z n a k e m a t i č n i h k a m n i n za n a s t a n e k ogljikovodikov t u d i jurski in triasni sedi­ menti, č e p r a v imajo te k a m n i n e z a r a d i svoje litološke heterogenosti z m a n j š a n potencial. V z a d n j e m o b d o b j u se naftno-geološke

raziskave

naftni

Dinarsko-Jadranskega

prostora intenzivirajo, predvsem z dodatnimi seizmičnimi meritvami,

laboratorijski­

mi analizami in reinterpretacijami starejših podatkov. Z a slovenski prostor so p o m e m b n i p o d a t k i globoke vrtine R o - 1 pri Rovinju.

Zanjo

je značilno, d a je brez sledov ogljikovodikov,

čeprav i m a u g o d n o lego n a

antiklinale istrskega p a r a a v t o h t o n a in je brez evaporitov ( K r a n j e c , Razen Jadransko-Dinarske

karbonatne

plošče so z a r a d i p r i m e r j a v

slovenskega

prostora zanimive tudi naftno-geološke ugotovitve prostora severne Italije velli

& Novelli,

Kot matične

1990; P i e r i

kamnine

za nafto

& Mattavelli, in plin omenjeni

1986; D a i n e l l i navajajo

temenu

1981). (Matta-

& Pieri,

avtorji

1986).

zgornjepermski

Belerofonski apnenec, predvsem pa retijsko-liasne karbonatne skrilavce Južnih Alp, ki so se odlagali v prostranih evksinskih b a z e n i h (formacija Riva di Soltó) in laporne a p n e n c e n a meji s p o d n j e i n z g o r n j e k r e d e . E v k s i n s k i b a z e n i so iz o b d o b j a retija z n a n i t u d i iz f o r m a c i j e

Glavnega

dolomita

v Severnih

Alpah

(Zanki,

1971; F r u t h

&

S c h e r r e i k s , 1984). N a f t a naj b i p o t e r m a l n i zrelosti n a t o m i g r i r a l a v sosednje m e zozojske k a r b o n a t n e kolektorje, vlažni plin in k o n d e n z a t i p a so v P a d s k i nižini migri­ rali v terciarne klastične kolektorje

(Mattavelli

et al., 1983). V v z h o d n e m

delu

P a d s k e nižine je n a globini p o d 3000 m e t r i p r o d u k t i v n o naftno polje Gavone, kjer so kolektorske k a m n i n e spodnjekredne apnenčeve in dolomitne breče, k a k r š n e p o z n a m o pri nas n a Krasu znotraj Brske in Povirske formacije ( J u r k o v š e k Če se po k r a t k i razpravi in primerjavi Jadransko-Dinarske

karbonatne

plošče

et al., 1996).

nekaterih naftno-geoloških

ter

bližnjega

prostora

podatkov

severne

Italije

iz in

J u ž n i h A l p v r n e m o v slovenski prostor, lahko štejemo m e d delno potencialne matične k a m n i n e za n a s t a n e k ogljikovodikov v z a h o d n i Sloveniji le tanjše p a k e t e

spodnje-

k r e d n e g a t e m n e g a a p n e n c a . Precej m a n j so zazdaj u g o d n i p o d a t k i z g o r n j e p e r m s k i h in zgornjekrednih a p n e n c e v in dolomitov, m e d t e m ko so jurske in triasne

karbonatne

kamnine raziskanega prostora za nafto nezanimive.

Zahvala Avtorji se za s t r o k o v n o recenzijo in k o r i s t n e n a s v e t e k tej r a z p r a v i p r i s r č n o

zah­

v a l j u j e m o a k a d . prof. dr. M a r i u P l e n i č a r j u i n u r e d n i k u r e v i j e prof. dr. S t a n k u B u s e r j u . Finančno sta raziskave omogočila Nafta Lendava in Ministrstvo za znanost in tehno­ logijo R e p u b l i k e Slovenije p r e k r a z i s k o v a l n i h projektov. V s e m n a š a iskrena hvala.

Carbonate rocks of west Slovenia as potential sources for hydrocarbons Introduction D u r i n g t h e p a s t f e w d e c a d e s , t h e oil a n d g a s e x p l o r a t i o n i n S l o v e n i a h a s

been

f o c u s e d o n t h e N e o g e n e s t r a t a i n t h e M u r a d e p r e s s i o n l o c a t e d i n w e s t e r n p a r t of t h e P a n n o n i a n b a s i n . In t h i s a r e a s o m e m i n o r oil a n d g a s fields w e r e f o u n d . G e o l o g i c a l e x p l o r a t i o n of t h e S l o v e n i a n p a r t of t h e D i n a r i d e s w a s m u c h

slower

m a i n l y d u e t o s e v e r a l k m t h i c k c o m p l e x of t h e J u r a s s i c a n d C r e t a c e o u s b e d s . S i n c e untili present almost no data on organic m a t t e r contents in carbonate rocks

were

available a n d their potential as source rocks w a s fairly u n k n o w n , a research

pro­

g r a m m e b a s e d o n a t e a m of S l o v e n i a n a n d C r o a t i a n g e o l o g i s t s w a s f o r m e d . F o r r e s e a r c h p u r p o s e s a b o u t 2 0 0 s a m p l e s of l i m e s t o n e s , d o l o m i t e s a n d s h a l e s of

the

different

ages ranging from the U p p e r P e r m i a n to Paleogene were investigated. The

studied

s t r a t a a r e l o c a t e d i n t h e S W p a r t of S l o v e n i a ( f i g . 1). A c c o r d i n g t o f a c i e s , c o l o u r a n d o t h e r l i t h o l o g i e c h a r a c t e r i s t i c s of p o t e n t i a l r o c k s the U p p e r Permian limestone and dolomite, Carnian beds and Cretaceous

laminated

a n d p l a t y d a r k c o l o r e d l i m e s t o n e f r o m t h e T r i e s t - K o m e n p l a t e a u ( f i g s . 1 a n d 2) h a v e b e e n c h o s e n for studies. All studied s a m p l e s w e r e investigated b y t h e luminiscence and the C

bituminous

c o n t e n t s w a s d e t e r m i n e d . O n 38 c h o s e n s a m p l e s t h e p y r o l y -

s i s of o r g a n i c m a t t e r a n d c o m p o s i t i o n of b i t u m e n h a v e b e e n p e r f o r m e d a s w e l l

the

o p t i c a l a n a l y s i s of k e r o g e n .

Results T h e Upper

Permian

limestones

a n d dolomites h a v e b e e n s t u d i e d on 35

samples

f r o m t h e I d r i j a a n d Ž i r i r e g i o n (fig. 1). T h e i r d e p o s i t i o n a l e n v i r o n m e n t w a s r e s t r i c t e d s h e l f of l a g o o n a l c h a r a c t e r T h e d o l o m i t e i s m a i n l y of e a r l y d i a g e n e t i c o r i g i n & O g o r e l e c , 1980; B u s e r

e t a l . , 1 9 8 6 ) . T h e a n a l y s e s i n d i c a t e t h a t t h e C^^^

(Grad content

i s r e l a t i v e l y l o w i n s p i t e of t h e i r d a r k c o l o r a n d l o c a l b i t u m i n o u s o d o u r T h e m a j o r i t y of s a m p l e s c o n t a i n f r o m 0 . 0 8 t o 0 . 6 2 % of C^^.^ a n d u p t o 8 7 0 p p m of b i t u m i n o u s

mat­

t e r O p t i c a l a n a l y s i s of k e r o g e n i n d i c a t e s s t r o n g p r e d o m i n a n c e of m a c e r á i s of t h e v i t ­ r i n i t e g r o u p . T h e d i s t r i b u t i o n of C ^ ^ - C g ^ h y d r o c a r b o n s w i t h s t r o n g p r e d o m i n a n c e of C 2 4 i n d i c a t e s t e r r e s t r i a l o r i g i n of o r g a n i c m a t t e r D u e t o l o w C^^.^ c o n t e n t a n d k e r o g e n composition, t h e U p p e r P e r m i a n rocks are not considered p o t e n t i a l source rocks for hydrocarbons. Scythian

beds

are developed in part clastically a n d in part as carbonates on the

t e r r i t o r y of S l o v e n i a . I n t h e u p p e r m o s t p a r t of t h e s e q u e n c e a n u p t o 6 0 m t h i c k p a c k ­ a g e of d a r k c o l o u r e d l i m e s t o n e of l a g o o n a l f a c i e s o c c u r s . T h r e e s a m p l e s of t h e m e n ­ tioned limestone were analysed; the C Anisian

beds

c o n t e n t s w e r e u p t o 0.11 % .

were investigated with 6 samples from the profile B a b e at

T h e b e d s a r e d e v e l o p e d a s b e d d e d d o l o m i t e of l a g o o n a l a n d i n t e r t i d a l

Cerkno.

environment.

Locally, t h e d o l o m i t e is r e p l a c e d b y a d a r k b i o m i c r i t i c l i m e s t o n e . T h e s t u d i e d s a m p l e s contain from

0.08-0.30 %

of C^^^,

and therefore

can not be regarded as

potential

source r o c k s for h y d r o c a r b o n s . Ladinian

beds

a r e d i v e r s e l y d e v e l o p e d i n w e s t S l o v e n i a d u e t o c o l l a p s e of

the

S l o v e n i a n p l a t f o r m a n d t h e f o r m a t i o n of t w o s e p a r a t e d c a r b o n a t e p l a t f o r m s - D i n a r -

ic a n d J u l i a n , a n d t h e S l o v e n i a n t r o u g h l o c a t e d i n - b e t w e e n ( B u s e r , 1989). C a r b o n a t e rocks encountered in the trough are a c c o m p a n i e d by shales a n d extrusive rocks. F r o m t h e I d r i a a r e a , 12 s a m p l e s of d a r k p l a t y l i m e s t o n e w e r e a n a l y s e d . A c c o r d i n g to their structure they belong to micrites with pelagic fauna. The organic matter con­ t e n t s of t h e i n v e s t i g a t e d s a m p l e s r a n g e f r o m 0 . 1 0 t o 2 . 7 6 % a n d t h e a v e r a g e v a l u e i s of a b o u t 1.2 % CQj.g. I n s p i t e o f f a v o u r a b l e C

d a t a , t h e p y r o l y s i s a n a l y s e s ( h i g h Sg v a l ­

u e s ) a n d t h e c o m p o s i t i o n of m a c e r á i s ( h i g h p e r c e n t a g e of t h e v i t r i n i t e m a t t e r )

the

k e r o g e n i s of u n f a v o u r a b l e c o m p o s i t i o n . T h e o r g a n i c m a t t e r i s o n l y a r e m a i n of t e r ­ restrial components the limestone was enriched with during sedimentation processes. Carnian

beds

w e r e deposited on a carbonate platform as well as in deeper environ­

m e n t of t h e S l o v e n i a n t r o u g h . F r o m D r e n o v g r i č a n d s u r r o u n d i n g s of T r e b u š a ( f i g s . 1 a n d 2) 1 9 s a m p l e s of d a r k b i o m i c r i t i c l i m e s t o n e of l a g o o n a l f a c i e s w e r e s t u d i e d . T h e C^j.^ c o n t e n t s of t h e s e s a m p l e s r a n g e f r o m 0 . 1 4 t o 2 . 5 1 % , b e i n g 0 . 3 5 % i n a v e r a g e . T h e l i m e s t o n e is l o w i n s o l u b l e b i t u m i n o u s m a t t e r ( u p t o 200 p p m ) , a n d t h e o r g a n i c m a t t e r i s m a i n l y of t e r r e s t r i a l o r i g i n . V e r y h i g h r e f l e c t i o n i n d e x ( R o = 2 . 2 - 3 . 2 % )

indicates

t h e a t t a i n e d d e g r e e of m e t a g e n e s i s . I n s o m e w h a t d e e p e r e n v i r o n m e n t of t h e S l o v e n i a n t r o u g h d a r k l i m e s t o n e s

and

shales (Amphyelina beds) were deposited during the Carnian time. Five investigated s a m p l e s of t h i s f a c i e s t y p e c o n t a i n 0 . 0 7 t o 0 . 3 2 % of C

, w h i c h m a k e s it too l o w for

t h e limestone to b e r e g a r d e d as p o t e n t i a l rock for t h e h y d r o c a r b o n s . Norian-Rhaetian

beds

of w e s t S l o v e n i a a r e d e v e l o p e d a s t h e M a i n d o l o m i t e a n d i t s

lateral equivalent the Dachstein

limestone, and

on the territory

of t h e

Slovenian

trough as coarse grained Baca dolomite w i t h chert lenses. All above mentioned

forma­

t i o n s are n o t v e r y p r o m i s s i n g for oil e x p l o r a t i o n d u e to t h e i r light c o l o u r a n d lithology. W e h a v e a n a l y s e d o n l y f o u r s a m p l e s of t h e d a r k e r s t r o m a t o l i t i c d o l o m i t e f o r m e d i n t h e r e s t r i c t e d l i t t o r a l p a r t s of t h e c a r b o n a t e p l a t f o r m ( O g o r e l e c & R o t h e , 1 9 9 3 ) . T h e C^j.^ c o n t e n t i n t h e s t u d i e d s a m p l e s r a n g e s f r o m 0 . 0 6 t o 0 . 6 1 % , b e i n g 0 . 1 5 % o n t h e a v e r a g e , w h i c h is t o o l o w for t h e r o c k s t o b e r e g a r d e d as p o t e n t i a l oil s o u r c e r o c k s . D u r i n g t h e Jurassic

t h e l i m e s t o n e s of t h e D i n a r i c p l a t f o r m w e r e d e p o s i t e d o n s h a l ­

low, m a i n l y o p e n c a r b o n a t e p l a t f o r m ( B u s e r ,

1979; O r e h e k

& Ogorelec,

The Liassic a n d Dogger successions are characterised by several hundreds

1980). metres

t h i c k s e q u e n c e of o o l i t i c a n d b i o s p a r i t i c l i m e s t o n e . D u r i n g t h e L o w e r M a l m , a h u g e c o r a l r e e f d e v e l o p e d o n t h e t e r r i t o r y of T r n o v s k i g o z d ( T u r n š e k , 1 9 6 6 ; T u r n š e k al., 1981). A c c o r d i n g t o t h e s t r u c t u r a l t y p e s a n d facial c h a r a c t e r i s t i c s , t h e

et

Jurassic

l i m e s t o n e s of t h e D i n a r i c p l a t f o r m c a n n o t b e r e g a r d e d a s p o t e n t i a l s o u r c e r o c k s . F o r t h i s r e a s o n t h e y w e r e n o t g e o c h e m i c a l l y e x a m i n e d d u r i n g t h i s s t a g e of s t u d i e s . A s a p o t e n t i a l s o u r c e r o c k of t h e J u r a s s i c a g e b l a c k p l a t y l i m e s t o n e s a n d c a r b o n a ­ c e o u s s h a l e s f r o m a 150 m e t r e s t h i c k p a c k a g e o c c u r r i n g in t h e S l o v e n i a n t r o u g h w e r e a n a l y s e d . T h e s e b e d s c o n t a i n b e t w e e n 0 . 1 6 a n d 0 . 4 8 % of C

(8 i n v e s t i g a t e d

sam­

p l e s ) , s i m i l a r l y l o w i s a l s o t h e c o n t e n t of b i t u m e n ( 1 0 0 - 2 0 0 p p m ) . The dolomites.

most

favourable

data

were

expected

from

Cretaceous

limestones

and

F o r t h i s r e a s o n 102 r o c k s a m p l e s w e r e a n a l y s e d .

B a s e d o n t h e d a t a o b t a i n e d , f o u r s a m p l e s of d a r k - c o l o u r e d p l a t y b i o m i c r i t i c l i m e ­ s t o n e of H a u t e r i v i a n a g e a r e v e r y p r o m i s i n g . T h e l i m e s t o n e o u t c r o p s i n a 4 0 m e t r e s t h i c k s e q u e n c e i n T r n o v o n e a r N o v a G o r i c a . T h e C^^.^ c o n t e n t r a n g e s f r o m 0 . 4 2 1.08%

in the treated

samples. The pyrolysis study indicates the rock

to

production

i n d e x r a n g e s f r o m 3.88 t o 4.13 m g H C / g r o c k r a n g i n g t h e m a m o n g s o u r c e r o c k s w i t h l o w p o t e n t i a l f o r h y d r o c a r b o n g e n e r a t i o n . K e r o g e n i s a m i x t u r e of s a p r o p e l i c - h u m i n e t y p e w i t h i n c r e a s e d a m o u n t s of l i p i d s of m a r i n e o r i g i n .

T h e s a m p l e s o f t h e Barremian

- Aptian

age

from the K o m e n plateau

comprise

f r o m 0 . 2 9 t o 0 . 7 8 % o f C^^.^, t h e a v e r a g e b e i n g of a p p r o x . 0 . 5 % . A c c o r d i n g t o t h e i r structure they belong to dark-colored, c o m m o n l y platy a n d locally dolomitised bio­ m i c r i t i c l i m e s t o n e s . T h e i r d e p o s i t i o n a l e n v i r o n m e n t w a s r e s t r i c t e d s h e l f of l a g o o n a l character

with

local

and

episodical

littoral

conditions.

The

samples

have

u n f a v o u r a b l e c o m p o s i t i o n of o r g a n i c m a t t e r a s i t i s c h i e f l y of t e r r e s t r i a l o r i g i n w i t h l o w p r o d u c t i o n i n d e x ( u n d e r 1 m g H C / g r o c k ) . T h e o r g a n i c m a t t e r is c o n c e n t r a t e d i n i n t e r c r y s t a l l i n e p o r e s p a c e s i n d o l o m i t e of P o v i r j e f o r m a t i o n , a n d w e s u p p o s e t h a t i t i s a r e s u l t of h y d r o c a r b o n m i g r a t i o n d u r i n g t h e l a t e d i a g e n e s i s . D u r i n g t h e Upper

Cenomanian

and

Turonian

t h e m a j o r i t y of t h i c k l y b e d d e d

massive rudist limestone was deposited. On the Trieste-Komen plateau, this s t o n e is k n o w n a s t h e R e p e n F o r m a t i o n ( J u r k o v š e k

to

lime­

et al., 1996). W i t h e u s t a t i c rise

of t h e s e a l e v e l l o c a l l y l a g o o n s w i t h a n o x i c c o n d i t i o n s e x i s t e d o n t h e p l a t f o r m . T h e s e l a g o o n s w e r e t h e d e p o s i t i o n a l e n v i r o n m e n t of b l a c k - c o l o u r e d a n d l a m i n a t e d

lime­

s t o n e s w i t h c h e r t n o d u l e s k n o w n i n t h e l i t e r a t u r e a s t h e K o m e n l i m e s t o n e ( B u s e r, 1973; O g o r e l e c

et al., 1987; J u r k o v š e k

et al., 1996). B e s i d e t h e b e n t h i c

numerous pelagic organisms - calcispheres mainly are present indicating

fossils

episodical

i n t e r c o n n e c t i o n s of l a g o o n s w i t h t h e o p e n s e a . T h e y a r e t h e o n l y e v i d e n c e f o r t h e s e c ­ o n d o c e a n i c a n o x i c e v e n t ( O A E I l - J e n k y n s , 1 9 9 1 ) . I n s p i t e of u n f a v o u r a b l e

facies

a n d other lithologie characteristics the K o m e n limestone contains relatively

small

a m o u n t s of o r g a n i c m a t t e r

I n 1 0 of t h e i n v e s t i g a t e d s a m p l e s , t h e c o n t e n t s of

C

r a n g e s f r o m 0 . 3 8 t o 0 . 8 3 % , a n d o n l y i n o n e of t h e s a m p l e s i t a m o u n t s t o 1.74 % of C^j.^. H o w e v e r , t h e r e s u l t s of o p t i c a l i n v e s t i g a t i o n s a r e u n f a v o u r a b l e d u e t o t e r r e s t r i a l o r i g i n of o r g a n i c m a t t e r i n t h i s l i m e s t o n e . S i m i l a r p a r a m e t e r s b a s e d o n organic c h e m i s t r y a n d facies as o b t a i n e d for K o m e n limestone are also encountered in the black-coloured a n d platy Tomaj s t o n e w i t h c h e r t n o d u l e s of t h e Santonian-Campanian

age

(Jurkovšek

S i x of t h e i n v e s t i g a t e d s a m p l e s c o n t a i n f r o m 0 . 3 2 t o 0 . 7 3 % of C

the

lime­

et al., 1996).

, what ranks

the

T o m a j l i m e s t o n e t o t h e l o w e r m o s t r a n g e of h y d r o c a r b o n p o t e n t i a l s o u r c e r o c k s . I n c o m p a r i s o n w i t h t h e K o m e n l i m e s t o n e i t c o n t a i n s m o r e o r g a n i c m a t t e r of m a r i n e o r i ­ gin. T r a n s i t i o n a l b e d s e n c o u n t e r e d o n t h e Cretaceous/Tertiary Liburnian formation

(Stäche,

boundary

k n o w n also as

1 8 8 9 ; P a v i o v e c, 1 9 6 3 ; J u r k o v š e k

et al.

w e r e s t u d i e d i n s e v e r a l p r o f i l e s . O n t h e t e r r i t o r y of K a r s t , t h e f o r m a t i o n b e t w e e n 1 0 0 a n d 4 0 0 m e t r e s of t h i c k n e s s . I n t h e l o w e r p a r t of t h e f o r m a t i o n

1996) attains

alterna­

t i o n of d a r k - c o l o u r e d b i o m i c r i t i c l i m e s t o n e a n d l i g h t - c o l o u r e d l i m e s t o n e w i t h g y r o p l e u r a s a n d r u d i s t s i s p r e v a i l i n g . T h e m a j o r i t y of t h e f o r m a t i o n i s of D a n i a n a g e a n d c o n s i s t s of d a r k t o b l a c k m a r l y l i m e s t o n e . I t w a s d e p o s i t e d i n a r e s t r i c t e d s h e l f e n v i ­ r o n m e n t w i t h lagoons. T h e organic m a t t e r contents in 25 studied s a m p l e s from

the

L i b u r n i a n f o r m a t i o n i n d i c a t e s t h a t t h i s l i m e s t o n e is n o t p o t e n t i a l oil s o u r c e r o c k . T h e c o n t e n t s of CQj,g r a n g e s f r o m 0 . 0 8 t o 0 . 4 3 % . K e r o g e n i s c o m p o s e d of e q u a l p a r t s of terrestrial and amorphous

matter

T h e o b t a i n e d r e s u l t s f o r t h e h y d r o c a r b o n g e n e t i c p o t e n t i a l of t h e

investigated

U p p e r P e r m i a n a n d M e s o z i c c a r b o n a t e r o c k s of w e s t S l o v e n i a m u s t s t i l l b e ered only informationally. The analyses encompassed

14 f o r m a t i o n s

consid­

e a c h of

being represented with only few samples collected from the surface. Therefore,

them the

o b t a i n e d d a t a c a n s e r v e a s g u i d e l i n e f o r f u t u r e s t u d i e s of p o t e n t i a l oil a n d g a s s o u r c e rocks in Slovenia.

Literatura B a r i c , G. 1 9 7 1 : S a d r ž a j i t i p o v i b i t u m o i d a u n e k i m d i n a r i d s k i m b u š o t i n a m a i u b u š o t i n i J a d r a n - 1 . - Nafta, 22/4-5, 322-334, Zagreb. B a r i c , G. 1988: R e z u l t a t i g e o k e m i j s k i h i s p i t i v a n j a s t i j e n a D i n a r s k o - j a d r a n s k o g p o d r u č j a i r u b n i h d i j e l o v a P a n o n s k o g b a z e n a . - N a f t a , 39/9, 5 2 7 - 5 3 5 , Z a g r e b . B a r i č , G., M a r i č i ć , М. & R a d i ć , J. 1987: G e o c h e m i c a l c h a r a c t e r i s a t i o n of o r g a n i c f a c i e s i n t h e D u g i O t o k B a s i n , t h e A d r i a t i c S e a ( y u g o l a v i a ) . - A d v a n c e s i n O r g a n i c G e o c h e m i s t r y , 13, 1/3 (1988), 3 4 3 - 3 4 9 , A m s t e r d a m . B a r i c , G. & T a r i - K o v a č i ć , V. 1 9 9 1 : G e o c h e m i c a l p r o s p e c t i n g of t h e A d r i a t i c c a r b o n a t e p l a t f o r m . - 2"«^ I n t . S y m p . A d r i a t i c C a r b o n a t e P l a t f o r m , Z a d a r 1 9 9 1 , A b s t r a c t , 29 p . Z a g r e b . B o s e l l i n i , A. & H a r d i e , L. A. 1 9 7 3 : D e p o s i t i o n a l t h e m e of a m a r g i n a l m a r i n e e v a p o r i t e . S e d i m e n t o l o g y , 20, 5 - 2 7 , B l a c k p o o l . B u s e r , S. 1 9 7 3 : T o l m a č l i s t a G o r i c a , O s n o v n a g e o l o š k a k a r t a S F R J 1:100.000. Z v e z n i g e o l . z a v o d , 50 p . B e o g r a d . B u s e r , S. 1974: T o l m a č l i s t a R i b n i c a , O s n o v n a g e o l o š k a k a r t a S F R J 1:100.000. - Z v e z n i g e o l . z a v o d , 60 p . B e o g r a d . B u s e r , S. 1979: J u r a s s i c B e d s i n S l o v e n i a . - 16*^^ E u r o p . M i c r o p a l e o n t . C o l l o q . , 2 7 - 3 6 , L j u b ­ ljana. B u s e r , S. 1989: D e v e l o p m e n t of t h e D i n a r i c a n d t h e J u l i a n c a r b o n a t e p l a t f o r m s a n d of t h e i n t e r m e d i a t e S l o v e n i a n b a s i n ( N W Y u g o s l a v i a ) . - M e m . S o c . G e o l . I t a l . , 40 (1987), 3 1 3 - 3 2 0 , Roma. B u s e r , S., G r a d , K., O g o r e l e c , B . , R a m o v š , A. & Š r i b a r , L . 1 9 8 6 : S t r a t i g r a p h i c a l , p a l e o n t o l o g i c a l a n d s e d i m e n t o l o g i c a l c h a r a c t e r i s t i c s of U p p e r P e r m i a n b e d s i n S l o v e n i a , N W Y u g o s l a v i a . - M e m . S o c . G e o l . I t a l . , 34, 1 9 5 - 2 1 0 , R o m a . B u s e r , S. & O g o r e l e c , B . 1987: C a r n i a n A m p h i c l i n a b e d s - H u d a j u ž n a . - I n t . s y m p . E v o ­ lution Karstic c a r b o n a t e platforms. Guidebook, 13-18, Trieste. C a t i , A., F i c h e r a , R. & C a p p e l l i , V. 1 9 8 9 a : N o r t h e a s t e r n Italy. I n t e g r a t e d p r o c e s s i n g of g e o p h y s i c a l a n d g e o l o g i c a l d a t a . - M e m . S o c . G e o l . I t a l . , 34, 2 7 3 - 2 8 8 , R o m a . C a t i , A., S a r t o r i o , D . & V e n t u r i n i , S. 1 9 8 9 b : C a r b o n a t e p l a t f o r m s i n t h e s u b s u r f a c e of t h e N o r t h e r n A d r i a t i c a r e a . - M e m . S o c . G e o l . I t a l , 34, 2 9 5 - 3 0 8 , R o m a . C o t a , L. & B a r i c , G. 1997: P e t r o l e u m p o t e n t i a l of t h e A d r i a t i c o f f s h o r e , C r o a t i a . - 1 8 * I n t . M e e t . O r g a n i c G e o c h e m i s t r y , M a a s t r i c h t 1977 (in p r e s s ) . D a i n e l l i , L. & P i e r i , M. 1986: T h e e v o l u t i o n of p e t r o l e u m e x p l o r a t i o n i n Italy. - M e m . S o c . G e o l . I t a l . , 31, 2 4 3 - 2 5 4 , R o m a . D e m a i s o n , G . J . & M o o r e , G. T. 1980: A n o x i c e n v i r o n m e n t s a n d oil s o u r c e b e d g e n e s i s . A A P G Bull., 64/8, 1179-1209, Tulsa. D o w , W . G . 1977: K e r o g e n e s t u d i e s a n d g e o l o g i c a l i n e r p r e t a t i o n s . - J o u r . G e o c h e m . E x p l o r . , 7, 7 9 - 9 9 , A m s t e r d a m . D r o b n e , K., O g o r e l e c , B., P l e n i c a r, M., Z u c c h i - S t o l t a , M. L . & T u r n š e k , D . 1988: Maastrichtian, D a n i a n a n d T h a n e t i a n Beds in Dolenja vas (NW Dinarides, Yugoslavia). Microfa­ cies, F o r a m i n i f e r s , R u d i s t s a n d C o r a l s . - R a z p r a v e 4. r a z r . S A Z U , 2 9 , 1 4 7 - 2 2 4 , L j u b l j a n a . E s p i t a l i é , J., L a p o r t e , J. L., M a d e c , M., M a r q u i s , F . , L e p l a t , P . , P a u l e t, J. & B o u t e f e u , A. 1977: M é t h o d e r a p i d e d e c a r a c t e r i s a t i o n d e s r o c h e s m è r e s , d e l e u r p o t e n t i e l p é t r o l i e r et d e l e u r d e g r é d ' é v o l u t i o n . - Rev. I n s t . Fr. P e t r o l . , 32, 2 3 - 4 2 , P a r i s . F r u t h , I. & S c h e r r e i k s , R. 1984: H a u p t d o l o m i t - S e d i m e n t a r y a n d P a l e o g e o g r a p h i c M o d e l s ( N o r i a n , N o r t h e r n C a l c a r e o u s A l p s ) . - G e o l . R u n d s c h a u , 73/1, 3 0 5 - 3 1 9 , S t u t t g a r t . G j e t v a j , I., M a r t i n e c , R., V l a š i ć , B . & B a t u š i č , V. 1986: P r o b l e m a t i k a i p e r s p e k t i v e n a i s t r a ž n i m p o d r u č j i m a I N A - N a f t a p l i n a . - N a f t a , 37/7-8, 3 4 3 - 3 5 2 , Z a g r e b . G r a d , К . & O g o r e l e c , В . 1980: Z g o r n j e p e r m s k e , s k i t s k e i n a n i z i č n e k a m e n i n e n a ž i r o v s k e m o z e m l j u . - G e o l o g i j a , 23/2, 1 8 9 - 2 2 0 , L j u b l j a n a . G r a n d i e , S., 1974: N e k e n a f t n o g e o l o š k e k a r a k t e r i s t i k e n a s l a g a . - 1. g o d i š n j i z n a n s t v e n i s k u p Sekcije za p r i m j e n u geologije, geofizike in geokemije, Opatija, 5-14, Z a g r e b . H a q , B . U . , H a r d e n b o l , J. & V a i l , P R. 1 9 8 7 : C h r o n o l o g y of f l u c t u a t i n g S e a L e v e l s s i n c e t h e T r i a s s i c . - S c i e n c e , 235, 1 1 5 6 - 1 1 6 7 , W a s h i n g t o n . H o r v a t , K., V l a š i č , B . , P u t n i k o v i ć , A. & F r a n k , G. 1987: P r e g l e d r e z u l t a t a i p r a v c i b u d u č i h i s t r a ž n i h r a d o v a I N A - N a f t a p l i n a . - N a f t a , 38/11-12, 613-616, Zagreb. J a c o b , H . , J e n k o , K. & S p a i ć , V. 1 9 8 3 : O d i s p e r z n i m , č v r s t i m d o p o l u č v r s t i m , p r i r o d n i m n a f t n i m b i t u m e n i m a J a d r a n s k o g o b a l n o g p o d r u č j a ( v a n j s k i D i n a r i d i ) J u g o s l a v i j e . - N a f t a , 34, 693-, Zagreb. J e l a s k a , V. 1 9 7 3 : P a l e o g e o g r a f s k a i n a f t n o g e o l o š k a r a z m a t r a n j a z a p a d n o g d i j e l a k a r b o n a t n o g šelfa D i n a r i d a . - G e o l . v j e s n i k , 2 5 , 5 7 - 6 4 , Z a g r e b . J e n k y n s , H . C. 1 9 9 1 : I m p a c t of C r e t a c e o u s S e a L e v e l R i s e a n d A n o x i c E v e n t s o n t h e M e s o z o i c C a r b o n a t e P l a t f o r m of Y u g o s l a v i a . - A A P G B u l l . , 75/6, 1 0 0 7 - 1 0 1 7 , T u l s a .

J e r i n i c , G., J e l a s k a , V. & A l a j b e g , A. 1974: U p p e r C r e t a c e o u s O r g a n i c - R i c h L a m i n a t e d L i m e s t o n e s of t h e A r i a t i c C a r b o n a t e P l a t f o r m , I s l a n d of H v a r , C r o a t i a . - A A P G B u l l . , 78/8, 1313-1321, Tulsa. J u r k o v š e k , B., T o m a n , M., O g o r e l e c , B . , Š r i b a r , L., D r o b n e , K., P o l j a k , M. & Š r i b a r , L j . 1 9 9 6 : F o r m a c i j s k a g e o l o š k a k a r t a j u ž n e g a d e l a T r ž a š k o - k o m e n s k e p l a n o t e 1:50.000 K r e d n e i n p a l o g e o n s k e k a r b o n a t n e k a m n i n e . - G e o l o š k i z a v o d L j u b l j a n a , 143 p , L j u b l j a n a . K o c h a n s k y - D é v i d é , V. 1 9 6 5 : K a r b o n s k e i p e r m s k e f u z u l i n i d n e f o r a m i n i f e r e V e l e b i t a i L i k e . S r e d n j i i g o r n j i p e r m . - A c t a g e o L , 5, 1 0 1 - 1 3 7 , Z a g r e b . K o c h a n s k y - D é v i d é , V. 1979: B r u š a n e , V e l e b i t M t . - P e r m i a n E x c u r s i o n D . - 16*^*^ E u r o p . M i c r o p a l e o n t o l . CoUoq., 1 6 3 - 1 7 0 , L j u b l j a n a . K o l a r - J u r k o v š e k , T. 1990: S m i t h i a n ( L o w e r T r i a s s i c ) c o n o d o n t s f r o m S l o v e n i a , N W Y u g o s l a v i a . - N . J b . G e o l . P a l ä o n t . M h . 9, 5 3 6 - 5 4 6 , S t u t t g a r t . K o l a r - J u r k o v š e k , T , J u r k o v š e k , B . & S u m m e s b e r g e r , H . 1996: R e f l e c t i o n of t h e t w o p e l a g i c e p i s o d e s i n t h e m a c r o f o s s i l a s s o c i a t i o n of t h e K o m e n a n d T o m a j L i m e s t o n e s of t h e T r i e s t e - K o m e n p l a t e a u , S l o v e n i a . - In: D r o b n e , K., G o r i č a n , Š. & K o t n i k , B . (eds.) - T h e r o l e of i m p a c t p r o c e s s e s i n t h e g e o l o g i c a l a n d b i o l o g i c a l e v o l u t i o n of t h e p l a n e t E a r t h . - I n t . workshop Postojna'96, 41-43, Ljubljana. K o š d e c , B . 1972: P o v r š i n s k e p o j a v e o g l j i k o v o d i k a u z o n i V a n j s k i h D i n a r i d a i n a m o r s k o m d n u sjevernog J a d r a n a . - Simpozij o istraživanju ležišta nafte i plina na J a d r a n u i u zoni Van­ jskih Dinarida, 148-155, Zagreb. K r a n j e c , V. 1 9 8 1 : N e k e z n a č a j k e n a f t o p l i n o n o s n o s t i n a s l a g a i m o g u ć a d a l j n j a n a l a z i š t a u g l j i k o v o d i k a u p r e d j e l i m a V a n j s k i h D i n a r i d a i j a d r a n s k o g p o d m o r j a . - P o m o r s k i z b o r n i k , 19, 385-412, Rijeka. M a t t a v e l l i, L. & N o v e l l i , L. 1990: G e o c h e m i s t r y a n d h a b i t a t of t h e oils i n I t a l y - A A P G B u l l . , 74/10, 1 6 2 3 - 1 6 3 9 , T u l s a . M a t t a v e l l i , L., R i c c h i u t s , T G r i g n a n i , D . & S c h o e l l , M. 1 9 8 3 : G e o c h e m i s t r y a n d H a b i t a t of N a t u r a l G a s e s i n P o B a s i n , N o r t h e r n I t a l y - A A P G B u l l . , 67/12, 2 2 3 9 - 2 2 5 4 , T u l s a . M o o r k e n s , T. L . 1 9 9 1 : D e p o s i t i o n a l e n v i r o n m e n t s of o r g a n i c - r i c h s e d i m e n t s a n d t h e r e c o g ­ n i t i o n of t h e d i f f e r e n t t y p e s of s o u r c e r o c k s . - Z b l . G e o l . P a l ä o n t . , 1/8, 1 9 7 3 - 1 0 8 9 , S t u t t g a r t . M u f t i ć , M. & B e h l i l o v i ć , S. 1968: B i t u m i n o z n e s t i j e n e H e r c e g o v i n e . - G e o l o š k i g l a s n i k , 12, 2 3 1 - 2 5 9 , S a r a j e v o . O g o r e l e c , В., O r e h e k , S., B u s e r , S. & P l e n i č a r , M. 1987: K o m e n B e d s - S k o p o a t Dutovlje. - Int. S y m p . Evol. Karstic Carb. Platforms, Guidebook, 61-66, Trieste. O g o r e l e c , B . & R o t h e , P. 1992: M i k r o f a z i e s , D i a g e n e s e u n d G e o c h e m i e d e s D a c h s t e i n k a l k e s u n d H a u p t d o l o m i t s i n S ü d - W e s t - S l o w e n i e n . - G e o l o g i j a , 35, 8 1 - 1 8 1 , L j u b ­ ljana. O g o r e l e c , B . , D o l e n e c , T , C u c c h i , F., G i a c o m i c h , R., D r o b n e , K. & P u g l i e s e , N . 1995: S e d i m e n t o l o g i c a l a n d G e o c h e m i c a l C h a r a c t e r i s t i c s of C a r b o n a t e R o c k s f r o m t h e K / T B o u n d a r y t o L o w e r E o c e n e i n t h e K a r s t A r e a ( N W A d r i a t i c P l a t f o r m ) . - 1. Hrv. g e o l . k o n g r e s . O p a t i j a , Z b o r n i k r a d o v a 2, 4 1 5 - 4 2 1 , Z a g r e b . O g o r e l e c , В . , J u r k o v š e k , В . & S r i b a r , L. 1996: Š k r b i n a ( K o m e n l i m e s t o n e ) - t h e f i r s t p e l a g i c e p i s o d e ( C e n o m a n i a n - T u r o n i a n t r a n s g r e s s i o n ) . In: D r o b n e , K., G o r i č a n , Š. & K o t n i k, B . (eds.) - T h e r o l e of i m p a c t p r o c e s s e s i n t h e g e o l o g i c a l a n d b i o l o g i c a l e v o l u t i o n of t h e p l a n e t E a r t h . - Int. w o r k s h o p Postojna '96, 183-188, Ljubljana. O r e h e k , S. & O g o r e l e c , B . 1980: K o r e l a c i j a m i k r o f a c i j a l n i h i n g e o k e m i č n i h z n a č i l n o s t i j u r s k i h i n k r e d n i h k a m e n i n j u ž n e k a r b o n a t n e p l a t f o r m e S l o v e n i j e . - Zav. g e o l . i geof. i s t r a ž . , V e s t n i k , A 38/39, 1 7 1 - 1 8 5 , B e o g r a d . O g u l i n e c , J. 1952: P r o b l e m a t i k a n a f t n e g e o l o g i j e u J u g o s l a v i j i . - N a f t a , 2, 3 7 - 4 2 , Z a g r e b . P a v l o v e c , R. 1 9 6 3 : S t r a t i g r a f s k i r a z v o j s t a r e j š e g a p a l e o g e n a v j u ž n o z a h o d n i S l o v e n i j i . R a z p r a v e 4. r a z r S A Z U , 7, 4 2 1 - 5 5 6 , L j u b l j a n a . P i e r i , M. & M a t t a v e l l i , L . 1986: G e o l o g i c a l F r a m e w o r k of I t a l i a n P e t r o l e u m R e s o u r c e s . A A P G Bull., 70/2, 103-130, Tulsa. P l e n i č a r , M. 1970: T o l m a č l i s t a P o s t o j n a , O s n o v n a g e o l o š k a k a r t a S F R J 1:100.000. - Z v e z n i g e o l . z a v o d , 62 p . , B e o g r a d . P l e n i č a r , M. & P a v l o v e c , R. 1984: F a c i a l n i r a z v o j i n e k a t e r i h m e z o z o j s k i h i n k e n o z o j s k i h k a m n i n S l o v e n i j e . - N a f t a , 35/1, 5 - 1 0 , Z a g r e b . P l e n i č a r , M . & P r e m r u , U . 1 9 7 5 : F a c i j e l n e k a r a k t e r i s t i k e s j e v e r o z a p a d n i h D i n a r i d a . - 2. skup. Z n a n s t . savjeta za naftu, J A Z U , 47-54, Z a g r e b . S a r t o r i o , D . , T u n i s , G. & V e n t u r i n i , S. 1987: N u o v i c o n t r i b u t i p e r l ' i n t e r p r e t a z i o n e g e o l o g i c a e p a l e o g e o g r a f i c a d e l l e P r e a l p i G i u l i e ( F r i u l i o r i e n t a l e ) : il p o z z o S P A N 1. - Riv. It. P a l e o n t . S t r a t . , 93/2, 1 8 1 - 2 0 0 , M i l a n o . S r e m a c , J. 1 9 9 1 : Z o n a N e o s c h w a g e r i n a c r a t i c u l i f e r a u S r e d n j e m V e l e b i t u . - G e o l o g i j a , 34, 7-55, Ljubljana. S t ä c h e , G. 1889: D i e L i b u r n i s c h e S t u f e u n d d e r e n G r e n z - h o r i z o n t e . - A b h . k. k. g e o l .

R e i c h a n s t . , 13/1, 1-170, W i e n . Š e b e č i ć , B . 1 9 7 9 : B i t u m i n o z n e p o j a v e D i n a r i d a . - N a f t a , 30/2, 5 5 - 6 2 , Z a g r e b . Š e b e č i ć , B . 1980: P r o b l e m i m i g r a c i j e i a k u m u l a c i j e u g l j i k o v o d i k a i n a f t n o - g e o l o š k e osobine k a r b o n a t n i h naslaga Dinarida (Hipotetski trendovi migracije ugljikovodika). - Nafta, 31/2 5 9 - 7 1 , Z a g r e b . Š e b e č i ć , В . 1982: O n a f t n o m a t i č n o m p o t e n c i j a l u i p o k u š a j u n j e g o v e p r o c j e n e iz k e m i j s k i h a n a l i z a b i t u m i n o z n i h s t i j e n a v a n j s k i h D i n a r i d a . - N a f t a , 33/10, 5 3 7 - 5 4 4 , Z a g r e b . Š e b e č i ć , В . 1984: B i t u m i n o z n e p o j a v e V i n i š ć a k o d T r o g i r a . - G e o l . v j e s n i k , 37, 1 7 5 - 1 9 6 , Zagreb. Š e b e č i ć , В . 1988: O p r o b l e m a t i k i o t k r i v a n j a m a t i č n i h s t i j e n a u n a s . - N a f t a , 39/10, 547-559, Zagreb. Š e b e č i ć , В . & E r c e g o v a c , М. 1 9 8 3 : P r i l o g p o z n a v a n j u s t u p n j a z r e l o s t i k e r o g e n a n e k i h b i t u m i n o z n i h k a r b o n a t n i h n a s l a g a v a n j s k i h D i n a r i d a . - N a f t a , 34/4-5, 1 8 3 - 1 8 8 , Z a g r e b . Š r i b a r , L. 1 9 9 5 : E v o l u c i j a g o r n j o k r e d n e J a d r a n s k o - d i n a r s k e k a r b o n a t n e p l a t f o r m e u j u g o z a p a d n o j S l o v e n i j i . - M a g i s t a r s k i r a d , S v e u č i l i š t e u Z a g r e b u , 89 p . T i s s o t , В . P. 1984: R e c e n t A d v a n c e s i n P e t r o l e u m G e o c h e m i s t r y A p p l i e d t o H y d r o c a r b o n E x p l o r a t i o n . - A A P G B u l l . , 68/5, 5 4 5 - 5 6 3 , T u l s a . T i s s o t , B . P . , D u r a n d , B . , E s p i t a l i é , J. & C o m b a z , A. 1974: I n f l u e n c e of n a t u r e a n d d i a g e n e s i s of o r g a n i c m a t t e r i n f o r m a t i o n of p e t r o l e u m . - A A P G B u l l . , 58/3, 4 9 9 - 5 0 6 , T u l s a . T i s s o t , B . P & W e l t e , F. C. 1984: P e t r o l e u m F o r m a t i o n a n d O c c u r r e n c e . - S p r i n g e r Verl., 669 p , B e r l i n . T u r n š e k , D . 1 9 6 6 : Z g o m j e j u r s k a h i d r o z o j s k a f a v n a iz j u ž n e S l o v e n i j e . - R a z p r a v e 4. r a z r . S A Z U , 9, 3 3 5 - 4 2 8 , L j u b l j a n a . T u r n š e k , D . , B u s e r , S. & O g o r e l e c , B . 1 9 8 1 : A n U p p e r J u r a s s i c Reef C o m p l e x f r o m S l o v e n i a , Y u g o s l a v i a . - S E P M S p e c . P u b i . , 30, 3 6 1 - 3 6 9 , T u l s a . Z a n k l , H . 1 9 7 1 : U p p e r T r i a s s i c C a r b o n a t e F a c i s i n t h e N o r t h e r n L i m e s t o n e A l p s . - In: M ü l ­ l e r , G. (ed.) - S e d i m e n t o l o g y of p a r t s of C e n t r a l E u r o p e . - 7 * I n t . S e d i m . C o n g r H e i d e l b e r g , Guidebook, 147-186, Frankfurt/M.