3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane »Prenos inovacij, znanja in izkušenj v vsakdanjo rabo« 14. in 15. november 2014, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija

3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – on Agriculture, Environmentalism, Horticulture and Floristics, Food Production and Processing and Nutrition »Transmission of Innovations, Knowledge and Practical Experience into Everyday Practice« 14th and 15th November 2014, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia

Ekonomska analiza prodaje medu v Sloveniji Dr. Drago Papler Biotehniški center Naklo, Slovenija, [email protected]

Izvleček V Sloveniji je bilo v obdobju 1994–2012 povprečno 154.624 čebeljih družin in leta 2012 167.000 čebeljih družin (panjev). Povprečni donos je bil v 19-letnem obdobju 12,12 kg/panj. Povprečna prodana količina medu je bila 66,653 ton medu in je dosegala povprečno ceno 5,29 EUR/kg. Odkup se je zelo povečal leta 2010 in 2011, potem je prišlo do zmanjšanja, kar je posledica vremenskih razmer. Korelacijska povezanost kaže obratno smer med ceno medu in količinami proizvedenega medu, kar je posledica ponudbe in povpraševanja. Cena medu je bila v preteklosti v praksi enaka ceni litra žganja, zato smo to preverili v raziskavi. Po statističnih podatkih je bila odkupna cena nižja od 49,3 % (leta 2000) do 31,3 % (leta 2012) glede na ceno žganja. Razlika se znižuje in se je od leta 2000 do leta 2012 zmanjšala za 18,0 odsotnih točk. Z metodo multiplo regresijske analize smo ocenili cenovno funkcijo cene medu. Empirični rezultati kažejo elastičnost ponudbe in povpraševanja. Ugotovili smo, da je cena medu pozitivno povezana s cenami žganja, s cenami posameznih vrst medu in s količinami medu. Ključne besede: med, prodaja medu, Slovenija, statistična analiza, regresijska analiza

Economic analysis of honey sales in Slovenia Abstract In the period from 1994 to 2012, in Slovenia there were 154,624 bee colonies in average, and in 2012, there were 167,000 bee colonies (hives). The average yield in the 19-year period was 12.12 kg / hive. The average sold quantity of honey was 66.653 tons of honey and reached the average price of 5.29 EUR / kg. Buying-in considerably increased in 2010 and 2011, then followed a decrease as a result of weather conditions. The correlation connection indicates the opposite direction between the price and quantity of produced honey, which is the result of supply and demand. The price of honey in the past was in practice equal to the price of a litre of spirits, therefore, we checked this in a research. According to statistical data, the purchase price was lower than 49.3% (in 2000) to 31.3% (in 2012) as to the price of spirits. The difference was decreasing and from 2000 to 2012 it decreased by 18.0 percentage points. Using the method of multiple regression analysis, we assessed the pricing function of the honey price. Empirical results show the elasticity of supply and demand. We have ascertained that the price of honey is positively connected with the prices of spirits, with prices of certain types of honey and with honey quantities. Key words: honey, honey sale, Slovenia, statistical analysis, regression analysis

660

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

1

Uvod

Po vstopu v Evropsko unijo 1. maja 2004 je Republika Slovenija prevzela evropski pravni red v katerega je v pristopnih pogajanjih vnesla specifičnosti, med drugim tudi s področja čebelarstva in zaščite kranjske čebele kot avtohtone pasme. Pristopni pogodbi k Evropski uniji, ki jo je Slovenija podpisala 16. aprila 2004 je priložen osrednji vsebinski dokument, to je Akt o pristopu, v katerem je za vsako novo državo članico posebej opredeljen rezultat pogajanj prilagoditve evropskemu pravnemu redu in posebnosti. Evropski parlament je 15. novembra 2011 sprejel Resolucijo o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor (2011/2108(INI), 2013/C 153 E/06 (http://eur-lex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52011IP0493&qid=1409640166288&from=SL, 16.8.2014) z upoštevanjem predhodnih dokumentov EU. Uredba Komisije (ES) št. 917/2004 z dne 29. aprila 2004 je določila podrobna pravila za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih za izboljšanje splošnih pogojev za proizvajanje in trženje čebelarskih proizvodov (http://eur-lex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32004R0917&qid=1409640166288&from=SL, 16.8.2014). Uredba določa, da lahko države članice vzpostavijo čebelarske programe. Določijo se osnovni elementi, ki jih morajo vsebovati ti programi in rok za predložitev Komisiji EU. Delni finančni prispevek Skupnosti k nacionalnim programom odgovarja njenemu deležu v celotnem številu panjev v Skupnosti EU, ki ga ima posamezna članica. Letna izvajanja čebelarskega programa potekajo od 16. oktobra vsakega leta do 15. oktobra naslednjega leta. Države članice posredujejo komisiji dokumente o nadzorovanju programov z nadzornimi pregledi skladnosti s pogoji tako iz administrativnih pregledov kot pregledov na kraju samem.

Slika 1: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Vir: http://www.slovenskimed.si/Si/smgo.php (31. 8.2014)

2 2.1

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Pravilnik o medu

Področje čebelarstva v Sloveniji Zakon o živinoreji (ZŽiv) (Ur. list RS št. 18/2002). Na podlagi zakona so bili sprejeti pravni predpisi (pravilniki) na področju čebelarstva. Pravilnik o medu (Ur. list RS, št. 4/2011) (http://www.uradni-list.si/1/content?id=101943, 30.8.2014) določa pogoje in merila za kakovost medu v skladu z Direktivo Sveta 2001/110/ES z dne 29. decembra 2001 in popravkom Direktive z dne 21. februarja 2007.

661

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

Pravilnik določa definicijo medu, ki pravi, da je »med naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele Apis mellifera iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov žuželk, ki sesajo rastlinski sok na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.« Glede sestave in lastnosti mora med ustrezati merilom.

2.2

Razvrščanje in poimenovanje medu

Med se razvršča v glavne tipe in se poimenuje glede na izvor in glede na način pridobivanja oziroma predstavitve. Glede na izvor ločimo: - »nektarni med« ali »cvetlični med«, ki je pridobljen iz nektarja cvetov; - »manin med« ali »gozdni med«, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk (Hemiptera) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin. Glede na način pridobivanja oziroma predstavitve ločimo: - »med v satju«, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege ali v tankih osnovnih ploščah satja iz čistega čebeljega voska in se daje v promet v celih pokritih satih ali kot del teh satov; - »med s satjem« ali »deli satja v medu«, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu; - »samotok« (odtočeni med), ki je pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege; - »točeni med«, ki je pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov brez zalege; - »prešani med«, ki je pridobljen s stiskanjem satov brez zalege, z ali brez uporabe zmerne toplote, ki ne presega 45 °C, in - »filtrirani med«, ki je pridobljen tako, da se pri odstranjevanju neznačilnih primesi odstrani tudi znaten del cvetnega prahu. Poznamo tudi med, ki ga poimenujemo »pekovski med« in je primeren za industrijsko uporabo ali kot sestavina v drugih živilih, ki se nato predelajo. Pekovski med ima lahko neznačilen okus ali vonj ali začenja fermentirati oziroma je že fermentiral ali je bil pregret.

2.3

Označevanje medu

Med mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu z naslednjimi pogoji: 1. izraz »med« se v prometu uporablja le za med po definiciji pravilnika; 2. v prometu se uporabljajo samo poimenovanja tipov medu. Ta imena se lahko nadomestijo s splošnim imenom »med«, razen za filtrirani med, med v satju, med s kosi satja ali kosi satja v medu in pekovski med, vendar: a) mora biti pri pekovskem medu na označbi navedba »samo za kuhanje in peko« v neposredni bližini imena; b) se, razen pri filtriranem medu in pekovskem medu, ime lahko dopolni z navedbo oznake, ki se nanaša na: – izvor iz cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali pretežno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno– kemijske in mikroskopske lastnosti, – regionalno, teritorialno ali topografsko poreklo, če je med v celoti navedenega porekla, – posebna merila kakovosti; 3. če je bil pekovski med uporabljen kot sestavina v sestavljenem živilu, se lahko v imenu sestavljenega živila namesto imena »pekovski med« uporabi splošno ime »med«, če se v seznamu sestavin sestavljenega živila uporabi ime »pekovski med«; 4. država oziroma države porekla ali izvora, kjer je bil med pridelan, morajo biti navedene na označbi. Če med izvira iz več kot ene države članice Evropske unije ali države, ki ni članica Evropske unije ali oboje, se navedba iz prejšnjega odstavka nadomesti z eno izmed naslednjih oznak, in sicer: – »mešanica medu iz držav članic EU«; – »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU«; – »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«.

662

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

2.4

Sestava in lastnosti medu

Med je sestavljen v glavnem iz različnih sladkorjev, predvsem fruktoze in glukoze, in iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi in trdni delci, ki pridejo v med pri zbiranju. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor. Med, ki se daje v promet kot med ali je namenjen za uporabo v kateremkoli živilu, namenjenem za prehrano ljudi, ne sme vsebovati nobenih dodanih sestavin. Med mora biti brez neznačilnih primesi. Razen »pekovskega medu«, med ne sme imeti tujega okusa ali vonja, ne sme začeti fermentirati, njegova stopnja kislosti ne sme biti umetno spremenjena in ne sme biti izveden tehnološki postopek tako, da so naravni encimi bodisi uničeni, bodisi je znatno zmanjšana njihova aktivnost. Medu ni dovoljeno odvzeti cvetnega prahu ali zanj značilnih sestavin, razen če je to nujno potrebno pri odstranjevanju neznačilnih snovi. Za ugotavljanje skladnosti medu se uporabljajo mednarodno priznane validirane in akreditirane metode.

2.5

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Čebelarski zvezi Slovenije 12. decembra 2008 izdalo odločbo o prehodni zaščiti slovenskega medu z geografsko označbo »Slovenski med«. Vpisan je v Register zaščitenih oznak porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ga vodi Evropska komisija. Čebelarji, ki so vstopili v ta sistem, lahko uporabljajo označbo »Geografska označba Republike Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano«. S pridobitvijo te zaščite so čebelarji za prodajo v Sloveniji pridelanega medu dobili zelo pomembno tržno orodje, ki je razpoznavno tako v Sloveniji kot tudi zunaj naše države. S slovenskim medom čebelarji promovirajo tudi državo Slovenijo. Pravico do uporabe izpeljanke iz besede Slovenija v blagovni označbi »Slovenski med« je Vlada Republike Slovenije Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) podelila že leta 2000, torej na samem začetku delovanja sistema Kolektivne blagovne znamke. Čebelarska zveza Slovenije kot vlagatelj zahtevka in pridobitelj, je postavila interni nadzor, ki podpira sistem in skupaj z zunanjim nadzorom skrbi za upoštevanje Pravil o geografski označbi »Slovenski med« (Meglič, 2009, 46).

2.6

Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo

V skladu s Pravilnikom o medu (http://www.uradni-list.si/1/content?id=101943, 30.8.2014) lahko izraz med dopolnimo z navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalno–kemijske in mikroskopske lastnosti. Med je dopustno imenovati vrstni, če vsaj 45 % peloda, ki ga vsebuje, pripada rastlinski vrsti, po kateri ga imenujemo, kar pa ne velja, kadar je njegova surovina nabrana na rastlinah, ki dajejo bodisi veliko bodisi malo peloda. V slovenskem medu je naj več peloda pravega kostanja (Castanea sativa), saj ga najdemo, kar v 98,61 % vzorcev. Drugi najpomembnejši pelod v vzorcih je pelod sadnega drevja. Našli so ga v 95 % vzorcev, največkrat kot posamični pelod. Preostali vodilni pelodi v slovenskem medu so še pelodi javorja (Acer sp.), nebinovk (Apiaceae), križnic (Brassicaceae), križnic tipa oljne ogrščice (Brassicaceae, Brassica–tip), navadnega ruja (C. coggygria), vresovke (Ericaceae), oslada (Filipendula sp.), malega jesena (F. ornus), lilijevke (Liliaceae), trpotca (Plantago sp.), robinije (R. pseudacacia), sadnega drevja, vrbe (Salix sp.) in plazeče detelje (T. repens) (Kanddolf Borovšak, A., Božič, J. 2014, 88).

663

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

3 3.1

Metode raziskave Metodologija

Pregledali smo strokovno literaturo in znanstvene objave o dosežkih in donosnosti pridelave čebelarskih izdelkov. Zbrali smo podatke časovnih vrst za pridelavo in prodajo medu ter povprečne cene medu v Sloveniji v obdobju 1994–2012. S statistično analizo smo ugotavljali donosnost pridelave medu na panj in primerjali pridelek v posameznih letih s povprečnimi količinami. Analizirali smo prodajo in cene za značilni vrsti medu z indeksom s stalno osnovo in verižnim indeksom med posameznimi leti. Z metodami multivariatne statistične analize analiziramo gibanja odvisnih in pojasnjevalnih spremenljivk ter njihovo medsebojno povezanost. V korelacijski analizi smo s pomočjo koeficienta korelacije ugotavljali linearne povezave med izbranimi spremenljivkami. Eden od temeljnih parametrov, ki ga uporabljamo v korelacijski analizi, je korelacijski koeficient r, ki lahko zavzame vrednosti od –1 do +1. Predznak korelacijskega koeficienta nam pove smer linearne povezanosti med spremenljivkama. Odzivnost na trgu smo merili s pomočjo različnih koeficientov elastičnosti oziroma prožnosti. Zaradi odzivanja povpraševanja na različne dejavnike povpraševanja, na spremembo cene iste dobrine, cene drugih dobrin govorimo o neposredni cenovni, križni in dohodkovni elastičnosti povpraševanja. Dohodkovna elastičnost povpraševanja izraža relativno odzivanje (količine) povpraševanja na odstotno spremembo dohodka, cenovna elastičnost pa na odstotno spremembo cene (Bajt in Štiblar 2002, 178). Kot metodo ocenjevanja smo uporabili multivariatno regresijsko analizo s katero smo pojasnili odvisno spremenljivko z neodvisnimi spremenljivkami.

3.2

Hipoteze

H1: Trend odkupa medu iz lastne pridelave se povečuje. H2: Cena medu iz lastne pridelave se povečuje. H3: Med cenami prodanega medu in količinami medu je močna povezanost, ki ima obratno smer, kar je posledica ponudbe in povpraševanja. H4: Cena medu je pozitivno povezana s cenami žganja. H5: Cena medu je pozitivno povezana s cenami posameznih vrst medu, količinami medu in cenami žganja.

4 4.1

Rezultati Pridelava medu v Sloveniji

Podatki o pridelavi medu v Sloveniji v obdobju 1994–2012 niso popolni in so v neskladju s projekcijami predstavljenimi v programih ukrepov v čebelarstvu. Tako je projekcija stroke o pridelavi medu v Programu 2011–2013 in Programu 2014–2016 18 kg/panj, kar je več od rekordne pridelave leta 2001.

664

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia 3.000

Količina (v 1000 ton)

2.500

2.000

1.500

1.000

500

Količina

2012

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

0

Povprečna količina 1994-2012

Slika 1: Primerjava letnih količin pridelanega medu v Sloveniji s povprečnimi količinami pridelanega medu v obdobju 1994–2012 Tabela 1: Pridelava medu v Sloveniji v obdobju 1994–2012 Količina Št. čebeljih Vir podatka za št. Indeks Donos Leto medu družin (panji) čebeljih družin povp. (kg/panj) (v 1000 ton) 1994 2.052 ocena ni podatka 109,48 13,27 1995 1.296 ocena ni podatka 69,15 8,38 1996 1.800 ocena ni podatka 96,04 11,64 1997 1.500 ocena ni podatka 80,03 9,70 1998 1.900 ocena ni podatka 101,37 12,29 1999 1.370 ocena ni podatka 73,09 8,86 2000 2.300 ocena ni podatka 122,71 14,87 2001 2.550 ocena ni podatka 136,05 16,49 2002 2.450 ocena ni podatka 130,72 15,84 2003 1.850 ocena ni podatka 98,70 11,96 2004 2.350 ocena ni podatka 125,38 15,20 2005 1.650 ocena ni podatka 88,03 10,67 2006 2.250 170.682 iz evidenc 108,75 13,18 2007 1.480 146.951 iz evidenc 83,09 10,07 2008 1.910 137.211 iz evidenc 114,84 13,92 2009 1.673 142.751 iz evidenc 96,68 11,72 2010 1.673 150.000 iz evidenc 92,01 11,15 2011 2.500 167.775 iz evidenc 122,93 14,90 2012 1.031 167.000 iz evidenc 50,93 6,17 Povprečje 1.873 154.624 12,12 Vir: Potočnik (2014, 32-33); korekcija izračuna za leto 2000 Papler (2014) Po podatkih v tabeli 1 je bilo v obdobju 1994–2012 povprečno 154.624 čebeljih družin in leta 2012 167.00 čebeljih družin (panjev). Povprečni donos je bil v 19-letnem obdobju 12,12 kg/panj, ki je bil dosežen v letih 1998 in 2003 (slika 1).

4.2

Prodaja medu v Sloveniji

Za analizo smo uporabili podatke Statističnega urada RS (SURS) o odkupu pomembnejših kmetijskih pridelkov v Sloveniji (http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/SaveShow.asp, 28.8.2014).

665

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

Prodaja cvetličnega in gozdnega medu se je leta 2002 povečala za 20,6 % pri gozdnem medu in za 42,8 % pri cvetličnem medu. Največjo prodajo s 447.198 ton je cvetlični med dosegel leta 2003, prodaja gozdnega medi pa se je znižala za 20,3 %. Cvetlični med se je dobro prodajal tudi leta 2004, leta 2006 in leta 2009. Prodaja gozdnega medu se je zmanjševala z izjemo leta 2006 (tabela 2).

Tabela 2: Prodaja medu v Sloveniji v obdobju 2000–2013 Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

4.3

Prodaja medu (v 1000 t) Indeks s stalno osnovo (It) Verižni indeks (Vt) Cvetlični Gozdni Odkup Cvetlični Gozdni Odkup Cvetlični Gozdni Odkup med med medu med med medu med med medu 38,346 100,0 235,981 261,834 41,883 100,0 100,0 109,2 109,2 337,035 315,686 39,500 142,8 120,6 103,0 142,8 120,6 94,3 447,198 248,463 46,204 189,5 94,9 120,5 132,7 78,7 117,0 413,527 172,665 57,751 175,2 65,9 150,6 92,5 69,5 125,0 192,219 61,187 41,835 81,5 23,4 109,1 46,5 35,4 72,4 333,048 191,838 51,393 141,1 73,3 134,0 173,3 313,5 122,8 237,646 79,989 46,591 100,7 30,5 121,5 71,4 41,7 90,7 210,361 38,702 69,867 89,1 14,8 182,2 88,5 48,4 150,0 318,009 48,04 84,088 134,8 18,3 219,3 151,2 124,1 120,4 169,596 33,025 137,445 71,9 12,6 358,4 53,3 68,7 163,5 203,587 60,628 130,796 86,3 23,2 341,1 120,0 183,6 95,2 82,933 28,518 86,633 35,1 10,9 225,9 40,7 47,0 66,2 86,635 44,971 60,811 36,7 17,2 158,6 104,5 157,7 70,2 Vir: SURS, izračuni Papler (2014)

Cena prodanega medu

V obdobju 2000–2013 se je povprečna cena cvetličnega medu povečala za 131,4 %, povprečna cena gozdnega medu se je povečala za 165,2 %, cena odkupa medu pa se je povečala za 84,2 %. 500

Proizvodnja (v 1000 ton)

400

300

200

100

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -100 Cvetlični med (t)

Leto

Gozdni med (t)

Odkup medu (t)

Linearno (Cvetlični med (t))

Linearno (Gozdni med (t))

Linearno (Odkup medu (t))

Slika 2: Količine prodanega medu v Sloveniji v obdobju 2000–2013 Verižni indeks kaže, da se je cena cvetličnega medu znižala leta 2005, leta 2006, leta 2007 in leta 2012. Povprečna cena odkupa medu se je znižala leta 2001 in leta 2006. Cena odkupa medu je bila leta 2013 7,83 EUR/kg (tabela 3).

666

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

Tabela 3: Povprečna cena medu v Sloveniji v obdobju 2000–2013 Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Cena medu (v EUR/kg) Indeks s stalno osnovo (It) Verižni indeks (Vt) Cvetlični Gozdni Odkup Cvetlični Gozdni Odkup Cvetlični Gozdni Odkup med med medu med med medu med med medu 4,25 100,0 4,14 1,62 1,73 100,0 100,0 97,4 97,4 4,16 1,80 2,05 111,2 118,2 97,9 111,2 118,2 100,5 2,14 2,27 4,70 131,9 131,3 110,6 118,6 111,1 113,0 4,77 2,34 2,40 144,3 138,4 112,2 109,4 105,4 101,5 4,82 2,14 2,36 132,3 136,1 113,4 91,7 98,4 101,0 4,70 2,13 2,35 131,4 135,6 110,6 99,3 99,6 97,5 4,91 1,63 2,23 100,5 128,7 115,5 76,5 94,9 104,5 1,91 2,38 5,26 117,6 137,5 123,8 116,9 106,9 107,1 5,47 2,28 3,23 140,8 186,6 128,7 119,8 135,6 104,0 5,67 3,00 4,13 185,1 238,7 133,4 131,4 127,9 103,7 6,24 3,46 4,40 213,5 254,1 146,8 115,4 106,4 110,1 7,05 3,15 4,09 194,1 236,4 165,9 90,9 93,0 113,0 3,75 4,59 7,83 231,4 265,0 184,2 119,2 112,1 111,1 Vir: SURS, izračuni Papler (2014)

Trend prodaje cvetličnega in gozdnega medu se zmanjšuje, trend odkupa medu pa se povečuje (slika 2). Odkup medu se je najbolj povečal leta 2010 in 2011.

4.4

Odkup medu iz lastne pridelave

Analizirali smo odkup kmetijskih pridelkov iz lastne pridelave na živilskih trgih v Sloveniji za obdobje 2000–2012 za količino in povprečno ceno medu, kar prikazujemo v tabeli 4. Povprečna prodana količina medu je bila 66,653 ton medu in je dosegala povprečno ceno 5,29 EUR/kg. Odkup se je zelo povečal leta 2010 in 2011, leti 2012 ter močno zmanjšal leta 2012 in 2013. Posledica je bilo povišanje cene. Tabela 4: Odkup medu iz lastne pridelave v Sloveniji v obdobju 2000-2013 Leto

Količina (kg)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

38.346 41.883 39.500 46.204 57.751 41.835 51.393 46.591 69.867 84.088 137.445 130.796

Povprečna Indeks s Indeks s stalno Odstopanja od Odstopanja od cena (kg) stalno osnovo osnovo (It) za povprečne povprečne (It) za povprečno ceno količine cene količino 4,25 100,0 100,0 -42,47 -19,56 4,14 109,2 97,4 -37,16 -21,64 4,16 103,0 97,9 -40,74 -21,27 4,7 120,5 110,6 -30,68 -11,05 4,77 150,6 112,2 -13,36 -9,72 4,82 109,1 113,4 -37,23 -8,77 4,7 134,0 110,6 -22,89 -11,05 4,91 121,5 115,5 -30,10 -7,07 5,26 182,2 123,8 4,82 -0,45 5,47 219,3 128,7 26,16 3,53 5,67 358,4 133,4 106,21 7,31 6,24 341,1 146,8 96,23 18,10

667

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

2012 2013

86.633 60.811

Povpr.

66.653

7,05 7,83

225,9 165,9 158,6 184,2 173,8 124,3 5,28 Vir: SURS, izračuni Papler (2014)

29,98 -8,76 0,00

33,43 48,20 0,00

Trend odkupa medu iz lastne pridelave v Sloveniji prikazuje slika 3. 160000

9

140000

8 7 6

100000

5 80000 4 60000

Cena (EUR)

Količina (kg)

120000

3

40000

2

20000

1

0

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Količina (kg) Leto

Povprečna cena (kg)

Linearno (Količina (kg))

Linearno (Povprečna cena (kg))

Slika 3: Trend odkupa medu iz lastne pridelave v Sloveniji v obdobju 2000–2013

4.5

Korelacijska analiza

Korelacijska analiza pokazala močno pozitivno linearno povezanost med cenovnimi spremenljivkami povprečna cena prodanega medu in cenami posameznih vrst medu oz. količinami medu ter cenami medu in cenami žganja. Tabela 5: Korelacijska analiza med spremenljivkami Spremenljivka 1 Cena gozdni med Cena med Cena med Cena med Cena med Cena gozdni med Cena cvetlični med Količina gozdni med Cena gozdni med Cena cvetlični med

Spremenljivka 2 Pearsonov koeficiet korelacije r Cena cvetlični med 0,948 Cena gozdni med 0,924 Cena cvetlični med 0,882 Cena žganje 0,793 Količina gozdni med –0,779 Količina gozdni med –0,753 Cena žganje 0,734 Količina žganje –0,729 Cena žganje 0,726 Količina med 0,709 Vir: SURS, izračuni Papler (2014)

Korelacijska povezanost kaže obratno smer med ceno medu in količinami proizvedenega medu, kar je posledica ponudbe in povpraševanja. Negativna smer je tudi med spremenljivkama količina godnega medu in količina žganja.

668

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

4.6

Regresijska analiza

Cena medu je bila na primer v preteklosti v praksi enaka ceni litra žganja. Po statističnih podatkih, ki se nanašajo na povprečne uradne odkupne cene v Sloveniji, je bila odkupna cena medu nižja od 49,3 % (leta 2000) do 31,3 % (leta 2012) glede na ceno žganja. Razlika se znižuje in se je od leta 2000 do leta 2012 zmanjšala za 18,0 odsotnih točk. Potek gibanja cen in prodanih količin med in žaganja prikazuje slika 4. Količina žganje (hl)

160

12

Količina - med (t) 140 10

120 Povprečna odkupna cena - med (EUR)

100

8

80

6

60

Cena (EUR)

Količina žganje (hl), med (t)

Povprečna cena - žganje (EUR)

4 40 2 20 0

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Slika 3: Primerjava povprečne cene medu in žganja v obdobju 2000 –2012 (EUR) Kot metodo ocenjevanja cenovne funkcije uporabimo multiplo regresijsko analizo s katero testiramo hipoteze. Za ocenjevanje cenovne funkcije uporabimo podatke Statističnega urada Republike Slovenije za povprečne cene medu, količine medu, cene žganja in količine žganja. Empirični rezultati za pridelavo medu kažejo elastičnost ponudbe in povpraševanja, ko povečanje donosnosti pridelka za en odstotek zniža ceno medu za 0,41 % (tabela 6). Tabela 6: Empirični rezultati regresijske analize za pridelavo medu ln(Donosnost medu) -2,638 -0,406 (7,908) (-3,082)

ln(konst.) ln(Cena med)

AdjR2 0,415

F 9,496 [0,010]

* ln – naravni logaritem. V okroglem oklepaju je t-statistika. V oglatem oklepaju je p-vrednost Sig.

Povečanje pridelave medu za en odstotek znižuje ceno medu od 0,16 do 0,38 %. Povečanje cene gozdnega medu za en odstotek povečuje ceno medu za 0,41 %. Povečanje cene cvetličnega medu za en odstotek povečuje ceno medu za 0,45 % (tabela 7). Spremenljivke so statistično značilne.

669

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

Tabela 7: Empirični rezultati regresijske analize za odkup kmetijskih pridelkov: cvetlični in gozdni med ln(konst.) ln(Cena med) ln(Cena med) ln(Cena med)

4,517 (3,135) 3,135 (5,489) -2,463 (-4,968)

ln(Pridelava medu)

ln(Cena gozdni med)

-0,384 (-2,761) -0,248) (-3,395) -0,164 (-2,628)

ln(Cena cvetlični mede)

AdjR2 0,356

0,453 (5,764) 0,409 (7,499)

0,839 0,896

F 7,621 [0,019] 29,689 [0,002] 48,314 [0,008]

* ln – naravni logaritem. V okroglem oklepaju je t-statistika. V oglatem oklepaju je p-vrednost Sig.

Ocenjena cenovna funkcija kaže, da povečanje cene žganja za en odstotek povečuje ceno medu od 1,54 do 1,67 % (tabela 6). Spremenljivki količina medu in količina žganja nista statistično značilni. To pojasnjujemo s tem, da ima med na tržišču svoje potrošnike in da cena medu ni elastična glede na gibanje količin prodaje medu, saj ima tržišče potrebe ne glede na ceno. V zadnjem času so zaradi vremenskih razmer slabe čebelarske letine in slab pridelek medu (tabela 8). Tabela 8: Empirični rezultati regresijske analize za prodajo kmetijskih izdelkov iz lastne pridelave na živilskih trgih ln(konst.) ln(Cena med) ln(Cena med) ln(Cena med)

-2,137 (3,754) -1,982 (-2,379) -1,651 (-2,958)

ln(Količina med)

0,122 (1,975)

ln(Cena žganje) 1,537 (3,700) 1,669 (4,320) 1,153 (3,794)

ln(Količina žganje) 0,107 (5,789)

AdjR2 0,812 0,595

0,068 (2,096)

0,854

F 26,943 [0,000] 18,665 [0,001] 24,477 [0,001]

* ln – naravni logaritem. V okroglem oklepaju je t-statistika. V oglatem oklepaju je p-vrednost Sig.

Povečanje stroškov cene žganja za en odstotek povečuje ceno cvetličnega medu za 2,36 %. Povečanje stroškov cene žganja za en odstotek povečuje ceno gozdnega medu od 1,83 do 1,86 %. Povečanje količine gozdnega medu za en odstotek znižuje ceno gozdnega medu za 0,18 %. Spremenljivke so statistično značilne. To potrjuje elastičnost koeficientov pri ponudbi in povpraševanju (tabela 9).

670

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

Tabela 9: Empirični rezultati regresijske analize za odkup kmetijskih pridelkov: cvetlični in gozdni med

ln(Cena cvetlični med) ln(Cena gozdni med) ln(Cena gozdni med) ln(Cena gozdni med)

ln(Količina gozdni med)

-4,278

ln(Cena žganje) 2,355

(-2,879)

(3,422)

-6,057

2,706

0,285

(-4,090)

(4,028)

(2,717)

-5,188

2,860

(-2,803)

(3,337)

ln(konst.)

-2,153

-0,177

1,825

(-1,104)

(-2,459)

(2,237)

ln(Količina žganje)

AdjR2 0,493

F 11,710 [0,007]

0,682

12,813 [0,002]

0,480

11,134 [0,008]

0,654

11,400 [0,003]

* ln – naravni logaritem. V okroglem oklepaju je t-statistika. V oglatem oklepaju je p-vrednost Sig.

5

Diskusija

Z raziskavo smo ugotovili povečevanje trenda medu iz lastne pridelave in H1 ne moremo zavrniti in jo potrdimo. Povečuje se cena medu iz lastne pridelave; H2 ne moremo zavrniti in jo potrdimo. Med cenami prodanega medu in količinami medu je močna povezanost, ki ima obratno smer, kar je posledica ponudbe in povpraševanja. To smo testirali s korelacijsko analizo. H3 ne moremo zavrniti in jo potrdimo. Z regresijsko analizo smo testirali ceno medu in ugotovili, da je po pozitivno vezana s cenami žganja. H4 ne moremo zavrniti in jo potrdimo. Cena medu je pozitivno povezana s cenami posameznih vrst medu, količinami medu in cenami žganja. H5 ne moremo zavrniti in jo potrdimo.

6

Sklep

Z vstopom Slovenije v EU so slovenski čebelarji pridobili zakonito pravico do prodaje čebel in čebeljih pridelkov, kar daje pogoje za gospodarnost in razvoj čebelarstva. Za potrebe promocije in trženja medu je Čebelarska zveza Slovenije zaščitila blagovno znamko Slovenski med kontrolirane kakovosti kot lastno shemo kakovosti. Ta delujoča kakovostna shema je bila podlaga za pridobitev EU zaščite Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.

7

Literatura in viri

Bajt, Aleksander in Franjo Štiblar. 2002. Ekonomija: ekonomska analiza in politika. Ljubljana: GV založba.

671

3. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – 14. in 15. november 2014, Slovenija 3rd Conference with International Participation Conference VIVUS – 14th and 15th November 2014, Slovenia

Kanddolf Borovšak, A., Božič, J. 2014. Pelodna sestava medu pridelanega v Sloveniji. Pollen spectrum of honey produced in Slovenia. V: 1. znanstveno posvetovanje o čebelah in čebelarstvu. V spomin dr. Janezu Poklukarju: zbornik prispevkov, 2014, str. 86–90. Meglič, M. 2009. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Slovenski čebelar, št. 2/2009, letnik CXI, str. 46. Zdešar, P. 1999. Pomen osnovne odbire in krajevnih različic kranjske čebele v Sloveniji. Slovenski čebelar, 101(2), str. 46– 1. Pravilnik o medu (Ur. list RS, št. 4/2011) (online). 2011. (citirano 30.8.2014). Dostopno na naslovu: http://www.uradni-list.si/1/content?id=101943. Pravilnik o pogojih izkoriščanja čebelje paše (Ur. list SRS, št. 21/1981). Pravilnik o pogojih za vzrejo in promet čebeljih matic ter za organiziranje plemenišč (Ur. list SRS, št. 21/1981) Pravilnik o pogojih izkoriščanja čebelje paše (Ur. list SRS, št. 21/1981). Pristopna pogodba podpisana (online). 2003. (citirano 16.8.2014). Dostopno na naslovu: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novice/aktualne-teme/2003/pristopna-pogodba-podpisana/. EUR-Lex, dostop do zakonodaje Evropske unije (online). 2014. (citirano 16.8.2014). Dostopno na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/collection/eu-law/treaties.html. Resolucija o zdravju medonosnih čebel in izzivih za čebelarski sektor (2011/2108(INI), 2013/C 153 E/06 (online). 2011 (citirano 16.8.2014). Dostopno na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52011IP0493&qid=1409640166288&from=SL. Statistični urad RS (SURS). Odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov v Sloveniji. (online). 2004 (citirano 28.8.2014). Dostopno na naslovu: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/SaveShow.asp. Uredba Sveta (ES) št. 797/2004 o ukrepih za izboljšanje splošnih pogojev za proizvajanje in trženje čebelarskih proizvodov (online). 2004 (citirano 16.8.2014). Dostopno na naslovu: http://eurlex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32004R0917&qid=1409640166288&from=SL. Slovenske avtohtone pasmi živali (online). 2014 (citirano 20.8.2014). Dostopno na naslovu: http://www.spodezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=997:slovenske-avtohtonepasme-ivali&Itemid=592. Zakon o živinoreji (ZŽiv) (Ur. list RS št. 18/2002) (online). 2002. (citirano 16.8.2014). Dostopno na naslovu: http://www.uradni-list.si/1/content?id=21499. Zakon o ukrepih v živinoreji (ZUZ) (Ur. list SRS, št. 17/1978 in 29/1986).

672