UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIýNE ŠTUDIJE KOPER

MARKO KOCJANýIý

POGAJANJA ZA ýLANSTVO V EVROPSKI UNIJI DIPLOMSKO DELO

Mentor: dr. Dimitrij Rupel, prof.

KOPER, 2006

POVZETEK Diplomska naloga podaja pregled vkljuþevanja in pogajanj Slovenije z Evropsko unijo. Vsebinsko naloga obsega kronološki razvoj Evropske unije, procese vkljuþevanja in pogajanj Slovenije za vstop vanjo in prednostne naloge, ki jih ima Slovenija kot že polnopravna þlanica in na katere se v bližnji prihodnosti še pripravlja. V uvodu naloge poudarjam mejnike evropskih združitvenih procesov, ki opisujejo, kako je današnja Evropska unija, ki šteje petindvajset þlanic, sploh zaþela nastajati. Ob kronološkem pregledu njenega nastajanja se bomo seznanili z njenimi simboli, o možnostih vstopa vanjo, o strukturi, ciljih in drugih njenih znaþilnostih. Poudarek v uvodnem delu naloge je torej na opisovanju Evropske unije od zaþetkov do danes, ker menim, da je najprej potrebno vedeti, kakšna je in kako deluje Evropska unija, da bom lahko v jedrnem delu lažje primerjal stališþe Evropske unije in Slovenije pri pogajalskih izhodišþih, ki bodo predstavljala rdeþo nit diplomske naloge. V jedrnem delu naloge je predvsem poudarek na pogajanjih, ki jih je Slovenija imela z Evropsko unijo pred vstopom vanjo in katera na doloþenih podroþjih še danes niso usklajena, saj Slovenija na vseh pogajalskih podroþjih še ni v popolnosti uskladila svojega pravnega reda z evropskim. Zato so bila potrebna prehodna obdobja, ki pa jih ne bi bilo, þe se Slovenija ne bi osamosvojila in se s tem prikljuþila zahodnoevropskemu politiþnemu in gospodarskemu sistemu. Poudarek je na enaintridesetih pogajalskih izhodišþih, ki jih je Slovenija v pogajanjih izoblikovala v taki meri, da se je veþinoma uskladila z evropskim pravnim redom, kar je bil eden izmed bistvenih pogojev za vstop v Evropsko unijo. Opisano je vsako pogajalsko izhodišþe in pri tem poudarjene bistvene znaþilnosti, ki so pomembne za Evropsko unijo in Slovenijo. Skozi celotno nalogo izražam tudi svoje mnenje oziroma postavljam svoja stališþa o pogajanjih, pogajalskih izhodišþih, izenaþevanju slovenskega in evropskega pravnega reda, o razlikah, ki obstajajo med slovenskim in evropskim redom, in nenazadnje podajam svoje mnenje o sami strukturi in procesu nastajanja Evropske unije. Omenjam glavne dosežke Slovenije glede pristopnih pogajanj, kot je tudi pristopno pogajanje, ki se je zakljuþilo 13. decembra 2002 na vrhu v Koebenhavnu. V zakljuþni del jedrnega dela naloge umešþam še referendum za vstop v Unijo, ki je v Sloveniji potekal 23. marca 2003, in k temu dodajam še Pristopno pogodbo, ki jo je Slovenija podpisala v Atenah 16. aprila 2003.

2

V zakljuþku naloge na kratko opisujem sam vstop Slovenije v Evropsko unijo in vprašanja, ki se nam porajajo v zvezi s tem, kako bo v prihodnosti Slovenija delovala v Evropski uniji. Glede prihodnosti predstavljam prednostne naloge Slovenije, kot so uvedba evra v Sloveniji, schengenska meja, lizbonska strategija, naslednja finanþna perspektiva in politika do Zahodnega Balkana ter nenazadnje predsedovanje Slovenije Evropski uniji leta 2008. S tem zaobjemam vse glavne dosedanje in tudi prihodnje dogodke, zadevajoþe Slovenijo in Evropsko unijo. Kljuþne besede: Slovenija, Evropska unija, pogajanja, pogajalska izhodišþa, pogodbe, þlanstvo, vkljuþevanje, prehodna obdobja, evropski pravni red, slovenski pravni red

3

SUMMARY This degree thesis offers an overview of Slovenia’s accession to and its negotiations with the European Union. It deals with the chronological development of the European Union, the integration processes, Slovenia’s accession negotiations as well as the priorities of Slovenia as a full member of the EU and the tasks to be undertaken in the near future. In the introduction, the milestones of the European integration processes are pointed out, describing the origins of the European Union, which today includes twenty-five members. The chronological overview of the European Union’s development reveals the symbols, the accession options, structure, objectives and other characteristics. The introductory part of the thesis revolves around the origins of the European Union and its evolution until the present day. In my opinion, one should know what the European Union is and how it operates before proceeding to the central part of the thesis, offering a comparison between the European Union’s and Slovenia’s viewpoints in the negotiating positions, which is also the recurring theme of the thesis. The central part of the thesis puts an emphasis on Slovenia’s pre-accession negotiations with the European Union which are still pending in some areas, as Slovenia has not yet aligned entirely its legal system with the acquis communautaire. Therefore, transitional periods had to be introduced, which would not be necessary had Slovenia not become independent and joined the Western European political and economic system. Highlighted are the thirty-one negotiating positions which, during the negotiations, enabled Slovenia to align its legal system with the acquis communautaire, this being one of the principal conditions for joining the European Union. Each negotiating position is described with an emphasis on the characteristics relevant for the European Union and Slovenia. Throughout the degree thesis, I have presented my opinion and express my viewpoints on the negotiations, negotiating positions, alignment of the Slovenian legal system with the acquis and the differences between the two. Moreover, I have stated my opinion on the structure and the evolution of the European Union. The major achievements of Slovenia in the accession negotiations are presented, along with the accession negotiations completed at the Summit held on 13 December 2002 in Copenhagen. The last section of the central part deals with the referendum on Slovenia’s integration into the European Union which was held on 23 March 2003 and the Accession Treaty which Slovenia signed on 16 April 2003 in Athens. 4

The conclusion of the degree thesis is a brief presentation of Slovenia's entry into the European Union and the questions concerning the functioning of Slovenia in the European Union in the future. Slovenia’s priorities in the future are also presented, such as the introduction of the Euro currency, the Schengen border, the Lisbon strategy, the next Financial Perspective, the EU policy for the Western Balkans and, last but not least, Slovenia's EU Presidency in 2008. Thus, the thesis encompasses all major events concerning the past and the future of Slovenia and the European Union. Key words: Slovenia, European Union, negotiations, negotiating positions, treaties, membership, accession, transitional periods, acquis communautaire, Slovenian legal system

5

IZJAVA O AVTORSTVU

6

KAZALO 1 UVOD 2 NASTANEK IN RAZVOJ EVROPSKE UNIJE 2.1 Mejniki evropskih združitvenih procesov - od srednjega veka do ESPJ in do EU ter kratek opis važnejših pogodb 2.2 Evropsko pravo 2.3 Kateri so simboli Evropske unije? 2.4 Katere države lahko postanejo þlanice EU in kako? 2.5 Cilji Evropske unije 3 ZGODOVINSKI TEMELJI VKLJUýEVANJA V EVROPSKI INTEGRACIJSKI PROCES IN PRIZADEVANJA SLOVENIJE ZA PRIDRUŽITVENI SPORAZUM 4 POGAJANJA MED SLOVENIJO IN EVROPSKO UNIJO PREKO KOPENHAGENSKIH MERIL DO PODPISAPRISTOPNE POGODBE V ATENAH IN REFERENDUMA ZA VSTOP V EVROPSKO UNIJO 4.1 Poglavja pravnega reda Evropske unije 4.1.1 Prost pretok blaga 4.1.2 Prost pretok oseb 4.1.3 Prost pretok storitev 4.1.4 Prost pretok kapitala 4.1.5 Pravo družb 4.1.6 Politika konkurence 4.1.7 Kmetijstvo 4.1.8 Ribištvo 4.1.9 Transport 4.1.10 Davki 4.1.11 Ekonomska in monetarna unija 4.1.12 Statistika 4.1.13 Socialna politika in zaposlovanje 4.1.14 Energija 4.1.15 Industrijska politika 4.1.16 Mala in srednja podjetja 4.1.17 Znanost in raziskave 4.1.18 Izobraževanje, usposabljanje in mladina 4.1.19 Telekomunikacije in informacijska tehnologija 4.1.20 Kultura in avdiovizualna politika 4.1.21 Regionalna politika in koordinacija strukturnih instrumentov 4.1.22 Okolje 4.1.23 Javno zdravje in potrošniki 4.1.24 Pravosodje in notranje zadeve 4.1.25 Carinska unija 4.1.26 Zunanji ekonomski odnosi 4.1.27 Skupna zunanja in varnostna politika 4.1.28 Finanþni nadzor 4.1.29 Financiranje in proraþun 5 OD NICE DO ATEN 6 SKLEP 7 VIRI IN LITERATURA

1 2 4 15 19 19 20 20 26 27 29 32 35 37 40 41 42 46 47 48 50 51 52 53 55 56 58 59 60 61 61 64 66 67 68 69 70 71 71 73 76 83

7

1

UVOD Slovenija je država, ki je kljub svoji teritorialni majhnosti in mladosti, saj še niti

polnoletna ni, lahko za vzor marsikateri državi. Ne bi rad poudarjal njenih naravnih lepot, ki jih ne manjka, temveþ pogum, ki ga je izkazala, ko je bilo to najbolj potrebno. Pokazala je, da se lahko pridruži najboljšim v Evropi. Najprej se je odcepila od bivše Jugoslavije in s tem že pokazala svojo smer razvoja daleþ od Beograda. Vsak zaþetek je težak in prav tako je bila težavna postavitev nove države. Slovenija je tudi to zmogla, še veþ, vstopila je v evropsko družino velikih petindvajsetih, ki ima pred seboj zagotovo svetlo prihodnost. Dimitrij Rupel v uvodniku h knjigi »Vzpon med evropske zvezde« pravi, da se je Slovenija leta 1991 odloþila za Zahod, za evropske vrednote, za demokracijo, tržno gospodarstvo, vladavino prava, þlovekove pravice in še za marsikaj. Z Miloševiüevo Jugoslavijo na Zahod in v Evropsko unijo praktiþno ni bilo mogoþe vstopiti. Zato je bila potrebna osamosvojitev. Prvi deviški stik z Evropsko unijo je Slovenija izkusila 7. julija 1991 na Brionih. Slovensko delegacijo so takrat sestavljali Dimitrij Rupel, France Buþar, Janez Drnovšek, Milan Kuþan in Lojze Peterle. Rezultat pogajanj na Brionih med slovensko delegacijo in tremi evropskimi zunanjimi ministri (Nizozemcem Hansom van den Broeknom, Luksemburžanom Jacquesom Poosom in Portugalcem Joaom de Deusom Pinheirom) je prvi mednarodni sporazum oziroma tako imenovana Brionska deklaracija. To je bil tudi zaþetek evropske poti za Slovenijo, ki se je nadaljevala 16. decembra 1991 v Bruslju, kjer je Ministrski svet sprejel sklep o priznanju Slovenije kot samostojne in neodvisne države. Formalno se je to zgodilo 15. januarja 1992. Tako smo imeli prav Slovenci privilegij, da smo bili prvi narod, ki se je odcepil od ostalih narodov bivše Jugoslavije in obenem imeli poglede usmerjene naprej v Evropsko unijo. Nato je sledila cela vrsta sporazumov, pogajanj, pripravljale so se razne strategije za vstop in konþno je prišel tudi želeni rezultat - vkljuþitev v Evropsko unijo 1. maja 2004. Referendum 23. marca 2003 je jasno pokazal, da si Slovenci želimo Evropske unije, kajti vstop je podprlo 89,6 odstotka volivk in volilcev (Internet, 1).

8

2

NASTANEK IN RAZVOJ EVROPSKE UNIJE Evropska unija je neke vrste zgradba, ki se neprestano dograjuje. Države, združene v

Evropsko unijo, živijo v miru, mir pa je glavni cilj in spodbuda združevanju za vsako novo þlanico. Ob miru velja poudariti socialni in gospodarski napredek držav ter spoštovanje þlovekovih pravic vseh držav, ki so vanjo vkljuþene že vrsto let in kateri se je Slovenija pridružila leta 2004 (Klasinc, 2002). Evropska unija (EU) je nenehno razvijajoþa se, živa povezava držav, ki je zasnovana na pravno obvezujoþih pogodbah, kar pomeni, da se mora vsaka na novo vkljuþena þlanica v pogajanjih približati evropskim normativom. Države þlanice so se združile, da bi skupaj uþinkoviteje uresniþevale prednostne razvojne cilje, ki temeljijo predvsem na razvoju gospodarstva. Podroþja skupnega delovanja so številna, za uresniþevanje skupnih ciljev pa se uporabljajo razliþni instrumenti: obsežen skupni pravni red, skupne politike, skupni proraþun, skupne akcije itd. Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo pridružila »elitni družini«, ki ima velike cilje v prihodnosti, in se je obenem skoraj v celoti prilagodila njenemu pravnemu redu, kar ji je uspelo s pogajanji na raznih podroþjih. Iz tega je razvidno, da je osnovni cilj Evropske unije gospodarski napredek, ki temelji na skupnem trgu, kjer se lahko trguje prosto, brez carin in ostalih omejitev. Že omenjena podroþja skupnega delovanja omogoþajo izenaþevanje pogojev oziroma prilagajanje na pogoje, ki jih nalagajo institucije in telesa Evropske unije (Benko, 2002). Evropska unija je vse našteto in še veþ. In kaj mislim s tem veþ? Odvisno, s katerega stališþa gledamo. Evropska unija je mnogodržavna, multinacionalna organizacija ali celo supranacionalna organizacija. Njena politika je sad sodelovanja držav, ki so njene þlanice. Vse se lepo sliši, vsi smo enakopravni in vsi þlani odloþamo o njeni prihodnosti in tako naprej. Nekaj trditev drži, þeprav bo v nadaljevanju naloge vidno, da tudi Evropska unija postavlja jasne temelje, od katerih ne odstopa, pa þetudi gre to lahko na škodo kaki bodoþi državi þlanici. Njena politika tudi ni za vse in do vseh povsem enaka, vendar lahko ugotovimo, da je njena mamljivost velika, kar je vseskozi vidno, nenazadnje je bila zadnja širitev celo najveþja v njeni zgodovini. To potrjuje dejstvo, da vedno veþ držav v njej vidi svojo prihodnost, za katero so pripravljene sprejeti evropski pravni red na razliþnih podroþjih, þetudi vþasih tudi v svojo škodo.

9

»V zaþetku 90-ih let in še posebej iz jugoslovanske ali avtsajderske perspektive je bila Evropska unija kot raj na zemlji. Bila je središþe zahodne kulture, svobode in demokratiþne miselnosti, predvsem pa uspešnega gospodarstva in blaginje. Danes, ko Evropska unija narašþa in vkljuþuje nekdanje avtsajderje, doživljamo negotovost in nekaj neprijetnih sporov. Stare þlanice pokroviteljsko pouþujejo nove, zadržujejo njihova priþakovanja, uvajajo prehodna obdobja; nove priþakujejo spremembe, predvsem finanþne prilive þez noþ« (Rupel, 2004, 9-10). V citiranem odstavku je v prenesenem pomenu zajeto tudi moje mnenje, ki ga lahko enaþim z odnosom uþenec-uþitelj. ýe se boš pridno uþil, kot govori uþitelj, boš dobil odliþno, manj kot boš upošteval navodila in priporoþila uþitelja, slabše bo. Seveda v danem trenutku uþenec nikoli ne bo vedel toliko kot uþitelj. Torej ga mora ubogati, drugaþe mu kaže slabo in ne bo napredoval. V najslabšem primeru ga lahko izkljuþijo iz šole. Podobna navodila je med pogajanji morala upoštevati tudi Slovenija.. Navodila, ki niso bila za vse enaka. To je zakon moþnejšega, zakon tistega, ki je v Evropski uniji že vrsto let in ki ima v njej veþji vpliv in veþjo moþ, tako politiþno kot gospodarsko. Gre za križanje interesov, pri þemer se eni nanje prilagajajo in od tega nekaj imajo, drugi pa se ob njih krepijo in ob tem þim manj izgubijo in ostajajo neogroženi. To bo najbolj vidno pri pogajalskih izhodišþih, opisanih v jedrnem delu naloge. Sicer je postavljanje pogojev s strani Evropske unije povsem razumljivo, le þe bi bili v doloþenih primerih pogoji nekoliko manj ostro postavljeni. Menim, da je bila zadnja širitev za Evropsko unijo po eni strani pospremljena s strahom, kako se bodo nove þlanice privadile nanjo. Zato so raje postavile bolj ostre pogoje za vstop vanjo, da bi se nove þlanice bolj pospešeno in racionalno pripravile na vstop in da bi lahko v prihodnosti lažje delovale znotraj nje. Nove þlanice nikakor ne smejo biti v breme Evropski uniji, ne smejo kaziti slike njene enotnosti in kompaktnosti in potrebno jih je pripraviti þimprej na realnost, ki obstaja znotraj skupnosti. Tudi zaradi tega so nastala razna pravila in zakoni, katere je tudi Slovenija upoštevala in se 1. maja 2004 vkljuþila v družino petindvajsetih. Mogoþe so bili kje pogoji zares preostro postavljeni, ker je potrebno upoštevati, da je bila zadnja širitev tudi z geopolitiþnega vidika gledano precej »vzhodnjaška«. S tem predvsem poudarjam, da je politika teh držav (komunizem, socializem) bila še do nedavnega neprimerljiva z zahodno (kapitalistiþno) politiko. Od tod izhajajo tudi veþji vsesplošni gospodarski zaostanki veþine novih držav þlanic, zato jim je v novi družini potrebno þim bolj pomagati. Pomaga se lahko z denarjem, ni pa vse v denarju, vþasih je še bolj pomemben obþutek enakopravnosti. In prav na tem podroþju ima tudi Evropska unija še nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo morala odpraviti. 10

Pomanjkljivosti, ki še živijo predvsem v glavah zahodnoevropskih ljudi in so posledica predsodkov do drugaþnih vzhodno- in južnoevropskih držav. Evropska unija naj ne bi bila in ne bi smela biti le povezava držav s skupnimi gospodarskimi in politiþnimi interesi, kot pravi predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, ampak tudi moralni projekt. Moralni projekt, ki bi temeljil na doseganju veþjega vsesplošnega izenaþevanja zemljevida Sveta na vseh podroþjih. K reševanju globalnih problemov, ki so vedno veþji, Evropska unija dodaja svoj delež. Gledano predvsem iz vidika pogajalskih izhodišþ, je problem nastajal zaradi razlik v slovenskem in evropskem pravnem redu. Kljub vsemu je potrebno razumeti in se strinjati z zakonom moþnejšega ter se kar se da uspešno prilagoditi na novo okolje, kjer se ne cedita samo med in mleko. Potrebno je poslušati uþitelja, ker ve veþ. Velikokrat pa se zgodi, da nekega dne uþenec v znanju in sposobnostih preraste uþitelja. Težko je priþakovati od Slovenije, da bo nekega dne imela veþji vpliv kot Nemþija ali Francija, zato se je potrebno potruditi, da bodo vsaj temelji dobro postavljeni. Zato mi niso všeþ ideje o »Evropi dveh hitrosti« oziroma o Evropi, ki je dosegla svoje najskrajnejše zunanje meje. Šibkejšim je potrebno pomagati in jim dati vedeti, da so del družine, ker si to tudi zaslužijo. Tako se bodo þlanice Evropske unije moralno in gospodarsko še bolj zbližale in izenaþile. Kako bo to potekalo, bo pokazala prihodnost. Prihodnosti Slovenije v Evropski uniji bo veþ besed namenjenih v zakljuþku diplomske naloge. 2.1 Mejniki evropskih združitvenih procesov – od srednjega veka do ESPJ in do EU ter kratek opis važnejših pogodb Preden se lotim pomembnejših mejnikov združitvenih procesov in pomembnejših pogodb, bi rad poudaril, da vseh pogodb, sreþanj in sprememb ne bom našteval, paþ pa bom zaradi boljše preglednosti poudaril le najvažnejše mejnike, pogodbe in procese. Cilj moje naloge namreþ ni prikazati nastanka Evropske unije, ampak kako se je Slovenija pogajala za þlanstvo v njej. Zadošþa poznavanje veþjih mejnikov in pogodb in obenem zavedanje, da je bilo še veliko drugih, mogoþe nekoliko manj pomembnih, brez katerih ne bi bilo teh, važnejših, in poslediþno Evropske unije, kot jo poznamo danes. V tem sklopu naloge bom opisal po kronološkem vrstnem redu pomembne mejnike v razvoju Evropske unije, ki temeljijo predvsem na pogodbah ter aktih, in vkljuþil še prikljuþevanje novih þlanic. S tem bo opisan celoten zgodovinski pregled glavnih dogodkov, preden preidem na podrobnejše opisovanje Evropske unije. 11

Evropski integracijski koncepti so se zaþeli že veliko prej kot leta 1950 z Schumanovo idejo o evropski integraciji. »Prvi evropski integracijski koncepti segajo že v srednji in novi vek, vsem pa je bilo skupno to, da so povezovanje evropskih držav opredeljevali kot jamstvo za ohranitev miru« (Vrvec, Rahten, 2004, 20). Preden preidemo v bolj podroben kronološki razvoj integracijskih procesov v Evropski uniji po letu 1950, je vredno poudariti same zaþetke, ki so temeljili na ohranjanju miru. Torej že v srednjem veku je bila vidna težnja po vzpostavitvi miru, ki je dandanes in bo tudi v bodoþe ena glavnih in prvenstvenih nalog Evropske unije. Vsekakor se lahko in se moramo strinjati, da se je Evropska unija zaþela graditi na miselnosti francoskih državljanov. Že francoski odvetnik Pierre Dubois se je leta 1305 zavzel za federacijo evropskih knezov, ki bi zagotovila Evropi trajni mir. Še mnogo Francozov (Antoine Marini, Emeric Cruce, Maximilien de Sully, Victor Hugo…) je imelo podobne ideje o evropski federaciji ali kakršnikoli podobni zvezi (Vrvec, Rahten, 2004). Zanimivo je, da je že takrat bilo mogoþe opaziti, da so si ljudje želeli nekakšne povezanosti in trajnega miru, kar po svoje ni niti tako þudno, saj so bili že naveliþani vseh vojn, ki so potekale po Evropi. Vendar je že v tem obdobju prišlo na dan še nekaj. Nikoli poprej kot v srednjem veku ni bilo tako vidno, da gre za verske vojne. Osvajanje ozemlja in krepitev moþi doloþene države je bila dodatno podkrepljena s premagovanjem tuje vere. Turški vpadi in branjenje pred njimi, križarske in druge vojne so primeri, ko so se ljudje ene vere združili in se bojevali proti sovražniku z drugo vero, ki je imel drugaþna prepriþanja. Še dandanes je veliko vojn, ki imajo verski pridih, kljub temu, da nismo veþ v srednjem veku. V ozadju je vedno ozemlje, bogastvo ali kakršenkoli drug interes, ki sili v vojno ljudi, narode, skupine itd. Zanimivo je, da je še dandanes primer Turþije, ki si želi vstopa v Evropsko unijo, v veliki meri pogojen z muslimansko veroizpovedjo, ki vlada v državi. Ta veroizpoved ima pravila, ki niso po okusu Evropske unije. Nedemokratiþnost institucij, neenakost med moškimi in ženskami, veliko število prebivalcev, predvsem visoka nataliteta, ki je znaþilna za muslimanske države, civilno – vojaški odnosi in zunanja politika Turþije so še preostali vzroki, zaradi katerih Turþija ni še vkljuþena v Evropsko unijo. Razlike med Turþijo in Evropsko unijo so torej velike, vendar bo po mojem mnenju nekega dne kljub veri prevladala geostrateška pozicija, ki jo zaseda Turþija na zemljevidu Sveta. Evropska unija vidi v Turþiji svojo priložnost, le þas za to priložnost po mojem še ni pravšnji. Prej ali slej bo Turþija

12

najverjetneje postala þlanica Evropske unije tudi zaradi velikega trga in predvsem zaradi že omenjene geostrateške pozicije, kajti meji na države Bližnjega vzhoda (Jung, 2001). Prva svetovna vojna, obdobje med vojnama in druga svetovna vojna so obdobja, v katerih so se nadaljevale razliþne misli, kako združiti Evropo. Ideje so bile razliþne in bilo jih je veliko. Vse so bile, za razliko od srednjeveških, predvsem veliko bolj politiþno in gospodarsko pogojene. Komunizem, fašizem, nacizem in razni nacionalizmi so ideologije in gibanja, ki v svojem þasu niso dopustili velikega združevanja narodov, kot ga poznamo danes v Evropski uniji. Zato lahko reþemo, da so zaþetki združevanja Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni, to je v obdobju, ko je bila slika celotne Evrope, in ne samo Evrope, povsem nejasna, kot Picassove umetnine za marsikoga izmed nas. Slabše ni moglo biti, zato so se ideje zaþele širiti najprej v smeri združevanja držav Zahodne Evrope, in danes vidimo, da je v njej že petindvajset þlanic iz vseh delov Evrope. Razvoj integracijskih procesov po drugi svetovni vojni je bil posledica mednarodnih dejavnikov, najprej želje po obnovi porušene Evrope in zagotovitvi trajnega miru med Francijo in Nemþijo, kasneje, v razmerah hladne vojne, pa predvsem želje po združeni Evropi. Zaþetki nastajanja integrirane Evropske unije segajo v petdeseta leta. Leta 1950, toþneje 9. maja, je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil idejo evropske integracije. To je bil þas, ko je Evropa iskala izhod iz politiþne in gospodarske nestabilnosti, zato je bila ideja o politiþni in gospodarski integraciji Evrope napredna in prelomna. Schumanova ideja je v tako imenovani Evropski deklaraciji temeljila na solidarnosti, ki bi pomagala pri reševanju sporov med Nemþijo in Francijo. Torej, þe vso stvar poenostavimo, lahko reþemo, da je integrirana Evropa, kot jo poznamo danes, zaþela nastajati na premogu in jeklu, saj so poleg Francije in Nemþije »Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ)« (Pariška pogodba) 18. aprila 1951 podpisale še Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Pariška pogodba je v veljavo stopila dobro leto kasneje, 23. julija 1952 (Kezunoviþ, 2003). Po mojem mnenju je bila Schumanova ideja, ki je nastala po zamisli Jeana Monneta, najveþji premik v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Mogoþe gre celo za dejstvo, ki je bilo Evropi usojeno. Prišel je þas streznitve za zmagovalce in poražence druge svetovne vojne, þe sploh lahko govorimo o zmagovalcih in poražencih v tako kruti vojni, ki je terjala mnogo življenj. Gledano iz geografskega vidika, se je zemljevid Sveta nekoliko spremenil. Veþinoma v korist zmagovalcev, predvsem þe gledamo s tega vidika, kaj vse si je želela 13

Nemþija na þelu s Hitlerjem, katerega ambicije so bile usmerjene v osvojitev Evrope, ki bi vladala vsem. Prišel je þas sprave. Evropa je bila porušena in vsi so si želeli njene obnovitve in miru. Pariška pogodba ni samo nov zaþetek Evrope. Ona je med seboj povezala dve najhujši sovražnici druge svetovne vojne, Francijo in Nemþijo. In prav na takih dejstvih je zaþela nastajati Evropa in poslediþno Evropska unija, kot jo poznamo danes. Združba držav, ki ne pozna vojne med seboj in ki temelji na miru in sožitju. Torej ni bilo veþ toliko pomembno, koliko in kakšno ozemlje obvladuješ. Vedno veþja je postala potreba po medsebojni pomoþi in spoštovanju. Prevladalo je dejstvo, da brez medsebojne prijateljske povezanosti ne bo dobre prihodnosti. Prevladal je zdrav razum množic nad razumom posameznikov, ki so iskali le lastno korist v uniþenju tujega imetja za vsako ceno. Pariška pogodba, ki je prinesla kopico posledic, ki jih bom v nadaljevanju še naštel, je stopila v veljavo 23. julija 1952, prenehala pa veljati 23. julija 2002, saj je bila podpisana za dobo petdesetih let. Eden od dosežkov Pariške pogodbe je bila Pogodba o ustanovitvi Evropske obrambne skupnosti (European Defence Community Treaty-EDC), ki so jo podpisale Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zvezna republika Nemþija v Parizu in ki je kmalu zatem doživela zastoj, ki je trajal kar nekaj let. »30. avgusta je francoska Narodna skupšþina, potem, ko Franciji na sestanku šesterice konec avgusta ni uspelo uveljaviti zahteve za manj nadnacionalno naravo te skupnosti, zavrnila Pogodbo o Evropski obrambni skupnosti in novembra je tako zaradi neuspeha pri oblikovanju obrambne skupnosti Monnet odstopil z mesta predsednika Visoke oblasti ESPJ« (Vrvec, Rahten, 2004, 26). Poslediþno je bila 20. oktobra po londonski konferenci v Parizu podpisana sprememba Bruseljske pogodbe in zaživela je Zahodnoevropska unija - ZEU. Uspešen zaþetek na gospodarskem podroþju, ki ga je prinesla Pariška pogodba, je spodbudil nadaljnje politiþno povezovanje, ki si je najbolj prizadevalo za varovanje þlovekovih temeljnih pravic, zagotavljanje varnosti þlanic, usklajevanje njihove zunanje politike in za postopno uvedbo skupnega trga. Brez Pariške pogodbe verjetno ne bi bilo tudi Rimskih pogodb (Vrvec, Rahten, 2004). Delovanje skupnega trga za premog in jeklo je bilo uspešno, zato so se države ustanoviteljice leta 1957 odloþile oblikovati še dve skupnosti: Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (EURATOM). Pogodbi (Rimski pogodbi) sta zaþeli veljati leto kasneje, 1. januarja 1958 (Kezunoviþ, 2003). 14

Pri Rimski pogodbi je za njeno boljše razumevanje potrebno poudariti nekaj stvari. Pariška pogodba in z njo povezana Evropska skupnost za premog in jeklo je vedno bolj združevala države podpisnice na gospodarskem podroþju. Zato je na pobudo belgijskega zunanjega ministra Spaaka bilo oddano poroþilo zunanjim ministrom ESPJ o pripravi pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti - EGS in Evropske skupnosti za jedrsko energijo - EURATOM. Spaakovo poroþilo je bilo potrjeno 29. maja na sestanku zunanjih ministrov v Benetkah. Zaþela so se pogajanja za sprejetje dveh omenjenih pogodb, ki so se zaþela 26. junija v Bruslju in konþala s podpisom 25. marca 1957 v Rimu - zato izraz Rimski pogodbi. Sicer pa izraz Rimska pogodba velja le za EGS in ne tudi za EURATOM. Z Rimskima pogodbama je evropska šesterica storila pomemben korak na poti združevanja Korak, ki je pripeljal najprej s pomoþjo Pariške in kasneje z Rimsko pogodbo do združevanj na razliþnih podroþjih (kmetijstvo, trgovina, carina…). Vedno veþ novih þlanic je trkalo na vrata Evropskih skupnosti (ES). Podpisanih je bilo kar nekaj protokolov, Evropska skupnost je pridobivala vedno bolj izkristalizirano institucionalno podobo (Vrvec, Rahten, 2004). Leta 1965 je bila podpisana pogodba o združitvi. Vse tri omenjene skupnosti, za »premog in jeklo«, »gospodarska skupnost« in »skupnost za jedrsko energijo«, so dobile enotno Komisijo in enoten Svet. Delovanje skupnosti je s tem postalo bolj transparentno in pregledno, pogodba o združitvi pa je zaþela veljati 1. julija 1967. Prvo stopnjo v izgradnji skupnega trga je predstavljala carinska unija. 1. julija 1968, ko so bile odstranjene še zadnje carinske ovire, s tem ni bilo veþ koliþinskih omejitev tovora in obenem je bila uvedena enotna carinska stopnja pri trgovanju s tretjimi državami. Z razvojem proste medsebojne trgovine med þlanicami je sistematiþno oziroma poslediþno prihajalo do vedno bolj resnih dogovorov o drugaþni, bolj demokratiþni institucionalni strukturi Evropske skupnosti in o njeni krepitvi in širitvi pristojnosti institucij. Vedno bolj so se vsi strinjali, da je potrebno vzpostaviti tesno sodelovanje tudi na monetarnem podroþju. Leta 1973, toþneje 1. januarja, so Velika Britanija, Irska in Danska pristopile k Evropski skupnosti, medtem ko so Norvežani glasovali proti ratifikaciji pristopne pogodbe. Prve splošne neposredne volitve v Evropski parlament so bile izvedene leta 1979. Evropski parlament je s tem postal prva institucija Skupnosti s široko legitimnostjo, ki temelji na demokratiþnem mandatu. 15

Grþija je leta 1981 postala deseta þlanica Skupnosti, ki sta ji nato leta 1986 sledili še Španija in Portugalska. ýlanstvo se je za vse tri zaþelo s 1. januarjem. 1. julija 1987 se je z uveljavitvijo Enotnega evropskega akta, ki je bil podpisan že leta 1986, gospodarsko sodelovanje še bolj okrepilo. »Pomenil je prvo temeljito prenovo pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti. Razširil je formalne pristojnosti Skupnosti in prilagodil njeno institucionalno sestavo, njegov konþni cilj pa je bila že v Rimskih pogodbah zasnovana dokonþna vzpostavitev enotnega trga kot »prostora brez notranji meja, v katerem je zagotovljeno prosto gibanje blaga, oseb, storitev in kapitala«. Uvedel je tudi okrepljeno sodelovanje med þlanicami, zlasti na podroþju ekonomske in monetarne, socialne, okoljevarstvene politike, znanstvenih raziskav in tehnologije« (Kezunoviþ, 2003, 5). Z uveljavitvijo Enotnega evropskega akta se je vzpostavil nov notranji trg. Prviþ je bila istega leta izobešena evropska zastava ob evropski himni. Še pred letom 1987, toþneje 14. junija 1985, je Evropska komisija Evropskemu svetu predložila dokument o vzpostavitvi notranjega trga in Schengenskega sporazuma. Podpisale naj bi ga Belgija, Zvezna republika Nemþija, Francija, Luksemburg in Nizozemska. Schengenski sporazum se je zaþel deloma uvajati leta 1994, dokonþno pa leta 1995. Zanimivo je, da Schengenskega sporazuma niso podpisale vse þlanice. Še bolj zanimiva in pomembna pa je bila združitev Nemþij, torej padec berlinskega zidu. To je pomenilo novo upanje za združitev Evrope. Spremembe na zemljevidu so spremenile razmerje sil v Evropi, kajti kmalu zatem je razpadla še Sovjetska Zveza in prav tako je zaþelo vreti v bivši Jugoslaviji, katere del smo takrat bili tudi Slovenci (Vrvec, Rahten, 2004). Evropa je s padcem berlinskega zidu pridobila nov zagon. Brez njega in brez razsula Sovjetske Zveze in nenazadnje razpada Jugoslavije bi bila današnja Evropska unija povsem drugaþna, vsekakor manj številþna in manj razširjena, kot je danes. Na eni strani se je vse skupaj zaþelo s procesom združevanja »dveh Nemþij«, kar je obratno od tistega, kar se je zgodilo v Sovjetski Zvezi in Jugoslaviji. Veþina držav, ki je najprej sobivala v skupni državi, si je želela samostojnosti. Razlogov je bilo veliko. Dolgoroþno gledano, si je nekaj držav zagotovilo pot proti zahodu oziroma v Evropsko unijo. Lahko bi trdili, da so vse države iskale novo in drugaþno mesto pod soncem, ker jim sistem (predvsem politiþni in poslediþno gospodarski) skupnih držav ni ugajal. Veþ možnosti in priložnosti za razvoj, prepoznavnost in tesno sodelovanje so predvsem videle proti Z- bloku oziroma v Evropski uniji. Sloveniji je to 16

uspelo in je trenutno še vedno edina država bivše Jugoslavije, ki ji je to uspelo. Zaþelo se je novo obdobje, polno upanja, novih pogodb in obenem obveznosti, ki peljejo v tako želeno Evropsko unijo. Preden preidem k prikazu strukture Evropske unije in evropskega pravnega reda, bom predstavil še nekaj važnejših pogodb in vstopov v Evropsko unijo. Na maastrichtskem Evropskem svetu 9. in 10. decembra 1991 so predsedniki držav in vlad sprejeli Pogodbo o politiþni uniji in Pogodbo o gospodarski in denarni uniji, ki skupaj predstavljata Pogodbo o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba), ki je bila podpisana 7. februarja leta 1992 in je zaþela veljati 1. novembra 1993, potem ko so jo ratificirale vse podpisnice (Office of Information and Press, 2001). Pogodba uvaja nove skupne politike sodelovanja. Glavna sprememba je uvedba naziva »Evropska unija«. S tem je poleg gospodarske dimenzije dodana še politiþna dimenzija. To se odraža predvsem pri državljanstvu Evropske unije, katere del so vsi þlani Evropske unije. S pomoþjo Pogodbe o Evropski uniji se je sodelovanje razširilo na podroþje ekonomske in monetarne unije, ki je pozneje privedla do uvedbe skupne valute. Torej je Pogodba o Evropski uniji prinesla nova podroþja skupnih dejavnosti in hkrati z razširitvijo pristojnosti le-te omejila z naþelom subsidiarnosti. 1. januarja 1995 so pristopile k Evropski uniji še Avstrija, Finska in Švedska, medtem ko so Norvežani znova glasovali proti þlanstvu. S tem je bilo leta 1995 v Evropski uniji petnajst þlanic.

Sledili sta še Amsterdamska pogodba iz oktobra leta 1997 (leta 1997 je bila podpisana, v veljavo je vstopila 1. maja 1999) in Pogodba iz Nice decembra leta 2001 (zaþela je veljati 1. februarja leta 2003). Prva je podrobneje doloþila carinsko poslovanje in ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja ter socialne zašþite. Pri tem predvsem poudarja spoštovanje þlovekovih pravic v državah þlanicah, svobodo gibanja, boj proti nezaposlenosti in kriminalu. Amsterdamska pogodba ustanavlja funkcijo visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Pogodba iz Nice predvsem služi pripravi Evropske unije na najveþjo širitev v zgodovini evropskih integracij, s tem da je z institucionalnimi spremembami omogoþila delovanje institucij v razširjeni Evropski uniji (Kezunoviþ, 2003). 17

Pogodba iz Nice je za Slovenijo pomembna predvsem s politiþnega vidika. »Slovenija ima komisarja v Evropski komisiji (eden za vsako þlanico), ima štiri glasove v Svetu Evropske unije od skupno tristo enaindvajsetih, sedem poslancev v Evropskem parlamentu od skupno sedemsto dvaintridesetih, sodnika na Sodišþu Evropskih skupnosti, þlana na raþunskem sodišþu, sedem predstavnikov civilne družbe v Ekonomsko-socialnem odboru in sedem predstavnikov pokrajinskih ali lokalnih oblasti v Odboru regij« (Internet, 2). 16. julija 1997 je Evropska komisija v Strasbourgu predstavila sveženj reform, tako imenovano Agendo 2000. Obenem so predstavili tudi mnenja o pripravljenosti držav kandidatk Vzhodne in Srednje Evrope za polnopravno þlanstvo v Evropski uniji, med njimi tudi o Sloveniji. Ocena je bila za Slovenijo ugodna. Agendo 2000 so predsedniki držav in vlad þlanic Evropske unije sprejeli na zasedanju Evropskega sveta v Berlinu, ki je potekalo od 24. do 26. marca 1999. V njej so opredelili okvir prihodnjega razvoja Evropske unije, njenega ustroja in politik za prihodnje tisoþletje, predvsem pa finanþni sveženj za obdobje 2000-2006, s tem pa tudi finanþne okvire prihodnje širitve (Kezunoviþ, 2003). Agenda 2000 je torej dokument, ki doloþa strategijo Evropske unije v novem obdobju z zaþetkom leta 2000. Prioritetna cilja strategije sta krepitev in širitev Evropske unije, ki bi slonela na vedno veþji rasti gospodarstva, konkurenþnosti in zaposlenosti. Cilj rasti gospodarstva je potrebno zato podkrepiti z posodabljanjem kljuþnih politik v Evropski uniji in obenem spodbujati širitev mej Evropske unije. Komisija je na 1300 straneh podala zelo natanþne ocene o pripravljenosti desetih držav kandidatk za þlanstvo v Evropski uniji. Predlagala je, da se zaþnejo pogajanja za vstop v Evropsko unijo z Madžarsko, Poljsko, ýeško, Estonijo in Slovenijo. Te države so v najveþji meri izpolnjevale kopenhagenske kriterije. Pogajanja s temi državami in s Ciprom so se tako zaþela leta 1998. Za boljše razumevanje pogajanj in enaintrideset pogajalskih izhodišþ med Slovenijo in Evropsko unijo, ki jih bom opisal v nadaljevanju, se mi zdi primerno na kratko predstaviti, kaj sploh so kopenhagenska pravila. Kopenhagenski kriteriji so politiþna in gospodarska pravila, ki jih je Evropski svet v Kobenhavnu (1993) postavil bodoþim þlanicam za vstop v Evropsko unijo. Postavljen pa je še tretji pogoj. »Države kandidatke morajo biti sposobne, da prevzamejo obveznosti þlanstva, vštevši delo za cilje politiþne, gospodarske in denarne unije« (Vršaj, 2002, 161).

18

S postavitvijo kopenhagenskih kriterijev se zaþnejo ustvarjati nova merila za novo Evropo. Slovenija je 10. junija 1996 zaprosila za þlanstvo v Evropski uniji in s tem so se lahko leta 1998 zaþela pogajanja za þlanstvo. Politiþni kriteriji, ki slonijo na demokratiþni in pravni državi, spoštovanju þlovekovih pravic in spoštovanju manjšin, gospodarski kriteriji, ki temeljijo na delujoþem tržnem gospodarstvu, sooþanju s konkurenco znotraj Unije in zmožnost sprejemanja politiþnih, gospodarskih in skupnih monetarnih pravil so v grobem temelji, na katerih slonijo kopenhagenski kriteriji (Vršaj, 2002). Našteti kriteriji so za vse države, ki so hotele pridobiti þlanstvo, predstavljale izziv in obenem veliko obveznost. Temeljni pogoj je slonel na izpolnjevanju kopenhagenskih meril. Vsaka država se je po svojih najboljših moþeh pripravljala na sprejemanje in izvajanje evropskega pravnega reda »acquis communautaire«. S tem sprejemanjem evropskega pravnega reda se po mojem mnenju zaþnejo resnejši problemi za vsako od držav, ki si želijo þlanstva. Mogoþe izraz »resnejši problemi« ni ravno najbolj pravi, pa vendar je potrebno poudariti, da so merila za nove þlanice postavljena kar ostro. Obstaja veþ dejstev, ki dokazujejo pravilnost postavljene trditve. Prvo je to, da so kriteriji postavljeni od držav, ki imajo že doloþen status in moþ v Evropski uniji. Kaj s tem mislim? 1. januarja 1995 so se pridružile Evropski uniji Avstrija, Finska in Švedska. To je bila zadnja širitev pred širitvijo 1. maja 2004, ko je vstopilo v Evropsko unijo deset novih þlanic. Med njimi je bila tudi Slovenija. ýe primerjamo samo povpreþje bruto domaþega proizvoda – BDP držav þlanic Unije pred širitvijo (petnajsterice) in tistih, ki so vstopile vanjo 1. maja 2004, lahko opazimo velik razkorak. Poleg tega moramo upoštevati, da so nove þlanice veþinoma imele nekoliko drugaþno politiþno preteklost, ki je zagotovo vplivala na njihov gospodarski razvoj. Vse to je bilo potrebno nekako uskladiti z evropskimi merili, ki so jih postavile politiþno že bolj prilagojene in gospodarsko razvitejše države. Evropska unija se je zavedala prednosti in slabosti širitve, ki je bila pred vrati. Vse skupaj je pretehtala in vzpostavila pravila, ki so vplivala na pogajanja. V pregovorni obliki bi lahko dejali, da so pravila postavljena tako, da je volk sit in koza cela. »Dogovorjeno je bilo tudi, da države v celoti in brez izjem sprejemajo pravice, dolžnosti in zakonske predpise oziroma pravni red Evropskih skupnosti, da pristop pomeni uþinkovito izvajanje tega pravnega reda, da so prehodna obdobja možna le izjemoma, v omejenih

19

þasovnih obdobjih in na omejenih podroþjih delovanja, da ne smejo motiti delovanja enotnega trga in da »ni niþ dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno« (Vrvec, Rahten, 2004, 36). Omenjeni citat potrjuje dejstvo, da se je potrebno toþno v doloþenem roku v celoti uskladiti z evropskim pravnim redom, ki pa je ponekod le dopustil prehodna obdobja, kar jasno dokazuje, da je moj prejšnji pregovor na mestu. Nekega dne se bo treba v popolnosti uskladiti z evropskim pravnim redom držav, ki so ga urejale po svojih zamislih in merilih, ki so vsekakor bolj obvezujoþa, kot bi sicer bila, þe bi si jih postavljale takrat še bodoþe þlanice. Merila so drugaþna in na nekaterih podroþjih previsoko postavljena za nove þlanice, kar bo jasno vidno, ko bom obravnaval pogajalska izhodišþa. Predvsem se vedno vse vrti okoli denarja. Nekaj ga dobijo države þlanice tudi v okviru že omenjene Agende 2000. Med njimi je tudi Slovenija. Sklepi z berlinskega vrha iz leta 1999 vsebujejo namreþ tudi finanþne perspektive v okviru širitve Evropske unije. Te vsebujejo tako s predpristopne kot tudi s pristopnime izdatke, povezane s pristopom držav kandidatk. Evropski svet je za obdobje 2000-2006 namenil 3.120 milijonov evrov na leto za predpristopno pomoþ desetim bodoþim þlanicam Evropske unije. Ta znesek je nato razdelil na tri programe pomoþi (Phare, Sapard, Ispa). 1560 milijonov evrov je pripadlo programu Phare, 520 milijonov programu Sapard (financiranje programov na podroþju kmetijstva in podeželskega razvoja) ter 1.040 milijonov programu Ispa (naložbe na podroþju okolja in transporta). Agenda 2000 torej doloþa strategijo razvoja Evropske unije in njenih politik na prelomu stoletja. Dejstvo je, da se je Evropska unija pripravljala na pristop novih þlanic z zelo razliþnimi stopnjami razvitosti. Dokument Agenda 2000 je in še bo pripomogel k zmanjševanju razlik v razvitosti med državami. Nova širitev je namreþ vkljuþevala skupino držav, ki imajo dokaj neugoden socioekonomski položaj v primerjavi s petnajsterico (Kavaš, 2000). Po letu 1997, ki je pomenilo za nove þlanice korak naprej k pogajanjem za vstop v Evropsko unijo, se je naslednjih nekaj let do samega vstopa þlanic v Evropsko unijo zvrstilo še mnogo dogodkov in med njimi je bil zagotovo eden od najpomembnejših tisti, ki se je zgodil 3. maja 1998. »3. maja je bila na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju sprejeta odloþitev, da enajst þlanic Evropske unije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Nemþija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Španija) izpolnjuje pogoje za uvedbo skupne 20

valute 1. januarja 1999, Grþija pa naj bi se jim pridružila pozneje. Danska, Velika Britanija in Švedska niso želele sodelovati pri uvedbi skupne valute. Na podroþju širitve je Evropska komisija novembra 1998 sprejela poroþilo o napredku možnih novih þlanic Evropske unije, zatem pa je potekal krog sestankov na ministrski ravni s Ciprom, Poljsko, Estonijo, ýeško, Madžarsko in Slovenijo« (Vrvec, Rahten, 2004, 36). Grþija je kasneje, leta 2000, sprejela skupno valuto, vstop je bil potrjen na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija v Feiri. Na Danskem je bil referendum o uvedbi evra istega leta konec septembra zavrnjen. Leta 1999 se je nadaljevala tretja faza vzpostavljanja EMU. Takrat je bil sprejet naþrt za proraþun za obdobje 2000-2006 v okviru Agende 2000, poleg tega so bile takrat še volitve v Evropskem parlamentu, obenem pa je bil za predsednika Evropske komisije izvoljen Romano Prodi. Leta 2000, toþneje na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. marca v Lizboni, je bila sprejeta t. i. Lizbonska strategija, ki temelji na posodobitvi gospodarstva, socialne kohezije in torej Evrope razvoja, ki temelji na znanju. Naslednja pomembnejša deklaracija je bila sprejeta 14. in 15. decembra v Laeknu. Gre za Laekensko deklaracijo, katere kljuþno vprašanje je bilo, kako naprej z razvojem Evropske unije. Deklaracija o prihodnosti Evropske unije je vsebovala tudi sklep o sklicu Konvencije o prihodnosti Evropske unije za pripravo evropske ustave. Evropski svet v Laeknu se je zavzel tudi za veþjo vlogo Evropske unije na mednarodnem prizorišþu, še posebej v boju proti terorizmu. To je bila predvsem posledica teroristiþnih napadov iz dobrega leta prej na ZDA. Evropski svet se je takrat zavzel tudi za dokonþanje pogajanj za þlanstvo v Evropski uniji do konca leta 2002 za tiste kandidatke, ki bodo do takrat pripravljene na vstop. Leta 2002 so prišli v obtok bankovci evra. Istega leta, 9. oktobra, je Komisija na zasedanju v Barceloni izdala priporoþilo za dokonþanje pogajanj do konca leta 2002 za Ciper, ýeško, Estonijo, Madžarsko. Latvijo, Litvo, Malto, Poljsko, Slovaško in Slovenijo ter obenem ocenila, da bodo te kandidatke pripravljene na vstop v Unijo leta 2004. To je bilo samo še potrjeno 12. in 13. decembra v Kopenhagnu. Iz leta 2003 je najbolj potrebno izpostaviti datum 16. april, ko so bile podpisane pogodbe z desetimi kandidatkami, ki so tako postale pristopnice. Od tu dalje se po trinajstih letih samostojnosti za Slovenijo zaþne nova pot, nova zgodovina in le nekaj te zgodovine bo omenjene še v nadaljevanju naloge (Vrvec, Rahten, 2004). 21

2.2 Evropsko pravo Evropsko pravo lahko v grobem loþimo na tri dele. Evropski organi, trije stebri Evropske unije in zašþita þlovekovih pravic sestavljajo evropsko pravo. Evropsko unijo sestavljajo trije »stebri«, na katerih temelji celotno delovanje Evropske unije. V prvem so združene nekdanje Evropske skupnosti, drugi predstavlja skupno zunanjo in varnostno politiko, kot je zapisano v Maastrichtski pogodbi, tretji steber pa sodelovanje na podroþju pravosodja in notranjih zadev, kot piše v Maastrichtski in Amsterdamski pogodbi. Amsterdamska pogodba, ki je stopila v veljavo 1. maja 1997, je spremenila vsebino stebrov. Veþina zadev iz tretjega stebra z izjemo policijskega sodelovanja je prešlo v prvi steber, torej s podroþja medvladnega sodelovanja v komunitarno metodo sodelovanja (Office of Information and Press, 2001). Preden se lotimo nadaljnjega opisovanja treh pravnih stebrov, je potrebno poudariti, da je Evropska unija naddržavna pravna ureditev in obenem ni država. Države þlanice, torej tudi Slovenija, so nanjo prenesle doloþene pristojnosti za dosego doloþenih ciljev, predvidenih v medsebojnih pogodbah. »Gre torej za naþelo omejenih pooblastil« (Vršaj, 2002, 76). To pomeni, da ima Evropska unija suverene pravice, da lahko izdaja pravne predpise, ki so neposredno obvezni za države þlanice in njihove državljane, ker so jih nanje prenesle države þlanice. Obenem velja poudariti, da ima Evropska unija lastne vire financiranja, ki prihajajo v Unijsko blagajno s podroþja carin, dajatev na izravnavo cen v kmetijstvu, deloma od DDV-ja in udeležbi pri BDP-ju držav þlanic. Torej je Evropska unija pravno mešana zveza, katero tvorijo Države in Skupnosti. Prvi steber, ki predstavlja pogodbo o Evropski skupnosti, ki je nujna za delovanje skupnega tržišþa in ima naddržavni znaþaj, je obvezujoþ in mora biti upoštevan pri državah þlanicah. Skupna politika drugega in tretjega stebra imata samo znaþaj medvladnih posvetov, pri katerih je potrebno soglasje, kar pomeni, da državam þlanicam ni mogoþe vsiliti obveznosti proti njihovi volji. Tri Evropske skupnosti imajo kot pravni subjekt pravno in naddržavno suverenost. Evropska unija pa nima pravne pristojnosti ter ne more biti subjekt pravic in obveznosti, kar pomeni, da države þlanice v politiþnih sektorjih ohranjajo svoje pristojnosti. Na koncu bi lahko dejali, da je Evropska unija zveza držav in ljudstev, organiziranih v obliki države. Pogodba o Evropski zvezi je ustanovila Zvezo 22

držav in ne države, ki bi temeljila na nekem evropskem ljudstvu. Vendar Evropska unija ne tvori zgolj združenja držav, marveþ mešano zvezo Držav in Skupnosti, kot je bilo že prej zapisano (Vršaj, 2002). Evropski pravni red predstavlja predpise, obveznosti in usmeritve, ki so nastajali v procesu razvoja Evropske unije, in je sestavljen iz primarne in sekundarne zakonodaje ter sodne prakse. Pod primarno zakonodajo spadajo vse ustanovitvene, pristopne ter vse pogodbe med Skupnostjo in tretjimi državami (Pariška pogodba, Rimska pogodba, Enotni evropski akt, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba o pristopu Danske, Irske in Velike Britanije…). Sekundarna zakonodaja pa obsega vse zavezujoþe uredbe, direktive, priporoþila, ki jo sprejemajo organi Evropske unije, ter sodno prakso (sodbe Sodišþa Evropskih skupnosti) (Vršaj, 2002). Glede na to, da smo se s primarnimi evropskimi pravnimi viri (primarno zakonodajo) do sedaj že dodobra seznanili, bom naslednjih nekaj stavkov namenil sekundarnim pravnim virom. S tem bo opisovanje pogajalskih izhodišþ v nadaljevanju bolj razumljivo. Sekundarna zakonodaja je zakonodaja, ki izhaja iz primarne in jo sprejema Svet Evropske unije skupaj z Evropskim parlamentom ter Komisijo. Iz teh institucij izhajajo direktive Sveta, Komisije in Evropskega parlamenta. Sekundarna zakonodaja se deli na zavezujoþe in nezavezujoþe pravne vire. K zavezujoþim spadajo uredbe, direktive in odloþbe, k nezavezujoþim pa priporoþila in mnenja (Kezunoviþ, 2003). »Uredbe so splošno in neposredno uporabne in v celoti zavezujoþe v vseh državah þlanicah, ne da bi bila potrebna kakršnakoli posebna aktivnost þlanice glede njihovega prenosa v domaþo zakonodajo. Direktive zavezujejo države þlanice glede konþnega rezultata, ki ga opredeljujejo, vendar pa imajo države proste roke glede metod in instrumentov, kako urediti podroþje skladno s cilji direktive v þasu, ki ga ta doloþa. Niso nujno splošno uporabne v vseh državah þlanicah. Odloþba je upravni akt, naslovljen na posamezne subjekte. V celoti je odloþba zavezujoþa za tistega, na katerega je naslovljena. Priporoþila predlagajo doloþeno smer ravnanja, medtem ko mnenja ocenjujejo trenutni položaj, doloþena dejstva v Uniji ali državah þlanicah« (Kezunoviþ, 2003, 146-147).

23

Organi Evropske unije so: Evropski parlament, ki kot predstavniško telo sprejema zakonodajo in opravlja nadzor ter voli predsednika Evropske komisije; Evropski svet, daje Uniji zagon, potreben za njen razvoj, in opredeljuje njene splošne politiþne usmeritve in prioritete; Svet ministrov, ki skupaj z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo, opravlja proraþunsko funkcijo kakor tudi funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja; Evropska komisija, ki pospešuje splošne evropske interese in v ta namen sprejema ustrezne pobude, skrbi za uporabo aktov Evropske unije, izvršuje proraþun, vodi programe, opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo, zagotavlja zunanje zastopanje Unije ter daje pobude za naþrtovanje letnih in veþletnih programov Unije. Evropska komisija ima, razen v izjemnih primerih, izkljuþno zakonodajno iniciativo, vendar pa Svet ni dolžen þakati na Komisijo, ampak lahko od nje zahteva pripravo študij ali predlogov za dosego ciljev Pogodbe. Vloga Komisije se ne konþa s predajo predloga Svetu, ampak ostane ves þas aktivna udeleženka zakonodajnega postopka in sodeluje na sejah Sveta. Svet lahko predlog Komisije spremeni le s soglasjem. Svet Evropske unije je organ z najmoþnejšo normodajno moþjo, zato je kljuþnega pomena za države þlanice, da preko nadzora odloþanja v Svetu nadzorujejo svoje interese. Svet odloþa na tri naþine: z navadno veþino, kvalificirano veþino in s soglasjem. Najbolj pogosto Svet odloþa s kvalificirano veþino, kjer pogodba natanþno doloþa, koliko glasov ima posamezna država. Evropski parlament je v primerjavi z nacionalnimi parlamenti šibkejši organ, þeprav imajo poslanci zaradi neposrednih volitev dokaj veliko legitimnost. Vendar kot organ Unije postaja vse pomembnejši, saj sodeluje v zakonodajnem postopku. Od tipa postopka pa je odvisen njegov vpliv. ýe gre za postopek posvetovanja, lahko poda samo neobvezujoþe mnenje. Ko Pogodba predvideva postopek sodelovanja, lahko Svet, þe se proti aktu doloþi absolutna veþina poslancev EP, akt sprejme le s soglasjem. Pri postopku soodloþanja pa Svet ne more sprejeti akta brez privolitve EP. Izvršilna funkcija je zopet v rokah Evropske komisije, ki bdi nad izvajanjem skupnih politik. Komisija ima pooblastilo, da v primeru kršitve zaþne postopek proti državi þlanici, in þe ta ne izvrši obveznosti, lahko Komisija predloži zadevo Sodišþu (Svetliþiþ, 1999). Pri sodišþih poznamo tako Evropsko sodišþe kot raþunsko sodišþe. Evropsko sodišþe skrbi za pravilno in dosledno izvajanje evropskega pravnega reda. Raþunsko sodišþe pa zagotavlja nadzor nad porabo sredstev skupnega proraþuna Evropske unije. Pod institucije pa spada še »generalni direktorat, COREPER, ekonomsko – socialni odbor in odbor regij«. Vsa telesa in institucije Evropske unije skrbijo, da vse skupaj poteka po toþno doloþenih pravilih, ki zahtevajo sodelovanje med institucijami. 24

Pravkar smo se lahko prepriþali, kakšna je povezanost organov znotraj Evropske unije, kjer veljajo naþela pravne države. Kljub vsemu predstavlja pravo skupnosti neodvisni pravni sistem, ki prevlada nad nacionalnim pravom. Iz tega dejstva izvirajo tudi temeljna naþela prava skupnosti (varstvo temeljnih pravic, naþelo subsidiarnosti, naþelo sorazmernosti, naþelo legitimnega priþakovanja, naþelo nediskriminatornosti, naþelo transparentnosti, druga temeljna naþela). Zakonodaja in pravo, ki ga sprejmejo institucije Evropske unije med izvajanjem pristojnosti, ki so ji dodeljene, imata prednost pred pravom držav þlanic. Države þlanice sprejmejo vse ustrezne ukrepe (splošne ali posebne) za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje ali ukrepanja institucij Evropske unije. Razmejitev pristojnosti Evropske unije je urejena po naþelu omejenega posamiþnega pooblastila, izvrševanje pristojnosti Evropske unije pa urejata naþeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Po naþelu omejenega posamiþnega pooblastila deluje Evropska unija v okviru pristojnosti, ki so jih s Pogodbo dodelile države þlanice. Vse pristojnosti, ki niso s Pogodbo dodeljene Evropski uniji, obdržijo države þlanice. »Po naþelu sorazmernosti nobeden izmed ukrepov Skupnosti ne sme preseþi tistega, kar je nujno potrebno za izpolnitev ciljev Pogodbe« (Grilc, 2001, 142). Po naþelu subsidiarnosti deluje Evropska unija na podroþjih, ki niso v njeni izkljuþni pristojnosti, samo v primerih, ko države þlanice ne morejo zadovoljivo doseþi ciljev nameravanih ukrepov na centralni ravni niti na regionalni in lokalni ravni, temveþ jih lahko zaradi obsega ali uþinkov predlaganih ukrepov laže dosegajo na ravni Evropske unije. »Naþelo subsidiarnosti je naþelo, ki doloþa, da lahko Evropska unija na podroþjih, ki niso v njeni izkljuþni pristojnosti, ukrepa le, þe države þlanice ne morejo zadovoljivo doseþi ciljev predlaganih ukrepov. To torej pomeni, da se odloþitve sprejemajo na najnižji možni ravni za uþinkovito odloþanje« (Vehar, 2002). Dejstvo je tudi, da je z razvojem moþ institucij ali organov vedno veþja, kar dokazuje naslednji citat: »Nacionalni parlament dejansko ne more izraziti nestrinjanja s kakšnim ukrepom, sprejetim v Evropski uniji, vsaj dokler želi sam podpirati þlanstvo v Uniji« (Zajc, 2002, 669). 25

Zašþita þlovekovih pravic predstavlja tretjo vejo evropskega prava in spada med splošna naþela prava Evropske skupnosti. Pri zašþiti þlovekovih pravic igra temeljno vlogo Evropsko sodišþe, ki se pri ugotavljanju teh pravic opira na skupno ustavno tradicijo držav þlanic ter na obveznosti, ki izhajajo iz Evropske konvencije o þlovekovih pravicah in temeljnih svobošþinah (Vršaj, 2002). 2.3 Kateri so simboli Evropske unije? Evropska unija ima tri skupne simbole: zastavo, himno in dan Evrope, 9. maj. Zastava ima dvanajst zlatorumenih zvezd, postavljenih v krogu na modri podlagi, in ponazarja prispodobo popolnosti (dvanajst mesecev, dvanajst dnevnih in noþnih ur, dvanajst apostolov, dvanajst Heraklejevih del), krog pa predstavlja povezanost in nerazdružljivost. Oda radosti je postala himna Evropske unije po sklepu Evropskega sveta leta 1972 in se uporablja vse od leta 1986. Tretji simbol je 9. maj, ki je bil razglašen kot dan Evrope, ker je na ta dan leta 1950 francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal oblikovanje skupnega trga v dveh pomembnih gospodarskih panogah, kot sta bili premogovništvo in jeklarstvo, ki se je zaþelo v okviru povezovanja Nemþije in Francije v »naddržavno« upravljalsko organizacijo, v katero so se kasneje vkljuþile še ostale države þlanice Europske unije (Kezunoviþ, 2003). 2.4 Katere države lahko postanejo þlanice EU in kako? Države, ki si želijo postati þlanice Evropske unije, morajo po 49. þlenu Pogodbe o Evropski uniji spoštovati naþela svobode, demokracije in spoštovanja þlovekovih pravic in temeljnih svobošþin ter pravne države, pripravljene morajo biti na krepitev in medsebojno uskladitev gospodarstva in nenazadnje tudi stabilne in enotne valute. Pri tem ima veliko opraviti skupna zunanja in varnostna politika, ki utegne pripeljati v skupno obrambo in obenem veže in ustvarja vedno tesnejše povezanosti med državljani Evrope. Država, ki zaprosi za þlanstvo v Evropski uniji, mora prošnjo nasloviti na Svet Evropske unije, ki o tem odloþa soglasno po posvetovanju z Evropsko komisijo in po prejemu privolitve Evropskega parlamenta, ki odloþa z absolutno veþino svojih þlanov (Kezunoviþ, 2003).

26

Torej, þe povzamemo, lahko v nekaj besedah zakljuþimo, da lahko vsaka država postane þlanica Evropske unije, þe je demokratiþno naravnana in þe je sposobna prevzeti evropski pravni red. 2.5 Cilji Evropske unije Cilje Evropske unije lahko delimo na notranje in zunanje. Med notranjimi predvsem izstopa spodbujanje gospodarskega in socialnega napredka, ki temelji na vzpostavitvi gospodarske in socialne kohezije, denarne unije (enotna valuta) in na oblikovanju obmoþja brez meja, s katerim bi se vse skupaj še bolj krepilo. Med zunanjimi cilji je v ospredju uveljavitev na mednarodnem podroþju, ki bi se kazala skozi skupno zunanjo in varnostno politiko, vkljuþno z razvojem skupne obrambne politike (Office of Information and Press, 2001). ýe strnemo, lahko reþemo v nekaj stavkih, da so cilji Evropske unije usmerjeni v povezovanje evropskih narodov, ki bi težili k uravnoteženemu trajnemu gospodarskemu razvoju in družbenemu napredku. To se lažje doseže, þe znotraj držav Unije ni meja in þe narodi Unije vzpostavijo gospodarsko in družbeno povezanost, ki bi temeljila na skupni gospodarski in denarni uniji. Evropska unija si želi ustvariti svojo identiteto na mednarodnem prizorišþu z udejanjanjem skupne zunanje in varnostne politike. Posveþa pa tudi pozornost pravicam in interesom državljanov držav þlanic z uvedbo državljanstva Unije, skupni varnostni politiki in še na marsiþemu (Klasinc, 2002). 3 ZGODOVINSKI TEMELJI VKLJUýEVANJA V EVROPSKI INTEGRACIJSKI PROCES IN PRIZADEVANJA SLOVENIJE ZA PRIDRUŽITVENI SPORAZUM Po osamosvojitveni vojni, uspešno doseženi samostojnosti in mednarodnem priznanju je prišel þas za korak naprej. Korak, ki vodi v Evropo. Korak, ki je bil, je in bo ostal eden najpomembnejših v zgodovini Slovenije. Želja, da bi postali þlani Evropske unije, je bila izražena že ob osamosvojitvi leta 1991. Intenzivnejše gospodarsko sodelovanje z državami Evropske unije pa se je zaþelo šele leta 1993, ko je zaþel veljati Sporazum o sodelovanju z Evropsko unijo. Ob tem se nam poraja vprašanje, zakaj si je Slovenija želela vkljuþitve v Evropsko unijo. Odgovorov je veþ. Slovenija tako geografsko in zgodovinsko kot politiþno in kulturno že pripada evropskemu prostoru, zato si je ob osamosvojitvi zadala cilj, da postane 27

demokratiþna država, kjer bodo vladale vrednote, na katerih temelji Evropska unija. Pomemben vidik predstavlja gospodarstvo, ki bo z vstopom v Evropsko unijo zagotovo na preizkušnji. Obenem pa so gospodarske analize pokazale, da Slovenija dolgoroþno lahko raþuna na boljši gospodarski razvoj znotraj Evropske unije in njenega velikega notranjega trga. Tako bodo gospodarski uþinki vstopa v Evropsko unijo pozitivni, kar naj bi se kazalo v makroekonomski stabilnosti in nižji stopnji inflacije v državi. Veþja bo tudi izbira proizvodov po ugodnejših cenah. Pomembno bo predvsem, kako se bodo podjetja sposobna posodobiti in prestrukturirati, da bodo lažje in bolj konkurenþno delovala znotraj Unijskega prostora. Vse skupaj naj bi privedlo do bolj stabilnega gospodarskega okolja, pospeševanja naložb in zmanjševanja investicijskih tveganj. S politiþnega vidika prinaša vstop v Evropsko unijo predvsem obþutek varnosti in stabilnosti države. Ob tem se krepi sodelovanje na politiþnem podroþju s preostalimi þlanicami Evropske unije, kar pomeni, da bo postala Slovenija bolj razpoznavna in si bo s politiþnim udejstvovanjem krepila svoj položaj v mednarodni skupnosti. To pomeni, da bo Slovenija imela možnost soodloþanja v razliþnih evropskih politikah, torej pri oblikovanju bodoþe Evrope. To pa prinaša veþjo razpoznavnost Slovenije, veþje možnosti izobraževanja ali kakršnega koli drugega udejstvovanja na celotnem obmoþju Evropske unije, kulturno bogatitev in nenazadnje odpravo meja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter uvedbo enotne valute (Internet, 1). Pot vkljuþevanja vsekakor ni bila lahka, kajti potrebno je bilo uskladiti domaþo zakonodajo z zakonodajo Evropske unije, vsebinsko pa je bila razdeljena na enaintrideset podroþij. Potekala so številna pogajanja, kjer so se izoblikovali pogoji, ki so jih morale kandidatke, med njimi tudi Slovenija, upoštevati za vstop v Evropsko unijo. Ker sem že v zaþetku naloge opisoval temelje nastanka Evropske unije, se mi zdi primerno, da v nekaj naslednjih stavkih pred obravnavo prizadevanj Slovenije za pridružitveni sporazum in kasneje pogajanj opišem zgodovinske temelje slovenskega vkljuþevanja, saj smo bili tudi Slovenci soudeleženi pri nastajanju Evropske unije. Glavni dogodek, ki ga je vredno poudariti, predstavlja osamosvojitev. Slovenski pogledi združevanja pa segajo že v 19. stoletje. »Bivanje v mnogonarodnih skupnostih je slovenska usoda. Evropsko »pomlad narodov« leta 1848, ko so izoblikovali svoj prvi narodnopolitiþni program Zedinjene Slovenije, so Slovenci priþakali kot sestavni del habsburške monarhije, ki je stoletja združevala številne male narode v osrþju Evrope« (Rahten, 2004, 42).

28

Slovenci smo majhen narod, ki živi na majhnem ozemlju. Narod, ki se še danes preveþkrat regionalno opredeljuje in pogosto pozablja, da smo vsi Slovenci in da smo kljub majhnosti in navidezni razcepljenosti vendar velik narod. Narod, ki je navidez razdeljen in poln predsodkov do drugih, in po drugi strani narod, ki je obenem trdoživ in pripravljen stopiti skupaj, ko je to za lastni obstoj najbolj pomembno. Preživeli smo vse italijanske in germanske nacionalistiþne in jezikovne pritiske, preživeli tudi bivšo skupno državo Jugoslavijo. Smo narod, ki združi ideje, ko je to najbolj potrebno, in zato bomo preživeli tudi Evropsko unijo. ýe se malo pošalimo, lahko reþemo, da lahko samo upamo, da ta ne bo razpadla zaradi Slovencev. Anton Korošec in Henrik Tuna sta po padcu Avstro-Ogrske videla slovensko prihodnost v ustanovitvi države južnoslovanskih narodov v povezavi s Kraljevino Srbijo. Takrat je tej ideji nasprotoval kranjski deželni glavar Ivan Šušteršiþ, ki je podpiral konfederacijo enakopravnih nacionalnih držav, ki bi obsegale Jugoslavijo, Nemško Avstrijo, ýeškoslovaško, Poljsko, Ukrajino in Romunijo. Iz tega je razvidno, da so se tudi v glavah slovenskih ljudi porajale ideje o že nekoliko bolj politiþno in gospodarsko povezanih državah, v katerih bi bil mir temeljna vrednota. Sledile so nove ideje in pogledi na »Združene države Evrope« in »Panevropo«. Poudariti velja, da se je leta 1926, toþneje 25. marca, slovenski poslanec Josip Hohnjec v Skupšþini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zavzel za ustanovitev evropske »mirovne zveze narodov«. Podobno so se slovenski politiki, med njimi so bili najbolj aktivni Anton Korošec, Engelbert Besednjak in Josip Wilfan, udeležili prvega kongresa Panevropske unije na Dunaju. Leta 1930 Andrej Gosar oblikuje ljubljanski odbor panevropskega gibanja, ki skupaj z beograjskim in zagrebškim ustanovi Panevropsko unijo v Kraljevini Jugoslaviji (Rahten, 2004). Vse našteto dokazuje, da so si Slovenci prizadevali za združenje narodov in pripomogli k nastajanju bodoþe Evrope, ki se je radikalneje zopet spreminjala proti koncu 80-ih let 20. stoletja. Sledilo je najpomembnejše obdobje v zgodovini Slovenije. Slovenija se je osamosvojila in ustanovila svojo državo ter poþasi zaþela vzpostavljati odnose z Evropskimi skupnostmi. Vsekakor je bila ena glavnih prelomnic ta, da je France Buþar v govoru Evropskemu parlamentu v Strasbourgu pozval evropske državnike, naj nehajo podpirati komunistiþno Jugoslavijo. Zasluga, da so besede Buþarja našle poslušna ušesa, gredo tudi Miloševiüu, ki je 29

vodil unitaristiþno politiko, ki ni bila ne po godu Slovencev in tudi ne po pravilih, ki jih podpira Evropska unija. Zaþel se je iskati izhod iz Balkana, izhod, ki ga ni bilo lahko najti. Sprva tudi politiþni voditelji Zahoda in nenazadnje tudi ZDA niso imeli jasne vizije, kakšna naj bi izgledala razcepljena Jugoslavija. Zavedali so se, da gre za resen problem, ki lahko ogrozi mir tako v Jugoslaviji kot tudi zunaj njenih meja. Kljub vsemu je 25. junija 1991 prišlo do slovenske osamosvojitve. Zaþela se je vojna, v kateri je Slovenija utrpela najmanj posledic od vseh bivših držav Jugoslavije. Slovenska determinantnost in nepopustljivost diplomacije in naroda ter surovost in grobost, ki se je kazala v kršenju þlovekovih pravic v Miloševiüevi Jugoslaviji, je bila pospremljena z razsodnostjo Evropske skupnosti v prid Slovenije. S tako popotnico je lahko Slovenija pozitivno zrla v prihodnost, ki se ji je deloma odprla že 7. julija 1991 na Brionih. Takrat je Slovenija dobila zeleno luþ, ki je vodila k priznanju samostojnosti. Sledil je 16. december 1991, ko je Svet ministrov Evropskih skupnosti sprejel Deklaracijo o Jugoslaviji in smernice glede priznanja novih držav v Vzhodni Evropi in Sovjetski Zvezi, kar je privedlo do tega, da je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel le tri dni kasneje s pismom predsednika Sveta ministrov Evropskih skupnosti zaprosil, naj priznajo Slovenijo, kar se je zgodilo 15. januarja 1992. S tem se je zaþelo novo obdobje. Obdobje, ki je privedlo do prizadevanja Slovenije za pridružitveni sporazum in kasneje do pogajanj za þlanstvo. Do pogajanj, ki so se na nek naþin zaþela že s prošnjo ministrstva za zunanje zadeve Slovenije Evropski skupnosti, kar se je zgodilo 31.januarja 1992. Prošnja za vzpostavitev diplomatskih odnosov z Evropsko skupnostjo je še bolj potrdila željo po þlanstvu v Evropski uniji, kar je jasno pokazalo zasedanje Evropske skupnosti v Lizboni 26. in 27. junija, 1992, kjer je Vlada Republike Slovenije obvestila predsednike držav in vlad þlanic, da si želi þlanstva v Evropski uniji (Rahten, 2004). »Sklenitev t. i. Evropskega sporazuma o pridružitvi je pomenila obiþajen temeljni pogoj, ki so ga v preteklih obdobjih morale izpolniti tudi druge kandidatke za pristop k Evropskim skupnostim, preden so se zaþela pogajanja za polnopravno þlanstvo. Bistvo tega sporazuma je bilo priprava na zaþetek pogajanj, zagotovitev osnovnih politiþnih, gospodarskih, pravnih in upravnih meril za prevzemanje nalog v okviru polnopravnega þlanstva« (Skok, 2004, 54). S tem se je zaþelo vzpostavljanje skupnih izhodišþ med Slovenijo in Evropsko unijo. Slovenija kot priznana samostojna država je leta 1993 podpisala veþ sporazumov z Evropsko skupnostjo. Vse v želji, da bi se þim bolje in þim prej vkljuþili v tako želena pogajanja. Da je do pogajanj zares prišlo, je bilo potrebno opraviti še mnogo pogovorov in dogovorov. 30

Najpomembnejši pogovori za podpis Pridružitvenega sporazuma so šli preko »španskega kompromisa«, ki bo obsežneje opisan v nadaljevanju naloge. Pogajanja za sklenitev Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Slovenijo so se 10. junija 1996 konþno zakljuþila in vložena je bila prošnja za þlanstvo v Evropski uniji. Slaba tri leta so potekali pogovori, ki so privedli do podpisa Pridružitvenega sporazuma, ki je predstavljal odskoþno desko za pogajanja za þlanstvo v Evropski uniji. Pogajanja in pogovori so bili mednarodni in vsenacionalni projekt, ker so v njem sodelovale razliþne države in skoraj vse slovenske državne institucije in politiþne usmeritve. Pogajanja so potekala poþasi in postopoma, v njih so se iskali kompromisi znotraj države in v mednarodni skupnosti, najpomembnejšega med njimi predstavlja »španski kompromis« (Skok, 2004). Sedaj pa preidimo k rdeþi niti naloge, k pogajanjem za þlanstvo Slovenije v Evropski uniji, ki so se s pomoþjo vseh kompromisov, pogodb, številnih pogajanj na prav tako številnih podroþjih lahko zaþela 31. marca 1998. In kaj sploh so pogajanja? Po SSKJ-ju pomenijo pogajanja preprosto poskusiti doseþi soglasje, sporazum glede þesa, torej þesarkoli. »Pogajanja pomenijo medsebojno razjasnjevanje, približevanje in sprejemanje pogajalskih izhodišþ. Potekajo na podlagi pravnega reda Evropskih skupnosti in pogajalskih izhodišþ države kandidatke« (Internet, 3). Pogajanja so torej v našem primeru proces, kjer se doloþajo pogoji, pod katerimi se lahko Slovenija vkljuþi v Evropsko unijo. Gre bolj za prilagajanje že obstojeþemu evropskemu pravnemu redu, ki je nastajal veþ desetletij. V pogajanjih se doloþa naþin prevzemanja evropske zakonodaje. Država lahko pri pogajanjih zahteva prehodna obdobja (dodaten þas, ki velja tudi še po vstopu med þlanice), v katerem se bo prilagodila evropskim pravnim zakonom (Kezunoviþ,2003). Pogajanja se osredotoþajo na uskladitev zakonodaje države kandidatke s pravnim redom Evropske unije in na sposobnost za izvajanje le-tega (ustreznost institucij ipd). Za lažjo prilagoditev lahko država zahteva prehodna obdobja, ki morajo biti þasovno in ciljno skrbno opredeljena, v posebnih primerih so možne tudi izjeme od veljavnega pravnega reda. Trajanja pogajanj ni mogoþe vnaprej predvideti, saj so odvisna od pripravljenosti posamezne države kandidatke. Svoje probleme oziroma pogajalska izhodišþa je treba predstaviti þim bolj 31

prepriþljivo, saj je le tako Evropsko komisijo možno prepriþati, da postane uþinkovit partner za iskanje ustrezne skupne rešitve. Priprava, strokovna utemeljitev in ustrezna selekcija pogajalskih izhodišþ ter selekcija prioritet so zato najtežje delo pogajalskega procesa. Slovenija se torej ni pogajala, ali bo sprejela evropski pravni red ali ne. Evropski pravni red je nastajal veþ desetletij in Slovenija ga mora sprejeti. Dovoljeni so le doloþeni odmiki (prehodna obdobja in izjeme). Prehodna obdobja pridejo v veljavo predvsem v tistih primerih, ko bi prehitra uskladitev z evropskimi predpisi prinesla prevelike stroške in s tem škodo za gospodarstvo. Lahko pa se država kandidatka odloþi za trajni odmik od evropskega pravnega reda, kot je Slovenija storila pri prodaji cviþka kot vina. Po evropskem pravnem redu ima cviþek prenizko stopnjo alkohola in nastaja z mešanjem belih in rdeþih vrst grozdja, kar evropski pravni red prepoveduje. Slovenija si je na tem podroþju prizadevala za dovoljenje prodaje cviþka, ki je pomembna vrsta vina v Sloveniji, in je zato zahtevala odmik od evropskega pravnega reda. Sloveniji je bila v interesu þim boljša prilagoditev evropskemu pravnemu redu že pred vstopom v Evropsko unijo. To je poizkušala doseþi þim bolj praktiþno in s þim manj stroški ter negativnimi stranskimi posledicami. Od marca 1994 do junija 1996 je ob Sloveniji za þlanstvo zaprosilo še devetih držav kandidatk. Slovenija se je decembra 1997 znašla med šestimi državami, ki so zaþela pogajanja na pobudo Evropskega sveta. Dogovorjena so bila naþela in strategija pogajalskega procesa, ki je leta 1998, toþneje 31. marca, s prvo pristopno konferenco na ravni glavnih pogajalcev (zunanjih ministrov) pomenila uradni zaþetek pogajanj, kjer so morale nove þlanice sprejeti skupno zakonodajo Evropske unije, ki je, kot že omenjeno, razdeljena na enaintrideset podroþij. Pri tem je bila predvsem pomembna priprava pogajalskih izhodišþ Republike Slovenije za vsako od enaintridesetih pogajalskih podroþij (Internet, 3). V nadaljevanju bom prešel na rdeþo nit diplomske naloge, kjer bodo predstavljena pogajalska izhodišþa. Ob tem bom najprej omenil, kaj je bistvo enaintridesetih pogajalskih izhodišþ, in šele nato opisal vsako posebej. Ko bom konþal njihov opis, bo sledil opis izidov pogajanj. Jedro naloge bo v zakljuþku vsebovalo predstavitev Pristopne pogodbe v Atenah in 32

vkljuþitev Slovenije v Evropsko unijo. Nekaj besed bo namenjenih tudi referendumu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. 4

POGAJANJA

MED

SLOVENIJO

IN

EVROPSKO

UNIJO

PREKO

KOPENHAGENSKIH MERIL DO PODPISA PRISTOPNE POGODBE V ATENAH IN REFERENDUMA ZA VSTOP V EVROPSKO UNIJO Pogajanja, ki jim je nato sledila že peta širitev, so se v marsiþem razlikovala od prejšnjih. Število novih držav in veþje sistemske razlike med novimi in starejšimi þlanicami so botrovale temu, da so se pogajanja bistveno razlikovala od onih iz prejšnjih let. Evropska unija se je na širitev pripravljala že nekaj þasa. Zrelostni izpit, ki ga je postavila vsem þlanicam, je bil v obliki kopenhagenskih meril. To so politiþna in gospodarska merila oziroma merila usposobljenosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz þlanstva. »Za þlanstvo je bilo treba doseþi stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, varstvo þlovekovih pravic ter spoštovanje in varstvo narodnih manjšin, obstoj delujoþega tržnega gospodarstva in sposobnost spopadati se s konkurenþnimi pritiski in tržnimi silami znotraj Evropske unije ter sposobnost prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz þlanstva, vkljuþno s prizadevanji za doseganje ciljev politiþne, ekonomske in monetarne unije« (Kodelja, 2004, 62). V tem citatu je navedeno, kaj vse je bilo potrebno storiti, da smo se na referendumu sploh lahko odloþali o vstopu v Evropsko unijo. Kar v prejšnjem citatu ni navedeno, je pa pomembno, je dodatna zahteva s strani Evropskega sveta, ki je usmerjena v to, da bi se kandidatke usklajeno vkljuþevale tudi s prilagoditvijo svoje upravne strukture. Decembra 1997 je Evropski svet v Luksemburgu sprejel priporoþilo Evropske komisije, naj se uradno zaþnejo pogajanja s šestimi državami, tudi s Slovenijo. Dogovorjena so bila torej naþela in strategija pogajalskega procesa. Tedanji predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Drnovšek je ob tej priložnosti povedal, da bi Slovenija leta 2002 lahko postala polnopravna þlanica Evropske unije, obenem pa tudi izpolnila pogoje za pristop h gospodarski in monetarni uniji (Kodelja, 2004). Napoved Janeza Drnovška se je izkazala kot napaþna oziroma preoptimistiþna. Vse skupaj ni potekalo tako hitro in brez težav. Vseeno pa je Slovenija z dobljenim priporoþilom

33

Evropske komisije, da se pogajanja lahko zaþnejo, pokazala, da je na pravi poti. Na poti, kjer so se 31. marca 1998 pogajanja tudi zaþela. V nadaljevanju bom predstavil vsako pogajalsko izhodišþe posebej. Tematike se bom lotil tako, da bom najprej opisal vsebino tematike in nato dosežke Slovenije znotraj nje. Ko bodo vsa pogajalska izhodišþa opisana in s tem predstavljena, se bom osredotoþil na zakljuþek pogajanj, kjer bo opisan tudi finanþni sveženj pogajanj po posameznih podroþjih. 4.1 Poglavja pravnega reda Evropske unije Sposobnosti Slovenije, da prevzame obveznosti þlanstva, sestavlja enaintrideset poglavij pravnega reda Evropske unije. Ta del se bo zaþel s presojo pravnega reda Evropske unije, povezanega s temelji notranjega trga, ki so znani po »štirih svobošþinah«, nadaljeval pa s sistematiþnim pregledom posameznih poglavij, ki zajemajo vse vidike pravnega reda Evropske unije, vkljuþno s sektorskimi usmeritvami, ekonomskimi in fiskalnimi zadevami, regionalno politiko, okoljem, sodstvom in notranjimi zadevami, zunanjimi usmeritvami ter finanþnimi vprašanji (Internet, 4). Pogajalska izhodišþa so temelj za oblikovanje Pogodbe o pristopu k Evropski uniji. Zato se mi zdi še kako pomembno, da vsako pogajalsko izhodišþe posebej predstavim in izlušþim bistvene stvari, ki so pomembne za razumevanje vsebine pogajalskih izhodišþ tako na ravni Evropske unije kot tudi na ravni Slovenije, ki se je zavzela za uskladitev pogajalskih izhodišþ z evropskim pravnim redom. V kolikšni meri in kako je Sloveniji uspela uskladitev, bo veþ napisanega v nadaljevanju naloge. V sklopu pogajalskih izhodišþ sem veþinoma uporabljal razne dokumente na internetnih straneh in kar nekaj knjig, med katerimi sta mi bili najbolj v pomoþ »Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah« in »Slovenija v Evropski uniji«, kjer so pogajalska izhodišþa podrobneje opisana, kar poveþuje preglednost nad pogajanji in prehodnimi obdobji ter izjemami pri pogajalskih izhodišþih. Celovito poroþilo o spremljanju napredka Slovenije, ki je bilo objavljeno septembra 2003, predstavlja zadnje poroþilo, ki sem ga vkljuþil v nalogo. Od septembra 2003 do vstopa Slovenije v Evropsko unijo je imela pogajalska skupina še þas uskladiti slovensko zakonodajo z evropsko. To poudarjam zato, ker bo pri nekaterih pogajalskih izhodišþih poudarjeno, da mora Slovenija še izpopolniti zakonodajo, kar je bilo 34

kasneje do datuma pristopa tudi urejeno in usklajeno. Edino pri prehodnih obdobjih in izjemah, kjer si jih je slovenska pogajalska skupina priborila, uskladitev ni bila potrebna do datuma pristopa. Kohezijo in koherentnost diplomske naloge sem vzpostavljal s pomoþjo knjige »Vzpon med evropske zvezde«. Preden preidem na opisovanje pogajalskih izhodišþ, je pomembno poudariti in opisati kljuþne dejavnike pri pogajanjih. Glavni pogajalec za pristop Slovenije k Evropski uniji je bil zunanji minister Dimitrij Rupel, operativno pa se je s pogajanji ukvarjala ožja pogajalska skupina. V pogajanjih so bila dejavna vsa ministrstva in vladne službe in za vsako od poglavij je bila oblikovana delovna skupina. Slovenska pogajanja so bila pregledna in zelo dobro organizirana, ker je vsako pogajalsko izhodišþe potrdil Državni zbor, in obenem so slovenski poslanci sodelovali s poslanci Evropskega parlamenta. Obstojeþi evropski pravni red, ki je nastajal veþ desetletij in ki je sestavljen iz raznih zakonov, politiþnih usmeritev, praks in obveznosti, je predstavljal pogoje na vseh pogajalskih izhodišþih, ki jih je Slovenija morala sprejeti oziroma jih bo še sprejela. Ponekod se je celo odmaknila od evropskega pravnega reda, kar ni bilo usodno za vkljuþitev Slovenije v Evropsko unijo. V okviru vsakega pogajalskega poglavja so slovenski predstavniki skupaj s predstavniki Evropske komisije primerjali evropski in slovenski pravni red. S tem so se sooþili z razlikami in doloþili naþrt za postopno usklajevanje. S tem so bila doloþena tudi tista podroþja, kjer Slovenija potrebuje prehodna obdobja in izjeme. Velik del pogajanj je med uradnimi izmenjavami pogajalskih izhodišþ potekal v neformalnih pogovorih med Evropsko komisijo in državami þlanicami na eni ter slovenskimi pogajalci na drugi strani. »Formalni del pogajanj pa je potekal na Medvladnih konferencah o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji na ravni glavnih pogajalcev, zunanjih ministrov, in na Medvladnih konferencah o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji na ravni namestnikov glavnih pogajalcev, vodij pogajalskih skupin držav« (Kodelja, 2004, 63). Slovenija se je zavedala, da mora biti za vstop v Evropsko unijo dobro pripravljena, in temu primerne so bile tudi priprave nanjo. Vþasih so bile spremembe nekoliko boleþe, kar se je kazalo tudi v spremembi Ustave Republike Slovenije, odprtju trga nepremiþnin, preoblikovanju prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih v Avstrijo ter Italijo in še v þem. Vkljuþevanje v Evropsko unijo je povzroþilo stroške, povezane s prilagajanjem zakonodaje, preoblikovanjem državne uprave, prestrukturiranjem gospodarstva, toda reforme in prilagoditve prinašajo tudi gospodarske in politiþne koristi. Slovenija si želi napredka in je 35

to prej ali slej morala storiti. Poudariti je potrebno, da je Slovenija zaradi prouþitve razliþnih vidikov vkljuþevanja in predvidenih potrebnih ukrepov sprejela kar nekaj strateških dokumentov

(Strategijo

gospodarskega

razvoja

Slovenije,

Strategijo

poveþevanja

konkurenþne sposobnosti slovenskega gospodarstva), s katerimi si je pomagala pri procesu izenaþevanja evropskega in slovenskega pravnega reda. »Slovenija je s svojim politiþnim in gospodarskim razvojem po osamosvojitvi ter s podpisom Evropskega sporazuma o pridružitvi in njegovo ratifikacijo v Državnem zboru jasno pokazala, da so cilji, vrednote in naþela Evropske unije tudi njeni cilji, vrednote in naþela ter da je sposobna in pripravljena prevzeti obveznosti, ki jih narekuje polnopravno þlanstvo« (Kodelja, 2004, 64). S tem je Slovenija izrazila pripravljenost za sodelovanje v dolgotrajnem prilagajanju na pravni, gospodarski, socialni sistem Evropske unije ob zavedanju, da vse ne bo tako lahko, kot se mogoþe sliši. Da res ni bilo vse lahko, bo pokazala predstavitev enaintridesetih pogajalskih izhodišþ.

4.1.1 Prost pretok blaga Preden preidemo na opisovanje štirih svobošþin, le nekaj besed o skupnem trgu, ki je povezan z njimi. Skupni trg je definiran kot obmoþje, na katerem je zagotovljena svoboda prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala. Enotni evropski akt je tej definiciji dodal dva pomembna elementa. Postavil je natanþen datum uveljavitve skupnega trga in s tem se je spremenil proces sprejemanja odloþitev, kjer Svet ministrov Evropske skupnosti, še posebej na podroþju prostega pretoka in uveljavljanja skupnega trga, zdaj sprejema odloþitve s kvalificirano veþino in ne soglasno. Vendar odloþanje pri na primer davþni politiki še vedno zahteva soglasje vseh ministrov (Hoeller, 1994). Rimska pogodba o ustanovitvi EGS je napovedala ustanovitev skupnega trga, v katerem ne bo nobenih omejitev za prosto gibanje blaga. Po ukinitvi carin med državami þlanicami pa so se izjemno poveþale necarinske ovire. Na poveþanje je vplival tudi prvi skok cen nafte. Fiziþni nadzor pretoka blaga na mejah posameznih držav þlanic je ostal predvsem zaradi razliþnih tehniþnih pravil in razlik v regulativah držav þlanic. Prosti pretok blaga so na primer zavirala posebna zdravstvena in ekološka pravila pa tudi razliþni davki pri trgovinski menjavi. Uveljavitev prostega pretoka blaga pomeni, da je mogoþe izdelek, ki v okviru matiþne države dosega vse zahteve, brez sprememb, dodatnega testiranja in certifikatov prodati v 36

katerikoli drugi državi þlanici. Tehniþne ovire pa je mogoþe odstraniti ali z uveljavitvijo skupnih evropskih pravil, z medsebojnim priznanjem pravil posameznih držav þlanic ali pa s kombinacijo obojega. Naþelo medsebojnega priznavanja pomeni, da država þlanica, ko sprejme pravila trgovanja, ne more postavljati posebnih nacionalnih pravil. To velja za približno tri þetrtine standardov v notranji evropski trgovini. Posamezna država tudi ne more prepovedati prodaje izdelka, ki ga je mogoþe kupiti v kateri drugi þlanici, þetudi ta ni v skladu s prevladujoþimi tehniþnimi standardi in standardi o kakovosti v državi, v kateri se prodaja. Morebitne tovrstne spore rešuje Sodišþe evropskih skupnosti, ki doseže kompromis o redefiniranju obstojeþih standardov. Leta 1991 je Komisija obravnavala veþ kot 1500 primerov tehniþnega oviranja trgovine, nekaj sto pa so jih rešili z uveljavitvijo naþela medsebojnega priznavanja pravil posameznih držav. »Poenotenje« pravil, ki omogoþajo delovanje skupnega (enotnega) trga v Evropski uniji, torej poteka na dva naþina: z unifikacijo in harmonizacijo. Unifikacija neposredno ureja neko podroþje, in sicer na podlagi neposredno uporabnih uredb, medtem ko je harmonizacija bolj »ohlapna«. Ta temelji na direktivah, ki jih morajo države þlanice šele prenesti v svoje pravne rede, pri þemer jih vežejo le cilji, prepušþene pa so jim metode za dosego ciljev (Ilešiþ, 1996). ýe vse skupaj posplošimo, lahko reþemo, da gre torej za proces, kjer pretok blaga znotraj držav þlanic Evropske unije poteka þim bolj neovirano. Ob tem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji (predpisi, standardi, tehniþna infrastruktura, nadzor varnosti proizvodov…), predvsem pa morajo biti predpisi usklajeni z evropskimi pravnimi akti in prakso. Predpisi veljajo za številne proizvode, kot so motorna vozila, živila, kemikalije, kozmetiþni proizvodi, zdravila in drugo. Za nekatere proizvode obstajajo predpisi, da morajo biti oznaþeni z znakom CE (Communautes Europeennes, tj. Evropske skupnosti). Slovenija na podroþju prostega pretoka blaga priþakuje tujo tehniþno pomoþ. Za sprejem pravnega reda in izvajanje zakonodaje išþe pomoþ v okviru TAIEX in PHARE programov. »V programu PHARE je Slovenija vkljuþena vse od leta 1992. Program se je zaþel leta 1989 za pomoþ poljskemu in madžarskemu gospodarstvu in je kmalu postal osrednji program predpristopne pomoþi kandidatkam Srednje in Vzhodne Evrope za vstop v Evropsko unijo. Njegov namen je posodobitev administrativne usposobljenosti držav þlanic za uþinkovito izvajanje evropske zakonodaje in podpora nujnim investicijam na podroþju ekonomske in socialne kohezije« (Kezunoviþ, 2003, 148). 37

V programu PHARE Slovenija sodeluje tudi pri þezmejnem sodelovanju, ki je orodje za vzpostavljanje pogojev za uþinkovito regionalno politiko. Skladen regionalni razvoj v Sloveniji je ena od pomembnih vsebin pri oblikovanju gospodarskega razvoja. Z izvajanjem številnih projektov v sklopu þezmejnih programov uveljavlja Slovenija naþelo subsidiarnosti, kar pomeni vzpostavitev procesa decentralizacije, kar je bistveno za trajnostni prostorski razvoj Slovenije. S tem se Slovenija bolj enakomerno razvija na svojem celotnem obmoþju, povezuje se s sodobnimi evropskimi razvojnimi usmeritvami, kar je bilo pomembno in v pomoþ pri vkljuþevanju v Evropsko unijo in kar je še danes pomembno za boljši in hitrejši razvoj (Mitroviþ, 2003). Veþ podrobnosti o regionalnem razvoju Slovenije bo napisano v pogajalskem izhodišþu z naslovom »Regionalna politika in koordinacija strukturnih instrumentov«. Za države pristopnice, torej tudi za Slovenijo, so od dne pristopa, torej od 1. maja 2004, zavezujoþa doloþila temeljnih pogodb Skupnosti in doloþila predpisov, ki temeljijo na teh pogodbah (npr. carinski kodeks). To pomeni, da je ozemlje Skupnosti enotno carinsko obmoþje, kjer se blago in storitve prosto gibljejo. Tudi nove države pristopnice, in med njimi je tudi Slovenija, so z vstopom postale del carinskega in davþnega ozemlja Skupnosti (Ošlaj, 2004). S sprostitvijo pretoka blaga z Evropsko unijo se odpira novo vprašanje, kako bo potekalo vraþanje predmetov kulturne dedišþine. Predmete dedišþine, ki nimajo posebne kulturne vrednosti, bo mogoþe prosto odnašati v države þlanice Evropske unije in obratno. Da pa s tem ne bo osiromašena kulturna dedišþina v Sloveniji, bodo za predmete s kulturno vrednostjo (arheološki predmeti, cerkvena oprema, slikarska, kiparska, grafiþna dela…) še naprej veljale omejitve, þe predmeti ne bodo opremljeni z ustreznimi dovoljenji. Po vstopu v Evropsko unijo bo Slovenija lahko zahtevala tudi vraþilo predmetov, ki so bili protipravno odstranjeni z njenega ozemlja. Isto pravilo bo veljalo v primeru, þe bo neka druga država þlanica Evropske unije trdila, da ima predmete kulturne dedišþine postavljene v Sloveniji. Postopek vraþanja bodo doloþali evropski predpisi (Kezunoviþ, 2003). Slovenija je na podroþju prostega pretoka blaga veþinoma izpolnila zahteve za þlanstvo, ker je prilagodila prenos zakonodaje skladno s pravnim redom Evropske unije. Znana je že 38

prej omenjena izjema na podroþju živil in varnosti hrane, na katerem je skladnost dobra, mora pa za zakljuþek priprav za pristop dokonþati prenos preostale sektorske zakonodaje (to je prenos pravnega reda Evropske unije, ki vkljuþuje elektro-medicinsko opremo za uporabo v veterinarski medicini, dvigala in žiþnice). Podobno velja tudi za priglasitev »novih« kemijskih snovi (Internet, 4). Republika Slovenija si je v pogajanjih zagotovila prehodno obdobje na podroþju zdravil za dopolnitev dokumentacije pri obnovi dovoljenj za promet s farmacevtskimi proizvodi za þloveško uporabo do 31. decembra 2007. Torej je Slovenija do konca pogajanj uskladila tudi prenos zakonodaje na podroþju elektro-medicinske opreme in »novih« kemijskih snovi, ker je edino prehodno obdobje vzela na že prej omenjenem podroþju zdravil, kjer bo potrebno dopolniti dokumentacijo v skladu z Direktivo 2001/83/ES, od katere je Slovenija zaþasno odstopila. Slovenija ima torej þas do 31. decembra 2007, uskladiti se na podroþju prometa s farmacevtskimi proizvodi za þloveško uporabo z evropskim pravnim redom (Internet, 5).

4.1.2 Prost pretok oseb Delež državljanov držav þlanic, ki živijo v drugih državah þlanicah Evropske unije, je še relativno majhen. Vzrok za to so predvsem jezikovne in kulturne pregrade. Tudi visoka stopnja segmentacije trga delovne sile vpliva na omejen pretok posameznikov þez državne meje þlanic Evropske unije. Bela knjiga iz leta 1985 doloþa, da naj bi bil posameznikom zagotovljen prost prehod državnih meja. Ekonomsko bolj pomembno pa je, da državljanom Evropske unije zagotavlja, da lahko živijo in delajo v drugih þlanicah Evropske unije brez kakršnekoli diskriminacije. Medsebojno priznavanje diplom in kvalifikacij je sicer že nekoliko napredovalo, vendar še vedno precej omejuje delovno mobilnost. V okviru programa skupnega trga so že sprejeli nekaj direktiv, ki omogoþajo pravico do bivanja tudi študentom, upokojencem in drugim državljanom, ki niso zaposleni. ýeprav je bila carinska kontrola posameznikov na notranjih mejah ukinjena januarja 1993, osebne izkaznice še vedno ostajajo. Schengenski sporazum, ki je bil najprej meddržavni sporazum in ni bil del evropske zakonodaje, ohranja kontrolo na zunanjih mejah in omogoþa prosto gibanje znotraj schengenskega obmoþja. V dveh delih (leta 1985 in 1990) ga je podpisalo 9 þlanic Evropske unije. Leta 1997 so schengenska pravila vnesli v Amsterdamsko pogodbo in tovrstno sodelovanje se je razširilo na 13 držav. Del evropske zakonodaje je 39

schengen postal 1. 5. 1999, v sistemu pa še vedno ne sodelujeta Velika Britanija in Irska (Svetliþiþ, 2000). Ko govorimo o prostem pretoku oseb znotraj Evropske unije, govorimo torej o izvajanju pravice do vstopa, bivanja in dela v drugi državi þlanici. Zakaj prost pretok oseb? Stvar se je zaþela leta 1958 ob ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Prost pretok oseb je bil uþinkovit predvsem z ekonomskega vidika. Delo in kapital sta z mobilnostjo bolje porazdeljena in s tem je proizvodnja cenejša. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti vsebuje doloþbe o prostem gibanju delavcev, in te doloþbe so bile takoj dopolnjene s številnimi uredbami, ki jih še danes spoštujemo in se po njih ravnamo. Sprva so bile konec šestdesetih let udejanjene socialne pravice ter pravice do zaposlitve in bivanja na obmoþju druge države þlanice. S tem so zaþeli veljati za tuje in domaþe državljane enaki pogoji bivanja. Sþasoma se je razvila pravica do izvajanja svobodnih poklicev (zdravniki, arhitekti, kasneje tudi pravniki) v drugi državi þlanici, kar je bilo pogojeno z vzpostavitvijo obsežnega sistema vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij. Kasneje se je krog upraviþencev do prostega gibanja razširil na ožje družinske þlane, študente in upokojence. Z Maastrichtsko pogodbo je bilo državljanom držav þlanic Evropske unije podeljeno državljanstvo Evropske unije, vendar še vedno pod pogojem, da se je posameznik v drugi državi þlanici sposoben preživljati s svojim delom oziroma z rednim prilivom denarja. Slovenija bo z vstopom v Evropsko unijo glede prostega pretoka oseb v prehodnem obdobju. Državljani Slovenije bodo z iztekom le-tega, ki je namenjen postopni liberalizaciji trgov delovne sile, uživali polno pravico do prostega gibanja na obmoþju celotne Unije iz ekonomskih, študijskih in drugih razlogov. Evropska unija je zaradi narašþajoþe brezposelnosti v nekaterih državah zahtevala prehodno obdobje za sprostitev pretoka delavcev za vse kandidatke, razen za Ciper in Malto. S tem naj bi prepreþila poplavo cenejše delovne sile iz novih držav þlanic v države Evropske unije (Kezunoviþ, 2003). »Slovenija veþinoma izpolnjuje zaveze in zahteve na podroþju pravic državljanov, prostega gibanja delavcev in koordinacije sistemov socialne varnosti. Treba je sprejeti še manjše prilagoditve zakonodaje. Zahteve v zvezi z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij so delno izpolnjene. Medtem ko je pravni red Evropske unije glede odvetnikov in trgovskih zastopnikov v bistvu usklajen, pa je treba predpise glede arhitektov še sprejeti. Resni pomisleki obstajajo glede napredka v zvezi z vzajemnim priznavanjem poklicnih 40

kvalifikacij v sektorju zdravstvene nege in glede direktiv splošnega sistema. Brez znatnega dodatnega prizadevanja pri prenosu direktiv splošnega sistema in glede sektorskih predpisov o priznavanju kvalifikacij zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester za splošno nego, babic, veterinarjev in farmacevtov Slovenija svoje zakonodaje do datuma pristopa ne bo uskladila s pravnim redom Evropske unije« (Internet, 4). Slovenija bo torej do datuma pristopa morala še uskladiti vzajemna priznavanja poklicnih kvalifikacij na pravkar naštetih sektorjih. Kot pozitivno stališþe lahko Slovenija izpostavi pogoje prehodnega obdobja za prosto gibanje delavcev. Pogoji so postavljeni veliko milejše, kot so bili prvotno naþrtovani. Številne države þlanice so izjavile, da bodo že od dneva pristopa za državljane novih þlanic (tudi Slovenije) sprostile dostop do trga delovne sile, kar je za Slovenijo zelo pozitivno (Internet, 5). Tudi pri pogajalskem izhodišþu prostega pretoka oseb je Slovenija uveljavila eno prehodno obdobje, in sicer za prosto gibanje delavcev. Do 11. decembra 2002 je šest držav þlanic (Danska, Grþija, Irska, Velika Britanija, Nizozemska in Švedska) izjavilo, da bodo od dne pristopa za državljane novih þlanic (tudi Slovenije) sprostile dostop do trga delovne sile, kar pomeni, da te države ne bodo uvedle resnejših ukrepov. Nekatere države namreþ lahko podaljšujejo nacionalne ukrepe na podroþju prostega pretoka delavcev. To lahko storijo, þe Svet in Komisija tej njuni prošnji ugodita. Vse države þlanice imajo namreþ dve leti po vstopu možnost, da ohranijo nacionalne ukrepe, po dveh letih pa Svet na podlagi poroþila Komisije opravi pregled, þe hoþejo države podaljšati þas izvajanja nacionalnih ukrepov, ki jih lahko ohranijo še tri leta. Po preteku petih let lahko prehodno obdobje še za dve leti podaljšajo le tiste države þlanice, ki to izrecno zahtevajo na podlagi resnih dejanskih ali grozeþih posledic za trge delovne sile v teh državah. ýe se þlanice odloþijo za ohranjanje nacionalnih ukrepov, lahko Slovenija v tem obdobju zaprosi Svet, da opravi ponovni pregled. Poleg tega sme Slovenija zoper vse državljane iz držav þlanic, v katerih veljajo omejitve, uporabljati enakovredne ukrepe (Internet, 5). Moje mnenje je, da se je Slovenija dobro pogajala o prostem pretoku delavcev. Že sedaj je omogoþeno delo slovenskih državljanov v marsikateri državi þlanici Evropske unije. Pomembno je to, da lahko država uveljavi povsem enake ukrepe, kot jih neka druga država uveljavlja do nje. Za primer lahko vzamemo prehodno obdobje Avstrije in Nemþije glede napotenih delavcev na nekaterih storitvenih sektorjih, kot so gradbeništvo, industrijsko 41

þišþenje… Napoteni delavci so tisti, ki so zaposleni v podjetju, ki ima sedež v Sloveniji. Nemþija in Avstrija lahko v prehodnem obdobju za prosto gibanje delavcev v nekaterih sektorjih zaþasno omejita gibanje delavcev. Enake ukrepe lahko vzpostavi Slovenija do Nemþije in Avstrije. Edina pomanjkljivost je mogoþe v tem, da so ponavadi zaposlitveno najbolj zanimive države tudi najmanj odprte za pretok delovne sile. Razlogov je veþ in problem je veþdimenzionalen. Vsekakor je glavni razlog v tem, da želi vsaka država þim bolj šþititi svoj nacionalni interes in zaposlovati tuje državljane le tam, kjer je potreba po njih nujna in obenem nenevarna. Evropska unija se je tudi na to pripravila in omogoþila izvajanje nacionalnih ukrepov. Mogoþe tudi vse države ne izvajajo nacionalnih ukrepov pošteno in korektno, ampak tudi to je Evropska unija. Obenem ko se skuša ohraniti nacionalni interes, se ponavadi predvsem v državah, ki so zanimive za zaposlitev, poveþuje sivi trg delovne sile, poveþujejo se ilegalne migracije vanjo in podobno. Lahko pa nastanejo povsem drugaþni problemi. Slovenija je imela zanimivega. Še istega leta, ko je vstopila v Evropsko unijo, ni imela dovolj pobiralcev hmelja. Pred vstopom v Unijo je veþina teh prihajala iz Romunije, Hrvaške, Makedonije itd., z vstopom pa je Slovenija lahko zaposlila le državljane Evropske unije. Tako so le s težavo dobili pobiralce iz Poljske in ostalih držav iz »vzhodnega bloka«. Problemi torej niso samo v višku, ampak tudi v pomanjkanju delovne sile.

4.1.3 Prost pretok storitev Za storitve - tako za blago, osebe in kapital - znotraj Evropske unije ne bo veþ meja in te ne bodo veþ podvržene carinskemu nadzoru in drugim oblikam zašþit, ampak bo storitvena menjava med þlanicami Evropske unije povsem neovirana. Predvsem so v ospredju finanþne storitve (banþništvo, zavarovalništvo, investicijske storitve in trg vrednostnih papirjev), ki jih lahko podjetje ali posameznik opravlja znotraj Evropske unije, þe seveda izpolnjuje vse pogoje za opravljanje neke dejavnosti v domaþi državi. Temeljni naþeli prostega pretoka storitev sta svoboda opravljanja storitev in pravica do ustanavljanja. Pravica do ustanavljanja ureja dejavnosti, ki se opravljajo stalno in neprekinjeno, kar pomeni, da sta lahko posameznik ali podjetje stalno nastanjena v državi þlanici Unije in obenem opravljata vse dejavnosti in storitve. Slovenija si bo z vstopom v Evropsko unijo pri pretoku storitev poveþala domaþi trg, kar vzpodbuja konkurenþnost, slovenskim podjetjem bo omogoþen enakopraven nastop na evropskih trgih in nenazadnje bo prišlo tudi do vstopa tujih finanþnih institucij na slovenski trg (Kezunoviþ, 2003). 42

Prav prosti pretok storitev naj bi v prihodnje v najbolj razvitih državah postal najbolj dinamiþen element gospodarskega razvoja in najpomembnejši dejavnik rasti produktivnosti. K temu je naravnan tudi projekt skupnega trga, ki v sklepni fazi namenja veliko pozornosti liberalizaciji storitev, saj se menjava storitev hitreje poveþuje kot trgovina z blagom (Svetliþiþ, 2000). Slovenija veþinoma izpolnjuje pravni red Evropske unije na podroþju banþništva, zavarovalništva ter naložbenih storitev in trgov vrednostnih papirjev. Deloma izpolnjuje pogoje na podroþjih varstva osebnih podatkov, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja nefinanþnih storitev ter storitev informacijske družbe. Na podroþju osebnih podatkov je potrebno Zakon o varstvu osebnih podatkov uskladiti s pravnim redom Skupnosti. Za konec priprav na þlanstvo je treba prenesti še nekaj pomembnih direktiv na podroþju storitev informacijske družbe. ýe Slovenija ne bo posvetila dovolj velike pozornosti zakljuþku pregleda usklajenosti zakonodaje ter odpravi vseh upravnih in pravnih omejitev glede svobode opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, obstaja nevarnost, da bi kršila temeljna naþela Pogodbe na tem podroþju. Slovenija mora prenesti direktivo o pogojnem dostopu, elektronskem poslovanju in preglednosti na podroþju storitev informacijske družbe, vse to do datuma pristopa (Internet, 4). V okviru prostega pretoka storitev je Slovenija v pogajanjih dosegla dve prehodni obdobji. Prvo vsebuje uveljavitev kapitalskih in drugih zahtev varnega in skrbnega poslovanja za hranilno-kreditne službe, ki se bodo z evropsko zakonodajo v popolnosti uskladile do konca leta 2004. To velja za hranilno-kreditne službe, ki so bile ustanovljene pred 20. februarjem 1999. Drugo prehodno obdobje zaobjema zašþito domaþe ravni in obsega sistema jamstva za vloge pri bankah. Za terjatve vlagateljev pri borznoposredniških družbah bo do konca leta 2005 veljala zašþita višine in obsega domaþe ravni jamstva (Internet, 5). Slovenija je torej na podroþju prostega pretoka storitev dosegla dve prehodni obdobji, kjer se je bilo nemogoþe uskladiti z evropskim pravnim redom. Nekaterih direktiv zaradi kompleksnosti problema in prevelike neusklajenosti ni bilo mogoþe sprejeti. Tudi na tem podroþju so pogajalci opravili veliko in dobro delo, ker so odpravili neusklajenost z 43

evropskim pravnim redom glede storitev informacijske narave, s katerim bi kršili temeljna naþela Pogodbe na tem podroþju. Strinjam se s trditvami, da bo prav prosti pretok storitev predvsem v bogatejših državah omogoþil vsesplošen gospodarski razvoj. Znotraj Evropske unije imamo in bomo še vedno imeli bogatejše in revnejše države. Bogatejše so zaradi razpada mej pri prostem pretoku storitev v prednosti, ker lahko izkorišþajo cenejšo delovno silo, uvažajo cenejše pridelke in obenem prodirajo na trge, kjer vidijo svojo priložnost.

4.1.4 Prost pretok kapitala Zajema vse prenose s finanþnim in realnim premoženjem (npr. nepremiþnine) med pravnimi in fiziþnimi osebami na obmoþju držav þlanic Evropske unije in tudi prenose med državljani Evropske unije in državljani tretjih držav. Prost pretok kapitala omogoþa gospodarstvu veþjo uþinkovitost, za državljane Evropske unije pa možnost odpiranja raþunov v tujih bankah, ustanavljanje lastnih podjetij v tujini, naložbe v tuja podjetja in še mnogo drugih ugodnosti. Evropska direktiva iz leta 1988 zagotavlja polno liberalizacijo pretoka kapitala, ureja pa jo tudi Maastrichtska pogodba. Ta uvaja popolno sprostitev kapitalskih tokov. Slovenija je s sprošþanjem kapitalskih tokov priþela takoj po uveljavitvi Evropskega sporazuma o pridružitvi leta 1992. Najtežje vprašanje je predstavljalo prosto trgovanje z zemljišþi, ki pa je bilo sprejeto še pred zaþetkom pogajanj za þlanstvo. S španskim kompromisom je Slovenija zagotovila pravico do nakupa nepremiþnin na obmoþju Slovenije vsem državljanom držav þlanic Evropske unije, ki so bili stalno naseljeni na ozemlju Slovenije vsaj tri leta. Veljal je pogoj vzajemnosti, torej to pomeni, da je Slovenija »odprla vrata« vsem tistim, ki so nudili enake pogoje na drugi strani meja (Kezunoviþ, 2003). V pogajanjih je Slovenija dosegla oziroma si pridobila klavzulo za omejitev nakupa nepremiþnin državljanom iz držav EGP (Evropskega gospodarskega prostora). To so države þlanice Evropske unije ter Islandija, Lichtenstein in Norveška. V primeru, da se pri prometu z nepremiþninami v obdobju od pristopa do 1. 5. 2011 pojavijo težave, lahko Slovenija zahteva od Evropske Komisije, naj ji odobri zašþitne ukrepe (Internet, 5). Prej sem omenil, da si je Slovenija pridobila klavzulo za omejitev nakupa nepremiþnin državljanom iz držav EGP. Kaj ta klavzula pomeni? Pristopna pogodba ima status 44

mednarodne pogodbe. V njej se nova þlanica zaveže, da bo spoštovala in izvajala evropski pravni red. Pristopna pogodba pa vsebuje tudi tako imenovano splošno zašþitno klavzulo ter zašþitni klavzuli za podroþje notranjega trga, pravosodja in notranjih zadev. Te klavzule se lahko uporabijo le v izjemnih okolišþinah. Postopek za uvedbo sproži država þlanica, potrebo po ukrepih, obseg in dolžino zašþitnih ukrepov pa doloþi Komisija. Slovenija bi se za to odloþila samo v primeru resnih in grozeþih motenj na trgu nepremiþnin. Torej, þe bi bilo iz Italije, Avstrije ali Madžarske preveþ povpraševanja po nepremiþninah (kmetijska zemljišþa, gozdne površine, poþitniške hiše) v Sloveniji in bi to povzroþalo motnje na nacionalnem trgu, bi Slovenija zahtevala omejitev pravice do nakupa (Kezunoviþ, 2003). »Slovenija veþinoma izpolnjuje zahteve za þlanstvo in bo po pristopu predvidoma sposobna izvajati pravni red Evropske unije na podroþju prostega pretoka kapitala. Pred pristopom je treba obravnavati manjše število vprašanj v zvezi z uskladitvijo zakonodaje, zlasti v zvezi s kapitalskimi tokovi in plaþilnimi sistemi. Kot naloga, ki jo je treba izpolniti, ostaja vzpostavitev shem izvensodne poravnave na podroþju plaþil« (Internet, 4). Pri prostem pretoku blaga je torej Slovenija zahtevala in pridobila zašþitno klavzulo, ki ji omogoþa nadzor nad trgom nepremiþnin. Kar bode v oþi, je nekaj drugega. Že v pogovorih za podpis Pridružitvenega sporazuma smo se morali ukloniti Italiji in sprejeti španski kompromis. Nastanek le-tega je povezan z nesoglasji med Slovenijo in Italijo, ki segajo v þas po drugi svetovni vojni. Italija je vztrajala, da vprašanje beguncev in optantov ter njihove lastnine po drugi svetovni vojni še ni dokonþno rešeno. Pri tem je mislila predvsem na optante, ki so se po koncu druge svetovne vojne izselili iz tako imenovane Cone B, ki je leta 1954 z Londonskim memorandumom postala del nekdanje Jugoslavije. Gre torej za vprašanja optantov, ki so po izselitvi z obmoþja nekdanje Jugoslavije za seboj pustili svoje nepremiþnine. Z Rimskim sporazumom se je SFRJ zavezala, da bo Italiji plaþala odškodnino 110 milijonov ameriških dolarjev v 13 obrokih. SFRJ je do svojega razpada Italiji plaþala le dva obroka. Slovenija se je osamosvojila, si želela vstopa v Evropsko unijo in Italija se je ponovno zaþela pogovarjati o zapušþinah. Vse lepo in prav, le þe bi bili pogoji realno postavljeni. Italije ni zanimala veþ samo odškodnina, ampak tudi vraþanje nepremiþnin v naravi. Predlogov z italijanske strani je bilo veliko. Nekateri so bili popolnoma nesprejemljivi, da ne uporabim še kakega drugega izraza. »Raztezali so se od skrajno nerealnih predlogov, naj se na obmoþju slovenskega dela nekdanje Cone B vzpostavi enako demografsko stanje kot neposredno po drugi svetovni vojni ali da naj bi Slovenija v zameno za deblokado 45

Pridružitvenega sporazuma optantom ponudila v odkup sto stanovanj letno, pa do predlogov, ki so pravzaprav pozivali Slovenijo, naj vsaj simboliþno zadovolji vztrajnost optantske skupine pritiska v italijanskem notranjepolitiþnem življenju« (Skok, 2004, 55-56). Potrebno je bilo pridobiti Pridružitveni sporazum, brez katerega ne bi bilo pogajanj. Italija se je tega zavedala in izkoristila priložnost za poravnavo raþunov, ki bi lahko bili še višji, þe bi bili po okusu Italijanov. Italija je imela korenþek in palico v rokah. Evropska komisija je septembra 1994 poslala svojega podpredsednika sira Leona Brittna, naj ugotovi dejansko stanje slovenske zakonodaje na podroþju nepremiþnin. Brittan je Slovenijo opozoril na neskladja z evropskimi pravili. Slovenska vlada je še istega meseca spremenila ustavo, tako da je bila skladna z evropskim pravom. Med tem þasom so Evropski svet, Ministrski svet in Odbor stalnih predstavnikov dali pobudo, da se 15. julija 1995 Pridružitveni sporazum parafira, vendar dogovora o tem, kdaj naj bi bil podpisan, še vedno ni bilo, ker je Italija še zmeraj vztrajala pri svojih zahtevah. Da je sploh lahko prišlo do podpisa Pridružitvenega sporazuma, se je Slovenija morala še naprej pogajati, tokrat tudi s španskim kompromisom. Španski kompromis, ki je bil predhodno usklajen z italijansko stranjo, je temeljil na treh zahtevah: na italijansko-slovenskem dvostranskem sporazumu, spremembi predloga Zakona o lastnini in posebnih pismih, kjer bi Slovenija sprostila nepremiþninski trg. Pri prvi zahtevi so bile slovenska diplomacija in politiþne stranke enotne v tem, da je vprašanje nepremiþnin optantov v slovensko-italijanskih odnosih rešil že omenjeni Rimski sporazum iz leta 1983. Slovenski politiki so bili mnenja, da bi se razhajanja v dvostranskih odnosih morala obravnavati loþeno od zadev, povezanih z Evropsko unijo. Italija je hotela izkoristiti priložnost in s tem pritiskati na Slovenijo. Ostali sta še dve toþki, ki jih je nalagal španski kompromis. Kljub vsemu sta bili tudi ti uspešno rešeni, tako da je bil naposled 10. junija 1996 podpisan Pridružitveni sporazum. Španski kompromis ni bil sprejet v celoti po okusu Italijanov. Slovenija je sicer odprla svoj nepremiþninski trg, vendar pod nekoliko drugaþnimi pogoji. »Glavna razlika med španskim predlogom in slovenskim odgovorom je ta, da se je dikcija kompromisa nekoliko spremenila in zagotovila pravico do takojšnjega nakupa nepremiþnin le tistim državljanom Evropske unije, ki so najmanj tri leta živeli v Republiki Sloveniji in ne na obmoþju Republike Slovenije. Slovenija je v svojem odgovoru torej predlagala sprostitev nepremiþninskega trga za državljane vseh þlanic Evropske unije hkrati, nediskriminatorno in ob pogoju vzajemnosti, medtem ko je predlog španskega predsedstva predvideval možnost nekoliko ugodnejšega položaja vseh tujcev, torej ne samo državljanov

46

držav þlanic Evropske unije, ki so na obmoþju Slovenije bivali tudi pred mednarodnim priznanjem Republike Slovenije« (Skok, 2004, 57). Španski kompromis doživlja še vedno veliko kritik. V njem se kaže postavljanje tudi nepoštenih pogojev državi, ki si je želela pomembnega podpisa, brez katerega ni bilo napredovanja. Slovenska diplomacija in politiki so v danem trenutku dosegli veliko. V španskem kompromisu je vidno, kako lahko moþnejše in vplivnejše države, v tem primeru Italija, izrabijo svojo moþ. Slovenija je sicer dosegla kar dober kompromis, a kljub temu velja poudariti, da so bili pogoji z italijanske strani nepošteni. Še dandanes je na trgu nepremiþnin znotraj Evropske unije vidna neenakost. Zanimivo, da je Danska pri eni od štirih temeljnih svobošþin, kjer Evropska unija ne dopušþa trajnih odmikov od skupnega pravnega reda, dosegla kot edina država þlanica izjemo. Danska je brez veþjih težav uveljavila zahtevo po omejevanju pravice tujcev do nakupa nepremiþnin. Izjemo na podroþju sekundarnih bivališþ oziroma poþitniških hiš, kjer ostaja prepoved nakupa le-teh s strani tujih državljanov. Tudi tukaj se lahko opazi, da kriteriji niso za vse enaki. Poleg zgodovinskih, politiþnih in ekonomskih argumentov (veliko veþja gospodarska razvitost Nemþije) je k temu pripomogla tudi precej omejujoþa že sprejeta danska zakonodaja. Že leta 1972 je Danska državljanom drugih držav þlanic Evropske skupnosti nakup nepremiþnin za postavitev glavnega sedeža firme ali glavnega bivališþa fiziþne osebe dovoljevala le, þe so se istoþasno lahko sklicevali na svobodo gibanja, na svobodo opravljanja storitev in ustanavljanja podjetij. V drugih primerih je bilo to mogoþe le, þe so na Danskem bivali vsaj pet let (Serajnik, 1998).

4.1.5 Pravo družb Pravo gospodarskih družb v Sloveniji ureja Zakon o gospodarskih družbah iz leta 1994. Ureditev finanþnega poslovanja dopolnjuje Zakon o finanþnem poslovanju podjetij iz leta 1999. Zakon o gospodarskih družbah je bil v pretežni meri izdelan po vzoru nemške ureditve prava družb ter je tako prilagojen pravnemu redu Evropske unije (Vršaj, 2002). Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost in je lahko organizirana kot osebna (komanditna družba) ali kapitalska družba (delniška družba). Pri vprašanju prava intelektualne lastnine so poudarjene pravice, ki pomembno vplivajo na razvoj in zagotavljanje konkurenþnih prednosti posameznih gospodarstev. To so lahko avtorske pravice na podroþju glasbe, filma ali tudi industrijske 47

pravice, ki se kažejo v blagovnih znamkah, modelih, patentih in vseh preostalih industrijskih lastninah. Republika Slovenija sprejema pravni red Evropske unije za podroþje prava gospodarskih družb, na katerem ne zahteva prehodnega obdobja, ker je imela usklajeno zakonodajo s pravnim redom Evropske skupnosti, še preden so se pogajanja zaþela (Kezunoviþ, 2003). Slovenija bo do pristopa predvidoma sposobna izvajati pravni red Evropske unije predvsem na podroþju prava družb, raþunovodstva ter Uredbe o nadomestitvi Bruseljske in Rimske konvencije. Usklajevanje je potrebno predvsem še na podroþju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Potrebna je veþja usklajenost med izvršnimi organi in dobro usklajeno in usposobljeno sodstvo (Internet, 4). Slovenija je pogajanja na podroþju prava družb zakljuþila brez prehodnih obdobij ali izjem, kar pomeni, da je v zadnjem trenutku uskladila tudi podroþje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine. Slovenija je bila na tem podroþju v prednosti, ker je imela Zakon o gospodarskih družbah urejen po nemškem vzoru, ki je bil v skladu z evropskim.

4.1.6 Politika konkurence Politika konkurence ima predvsem nalogo šþititi potrošnika. S poveþanjem konkurence se cene znižujejo, poveþuje se izbira in dostopnost izdelkov. Zašþita in razvoj prave konkurence na skupnem evropskem trgu je cilj, ki ga želi doseþi konkurenþna politika Evropske unije, za katero je pristojna Evropska komisija. Da bi konkurenca ostala þim bolj zdrava, se evropska politika konkurence trudi nadzirati združevanje podjetij, nadzoruje podeljevanje državne pomoþi podjetjem itd. Konkurenþna politika se je v Sloveniji zaþela izvajati vzporedno z uvajanjem temeljev tržnega gospodarstva. Usklajena je z evropskim pravnim redom, kar je pozitivno tudi za upoštevanje evropskih predpisov, ki so pogoj za þlanstvo (Kezunoviþ, 2003). Nadaljnja pogajanja z Evropsko unijo na podroþju konkurence Sloveniji niso bila potrebna. Sloveniji je uspelo v kratkem þasu od osamosvojitve naprej zaþrtati strategije in programe na podroþju poveþevanja konkurenþnosti slovenskega gospodarstva. Obstoj teh

48

programov in njihovo izvajanje sta v praksi bila kljuþna elementa, zaradi katerih je bilo za podroþje politike konkurence že dovolj opravljenega dela (Internet, 5). Slovenija bo s pristopom sposobna izvajati pravni red Evropske unije predvsem na podroþju državnih pomoþi, ker je dosegla pravila, ki obsegajo glavna naþela pravnega reda Evropske unije. Slovenija je na protimonopolnem podroþju sprejela zakone, ki vsebujejo glavna naþela protimonopolnih pravil Skupnosti, vendar bi jih bilo potrebno spremeniti, tako da bi Urad za varstvo konkurence (UVK) lahko doloþil uþinkovite in odvraþalne kazni za protikonkurenþno ravnanje. Zato mora Urad predvsem v obdobju do pristopa izboljšati vire in prakse uveljavljanja zakonodaje (Internet, 4). Torej tudi na podroþju politike konkurence Sloveniji ni bilo potrebno sprejeti prehodnih obdobij in izjem, kar pomeni, da je po pravu družb politika konkurence drugo podroþje pogajalskih izhodišþ, kjer je Slovenija bila usklajena z evropskim pravnim redom. Zasluga za to gre predvsem zakonski politiki Slovenije, raznim strategijam in programom, ki so bili prilagojeni evropski zakonodaji, ter pogajalcem, ki so svoje delo odliþno opravili. Odliþno delo so slovenski pogajalci opravili tudi na naslednjem, najbolj obširnem podroþju, kmetijstvu, kjer je bilo potrebno vložiti mnogo veþ truda kot na dveh pravkar opisanih podroþjih.

4.1.7 Kmetijstvo Kmetijska politika Evropske unije je bila zasnovana z ustanovnim aktom Skupnosti (Rimsko pogodbo) in je obenem ena prvih evropskih politik. Cilji kmetijske politike so v splošnem zagotavljanje redne oskrbe potrošnika z živili po ugodni ceni, razvoj kmetijstva tako v okviru mehanizacije kot v varovanju okolja in stabiliziranju kmetijskih trgov. Kmetijstvu se še danes nameni približno polovica proraþuna Evropske unije. Skupna kmetijska politika temelji na pravilih, zapisanih v predpisih skupne tržne ureditve. Vsa pravila in ukrepi ohranjajo zdravo konkurenco na trgu Evropske unije. V zadnjem þasu daje skupna kmetijska politika veþji pomen okolju prijaznejšemu kmetovanju na hribovskih in težko dostopnih obmoþjih. S tem se ohranja pristnost in tradicija, kar privablja predvsem turiste. Vsi ukrepi skupne kmetijske politike so financirani iz Evropskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS ali angl. EAGGF). Skupna kmetijska politika je bila sprva uspešna, kasneje pa so se pokazali tudi negativni uþinki. Presežki pridelkov so se kopiþili, kar je vse bolj obremenjevalo 49

skupni proraþun. Zato so bile leta 1984 uvedene kvote za mleko, s katerimi so omejili njegovo proizvodnjo. Z reformo iz leta 1992 so znižali še intervencijske cene pri žitih, oljnicah in govedu. Kmet je pri tem dobil nadomestila z neposrednimi plaþili za hektar površine ali glavo živali. S tem je postal potrošnik nekoliko bolj razbremenjen. Leta 1999 je bila sprejeta zadnja reforma, Agenda 2000. Ta je prinesla še veþje znižanje tržno-cenovnih podpor in poveþala neposredna plaþila iz proraþuna. Še bolj se skuša vplivati na obseg, strukturo in naþin pridelave. Kmetijstvo v Sloveniji ima neugodne naravne danosti. Majhne kmetije, ki so poleg tega še razdrobljene, neugodna starostna in izobrazbena struktura in še kaj zavirajo razvoj slovenskega kmetijstva. Zaradi vsega tega ostaja Slovenija neto uvoznik agroživilskih izdelkov in prispeva manj kot 3 % k družbenemu proizvodu ter zaposluje manj kot 10 % aktivne delovne sile. Strategija razvoja slovenskega kmetijstva je bila sprejeta leta 1993 in je prvi nacionalni dokument s podroþja kmetijstva. Z njim in z reformo kmetijske politike (1999-2002) se je Slovenija približala k uresniþevanju ciljev skupne kmetijske politike v Evropski uniji. »Za uveljavljanje evropske zakonodaje je Slovenija reorganizirala in prilagodila ali na novo vzpostavila in usposobila tudi potrebne institucije. Najzahtevnejši projekt je bila ustanovitev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki v predpristopnem obdobju izvaja ukrepe nacionalne kmetijske politike in ukrepe predpristopne pomoþi SAPARD« (Kezunoviþ, 2003, 43). Program SAPARD je instrument finanþne pomoþi, ki je najbolj podoben strukturnim skladom, pri katerih Evropska komisija izvaja nadzor nad porabo sredstev med izvajanjem projekta in ne le pred njegovim zaþetkom kot v primeru programov Phare in ISPA. Tak postopek ponuja bodoþim državam þlanicam priložnost, da pridobijo dragocene izkušnje pri uporabi mehanizmov za þrpanje sredstev Evropske unije in za izgradnjo znanj ter struktur, ki jih bodo potrebovale po vstopu v Evropsko unijo, ko se SAPARD preoblikuje v Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (Benko, 1999). Kmetijstvo zavzema široko podroþje v politiki Evropske unije. Slovenija se je morala pravno uskladiti na veliko podroþjih kmetijske politike. Na nekaterih je uskladitev popolnoma uspela, ponekod so bila potrebna prehodna obdobja in izjeme, v celoti vzeto pa je Slovenija na podroþju kmetijstva dosegla ugodne rezultate.

50

Slovenija je torej prav na podroþju kmetijstva v pogajanjih uveljavila najveþ prehodnih obdobij in izjemo. Tako velja vzpostaviti prehodno obdobje na podroþju obstojeþih objektov za baterijske reje kokoši nesnic, prodajo rastlinskega semenskega materiala, državne pomoþi za oljne buþe in za mleþne kvote, premije za krave dojilje, ovce in koze in izjemo na podroþju vina (Internet, 5). Kljub temu da je Slovenija dosegla ugodne rezultate na podroþju kmetijstva, je potrebno dodati, da je tudi v tem primeru Evropska unija imela postavljene ostre pogoje na nekaterih podroþjih usklajevanja. To kažejo štiri prehodna obdobja in izjema, ki so si jo priborili slovenski pogajalci. Na štiri prehodna obdobja, ki jih je Slovenija prevzela, nimam nikakršnih pripomb. Gre namreþ za podroþja, kjer slovenska zakonodaja še ni bila usklajena z evropsko. Ker je Sloveniji zmanjkalo þasa za usklajevanje oziroma bi jo prehitro usklajevanje lahko potisnilo v veþje finanþne in logistiþne težave, je sprejela prehodna obdobja. S tem je kveþjemu pridobila þas, in ker vemo, da je þas denar, to pomeni, da bo lahko uskladila svoj pravni red z evropskim brez veþjih þasovnih pretresov, torej bolj premišljeno in umirjeno z vso potrebno opremo in kar se da finanþno pozitivno. Kar bode v oþi in kar je po mojem mnenju nekoliko preostro postavljeno, je podroþje vina, na katerem ima Evropska unija postavljena posebna pravila igre. Na tem podroþju si je Slovenija priborila izjemo, kar vleþe za seboj samo pozitivne posledice. Odstopila je od evropskega pravnega reda, ker evropska doloþila prepovedujejo mešanje vin iz belih in rdeþih sort grozdja, mošta ali izjemoma mladega vina. Poleg tega mora biti po evropskih pravilih minimalna vsebnost alkohola v vinu najmanj devetodstotna. Cviþek je v Sloveniji vino, ki ne ustreza nobenemu kriteriju. Je namreþ mešano vino in vsebuje le osem in pol odstotka alkohola. Slovenija je to obþutljivo pogajalsko vprašanje rešila v svojo korist, ker je izkoristila izjemo na tem podroþju (popoln odmik od evropskega pravnega reda in upoštevanje svojega reda), tako da se bo cviþek še naprej proizvajal in prodajal kot vino. ýudna je bila tudi zahteva Evropske unije, da se vinorodni obmoþji Podravje in Posavje uvrstita v obmoþje z ugodnimi klimatskimi pogoji. Evropska unija ima v skladu z evropskimi predpisi razvršþena vinorodna podroþja v eno od con A, B, CI, CII, CIII. Posledice razvrstitve v cono so predvsem v tem, katere enološke postopke in sredstva smejo vinogradniki uporabljati. V conah C, ki so v principu klimatsko ugodnejša, je na primer dovoljena manjša obogatitev vina kot v conah A in B, medtem ko je mešanje grozdja ali vina iz razliþnih con prepovedano. In prav Evropska unija je zahtevala, da se Posavje in Podravje uvrstita v obmoþje C, kar je absurdno, glede na to, da ti dve podroþji v Sloveniji nimata najbolj optimalnih klimatskih razmer (pogoste ujme, kot so toþa, 51

spomladanska pozeba, suša…). Sloveniji je na koncu le uspelo prepriþati Evropsko unijo in obmoþji Podravja in Posavja uvrstiti v cono B. Evropski uniji je na drugi strani uspelo uvrstiti obmoþje Primorske v cono CII, kar po mojem mnenju ni tako nepošteno, kot bi bila uvrstitev Podravja in Posavja v cono C. Primorska ima kljub vsemu le najboljše klimatske pogoje za vzgajanje vinske trte v Sloveniji. Vseeno pa je tudi Primorska v pogajanjih bila deležna pozitivnih rezultatov, ker bodo zagotovljene dodatne olajšave glede stopnje naravnega alkohola. Sama uvrstitev v cono CII pa pomeni tudi, da bo Primorska od Evropske unije deležna finanþnih sredstev za prestrukturiranje vinogradov. Zadovoljivih rešitev v okviru evropskega pravnega reda je še kar nekaj in ena izmed teh predstavlja omejen promet s þebelami, ki niso pasme Kranjska þebela. To bo prispevalo k ohranitvi in razvoju te pasme. Ta dogovor je zapisan tudi v posebni deklaraciji k Pristopni pogodbi. Sloveniji ne bo potrebno izvajati obvezne destilacije stranskih proizvodov iz grozdja, ker bo kakovost jamþila z drugimi ukrepi, in prav tako ji ne bo potrebno oznaþevati vin v drugih uradnih jezikih Evropske unije, kar bo dvignilo konkurenþnost njegove prodaje. S tem Slovenija pridobiva veliko na svoji pristnosti in unikatnosti pridelkov in izdelkov (Kezunoviþ, 2003). Poleg vseh omenjenih prehodnih obdobij in izjeme, ki jih lahko oznaþimo kot uspešno rešene za Slovenijo, so pomembna tudi finanþna sredstva s podroþja kmetijstva, ki si jih je Slovenija priborila s pogajanji. Obširneje bodo opisana na koncu pogajalskih izhodišþ v finanþnem svežnju. Slovenija bo torej imela odprtih veliko poti, kako naprej na podroþju kmetijske politike, ker si je uredila in pridobila ugodne pogoje. Mogoþe bo najveþji problem, s katerim se bo morala spopasti na podroþju kmetijstva, to, kako pomagati kmetom, ki so prvi þlen v dolgi verigi kmetijskega sektorja. Delež kmeþkega prebivalstva se v Sloveniji zmanjšuje predvsem zato, ker v kmetijstvu ne vidijo veþ dobrega zaslužka (temveþ le še velike katastrske davke), poleg vseh drugih neugodnih naravnih pogojev, ki jih ima Slovenija za razvoj kmetijstva. Kmetom bo potrebno tako finanþno kot tudi infrastrukturno pomagati ter jih dodatno izobraževati. Nenazadnje se v kmetijstvu vse zaþne pri kmetih. Neorganiziranost in neposlušnost lahko privedeta ne samo do revšþine in socialnih problemov, ampak tudi do razširitve virusov, kot je ptiþja gripa, ki je k nam prišla iz Azije, kjer v kmetijstvu niso tako dobro organizirani kot v Evropski uniji. S tem se odpira novo vprašanje, kako se ubraniti pred takimi virusi. Braniš se lahko z znanjem in upoštevanjem pravil pa tudi z raznimi tehniþnimi sredstvi, in pri teh je Evropska unija lahko za zgled vsem ostalim. V tem projektu sodeluje tudi Slovenija in upajmo, da bo v prihodnosti s svojim znanjem in z uspešnimi

52

tehniþnimi razgovori še strožje obravnavala nekatere bolezni živali in škodljivih rastlinskih organizmov in da bomo vsi varnejši.

4.1.8 Ribištvo »Skupna ribiška politika v Evropski uniji pri morskem ribištvu zajema ohranjanje ribolovnih virov, posebne strukture politike, skupne tržne ureditve za ribištvo in odnose s tretjimi državami, pri sladkovodnem ribištvu pa skupne tržne ureditve. Z novo reformo je bil tudi na tem podroþju, skladno z naþeli evropske okoljske politike in z veljavno evropsko okoljsko zakonodajo, narejen pomemben korak naprej pri vkljuþevanju zahtev varstva okolja v sektorske politike« (Kezunoviþ, 2003, 51). Skupna tržna ureditev za ribe, ribiške proizvode in izdelke skuša stabilizirati trg in zagotoviti oskrbo s kakovostnimi proizvodi. Eden od ukrepov za izvajanje skupne tržne ureditve so skupni standardi za ribe in ribiške proizvode. S tem naj bi prepreþili prodajo nekakovostnih proizvodov in zagotovili pravilno oznaþevanje rib, kakovost in poreklo. Obstajajo tudi intervencijski ukrepi, s katerimi poskuša Evropska unija stabilizirati cene in dohodke ribiþev in ribogojcev. Del skupne ribiške politike so tudi strukturni ukrepi, katerih finanþna sredstva so zagotovljena v ribiškem usmerjevalnem skladu (FIFG). Cilji strukturnih ukrepov so predvsem bazirani na izboljšanju ravnovesja med ribolovnimi viri in njihovim izkorišþanjem, na krepitvi konkurenþnosti in izboljšanju ponudbe. Slovenija veþinoma izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj. Potrebno je le še usklajevanje na podroþju Registra ribiških plovil (RRP), ki še ne deluje, in izvedbenih predpisov skupne tržne ureditve za ribištvo, predvsem predpise glede organizacij proizvajalcev in tržnih standardov (Internet, 4). Za ribištvo je Slovenija v celoti sprejela evropski pravni red, kar pomeni, da se je v zadnjem trenutku uskladila þisto na vseh navedenih podroþjih. Prehodnih obdobij ali trajnih izjem tako ni. Slovenija s tem ohranja suverenost v notranjih morskih vodah in slovenskem teritorialnem morju tudi z vstopom v Evropsko unijo (Kezunoviþ, 2003).

53

Kljub temu da se je slovenska zakonodaja na podroþju ribištva uskladila z evropsko, je problemov, ki se bodo in se dogajajo na tem podroþju, veliko. Jaz menim, da je slovensko ribištvo na nek naþin usojeno na postopno umiranje, ker je tako prostorsko (površina morja, na kateri lahko lovijo slovenski ribiþi) kot zakonsko zelo omejeno. Nacionalna zakonodaja ne ponuja veliko finanþnih sredstev ribiþem, ki imajo, to moramo priznati, zastarelo tehnologijo za lov. Tehnologija, ki je bila v bivši državi dobra, je danes obþutno zastarela. Poleg tega je ulov rib v Jadranskem morju vedno slabši (onesnaževanje, izgradnje marin, prelov…). Veliko je tudi odprtih vprašanj o Piranskem zalivu s sosednjo Hrvaško in še kakšen problem bi se lahko našel. Ribiþi se bodo morali tako sami organizirati, kot so se do sedaj, in to še bolje, þe bodo hoteli dobiti del finanþnih sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih za ribištvo. Slovensko ribištvo je torej omejeno na lov v teritorialnih vodah, kar predstavlja premajhno površino za veþji ulov. Po drugih morjih Evropske unije pa veljajo za povrh veliko bolj stroga pravila lova, tako da se tam slovenskim ribiþem ne splaþa loviti. Ribištvo dandanes v Sloveniji životari in tudi prihodnost ni niþ bolj obetavna. Veseli pa me, da je Evropska unija na tem podroþju zaþela poudarjati dejstvo, da je onesnaževanje morja vedno veþji problem, ki se ga je potrebno resno lotiti, þe hoþemo ohraniti morsko floro in favno v stanju, ki bo omogoþalo þloveku zaslužek in uživanje.

4.1.9 Transport Slovenija si mora na podroþju transporta zagotoviti enako razvojno dinamiko kot preostala Evropa, saj je zaradi svoje majhnosti, geostrateške lege ter blagovnih in storitvenih tokov, ki so usmerjeni pretežno v države Evropske unije, še kako vpeta v evropske prometne tokove. Predpisi in standardi, ki bi bili z Evropsko unijo neusklajeni, bi vodili v prometno izolacijo Slovenije, kar je ravno nasprotno od tistega, kar si Slovenija želi, in s þimer bi Slovenija izgubila dodatne možnosti za zaslužek. Transport predstavlja okoli 7 % bruto družbenega proizvoda Evropske unije in zaposluje okoli 14 milijonov ljudi. Po napovedi strokovnjakov se bo koliþina prometa vseh zvrsti (cestni, železniški, letalski, pomorski…) v prihodnjih letih poveþala. S tem se bodo stroški poveþali, okolje bo bolj obremenjeno in to bo negativno vplivalo na ljudi. Splošni prometni zastoj lahko prepreþi le skupna politika Evropske unije na podroþju transporta. Strateški cilji transportne politike Evropske unije so predvsem vezani na poveþanje kakovostnih povezav z uporabo prijaznih prevoznih storitev. Evropski pravni red postavlja pravila za dostop do skupnega evropskega prometnega trga, ki temelji na naþelu svobode gibanja, nediskriminacije in enakosti pogojev za opravljanje 54

kopenskih, letalskih in pomorskih transportnih storitev. S tem vsi prevozniki držav þlanic Evropske unije (tudi Slovenci) opravljajo prevozne storitve na celotnem njenem ozemlju pod enakimi pogoji kot doma, ker so se prilagodili skupnim standardom in predpisom. Po pristopu Slovenije k Evropski uniji ni veþ potrebno opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi þlanicami (Kezunoviþ, 2003). Slovenija bo po pristopu sposobna izvajati pravni red Evropske unije. Mora pa okrepiti upravne strukture za upravljanje projektov vseevropskih prometnih omrežij in železniškega prometa. Potrebno je torej konþati z usklajevanjem zakonodaje na cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prometu (Internet, 4). Usklajevanje zakonodaje je potekalo po naþrtu, tako da je Slovenija brez veþjih težav uskladila svoj pravni red z evropskim. Odpraviti je bilo potrebno predvsem razliþne vrste državnih pomoþi pri vseh vrstah transporta, s ciljem, da se le-ti þim bolj osamosvojijo. Posledice, ki jih bo Slovenija doživela na podroþju transporta, bodo po mojem mnenju kar pozitivne. Slovenija je že vkljuþena v transevropsko transportno omrežje in skupni evropski zraþni prostor, kar pomeni, da bo vedno bolj prepoznavna, ker bo vedno bolj obljudena z ljudmi iz drugih držav þlanic Evropske unije. S tem bi se lahko dodatno okrepil slovenski turistiþni sektor.

4.1.10 Davki Evropska unija prepušþa urejanje davkov državam þlanicam. Predpisana so le naþela, po katerih se morajo te ravnati. Pri tem zahteva davþno nevtralnost, kar pomeni, da morajo države þlanice zagotoviti enako davþno obravnavo blaga, ne glede na to, ali je domaþe ali tuje proizvodnje oziroma iz drugih þlanic Evropske unije. Slovenija je sistem posrednih davkov uskladila z Evropsko unijo sredi leta 1999. Priprava nove obdavþitve je trajala tri leta in vse tisto, kar je bilo prej obdavþeno s prometnim davkom, je zdaj obdavþeno z DDV. »V pogajanjih o vstopu v Evropsko unijo se je Slovenija zavezala, da bo pri spreminjanju davþnega sistema v prihodnje upoštevala Kodeks obnašanja Evropske unije, ki je usmerjen predvsem

v

nediskriminatorno

obravnavo

nerezidentov

na

obmoþju

nacionalnih

gospodarstev« (Kezunoviþ, 2003,61).

55

Slovenija in Evropska unija bosta sodelovali v okviru sistema VIES (izmenjava podatkov o DDV), SEZD (izmenjava podatkov za trošarine), FISCALIS (izobraževanje) in SCENT (ukrepanje zoper zlorabe), poleg tega pa Slovenija sprejema tudi Konvencijo o arbitraži, ki ureja reševanje sporov v primeru dvojnega obdavþevanja. Slovenija je torej z vstopom v Evropsko unijo na podroþju davkov korenito spremenila svojo zakonodajo. Na enotnem carinskem obmoþju ni carinskega nadzora nad gibanjem blaga med državami. Carinski organi ne izraþunavajo veþ DDV od uvoza in ne izdajajo veþ dokumentov o DDV oprošþenega izvoza blaga. Zaradi tega je obveznost obraþunavanja DDV od prometa blaga med državami þlanicami, to je v okviru Skupnosti, prenesena na zavezance za DDV v posamezni davþno suvereni državi. Rezultat tega je prenos davþnih funkcij iz carinskih v davþne organe, ki nadzorujejo davþne zavezance pri opravljanju prometa z blagom ali storitvami in obenem nadzorujejo plaþevanje DDV. Zaradi tega je za zavezance uveden poseben enoten naþin identificiranja in evidentiranja prometa v vsej Skupnosti. Harmonizirani zakoni o DDV na davþnem obmoþju Evropske unije zagotavljajo, da se ta davek v vseh državah plaþuje naþeloma po enakih pravilih (Ošlaj, 2004, 7-8). Slovenija si je na pomembnem podroþju davkov izborila tri prehodna obdobja in izjemo. S tem si je priborila nižjo stopnjo DDV za pripravo jedi ter za gradnjo in obnovo ter vzdrževanje vseh stanovanjskih objektov ter posebnih objektov za bivanje in življenje invalidov (oboje do 31. decembra 2007). Priborila si je torej prehodno obdobje na Šesti direktivi Sveta 77/388/EGS, ki omogoþa, da so blago in storitve, ki zadevajo življenjske potrebšþine v širšem smislu ali so pomembne za ohranjanje nacionalne identitete, obdavþene po nižji stopnji. To je Sloveniji uspelo za þas do konca leta 2007, kar je dobra novica za vse slovenske davkoplaþevalce. Slovenski pogajalci so dosegli med pogajanji tudi izjemo glede višine praga za obdavþitev davþnih zavezancev za DDV. Slovenija bo tako ohranila svojo sedanjo zakonsko ureditev, ki doloþa prag v višini petih milijonov tolarjev za letni obseg prometa blaga in storitev oziroma enega in pol milijona tolarjev za dejavnosti kmetijstva in gozdarstva. Prehodno obdobje pa je uveljavila Slovenija tudi za postopno uveljavitev zahtevane višine trošarine za cigarete v skladu z novo Direktivo o strukturi in stopnjah trošarin na predelani tobak, prav tako do 31. decembra 2007.

56

4.1.11 Ekonomska in monetarna unija Eden od ciljev þlanstva v Evropski uniji je popolna integracija držav þlanic v enoten evropski denarni prostor, pri þemer zakljuþek integracije predstavlja prevzem evra, za katerega se je že med pogajanji zavzela tudi Slovenija. Priprave na uvedbo evra pomenijo predvsem izenaþevanje pogojev gospodarjenja in vzdrževanje javnofinanþne stabilnosti. Države morajo paziti tudi na vzdrževanje denarne in plaþilno bilanþne stabilnosti. Pred prevzemom evra pa je potrebno še izpolnjevati kriterije iz Maastrichtske pogodbe. Ta uvaja dve komponenti za prevzem evra, to sta nominalna in realna komponenta. Pri nominalni je potrebno izpolnjevati kriterije glede višine inflacije, obrestnih mer, javnega dolga in tekoþega primanjkljaja javnih financ. Pri realni komponenti pa je glavna naloga približevanje povpreþni življenjski ravni v Evropski uniji. Zaradi prednosti, ki jih prinaša sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji, so se Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Finska, Nemþija, Nizozemska, Portugalska, Irska in Španija odloþili vstopiti v EMU že ob uvedbi evra leta 1999. Leta 2001 pa se jim je pridružila tudi Grþija. Za Slovenijo, kot tudi za vse ostale države pristopnice, je prevzem evra obvezen. Potrebno se bo prilagoditi maastrichtskim kriterijem, kjer Slovenija že izpolnjuje oba fiskalna kriterija. Proraþunski primanjkljaj in javni dolg sta nižja od najvišjega dovoljenega. Urejen je tudi Zakon o Banki Slovenije, ki zagotavlja neodvisnost centralne banke in onemogoþa neposredno zadolževanje države pri centralni banki, in tudi zakonodaja je urejena tako, da ne dopušþa privilegiranega financiranja države (Kezunoviþ, 2003). Kljuþni izziv ekonomske politike Slovenije po osamosvojitvi je bil zmanjševanje in kontrola inflacije. Za razliko od nekaterih drugih tranzicijskih držav, v katerih je bila cenovna stabilizacija podprta s finanþnimi krediti, je bilo zmanjšanje inflacije v Sloveniji doseženo brez uporabe stresnih programov. Ekonomska politika je dosegla znižanje inflacije s tesno denarno politiko ter s spremljanjem cen monopolistov in javnih dobrin. Prehod z zmerne inflacije na raven inflacije v Evropski uniji predstavlja veþji problem, kjer je potrebno poleg monetarne politike vkljuþiti še dohodkovno in fiskalno politiko. Transformacija monetarnega sektorja predstavlja potrebni pogoj za uspešno makroekonomsko stabilizacijo, kjer si Slovenija prizadeva, da bi bila þim bolj uspešna. Z vidika EMU pa je namen monetarnih kriterijev prepreþiti prezgodnje þlanstvo držav, ki še niso pripravljene za sodelovanje in bi zatorej utegnile destabilizirati EMU. Med temi državami je trenutno tudi še Slovenija, ki si

57

prizadeva za þim hitrejše približevanje evropskemu monetarnemu sistemu (Strašek, 1998, 78). Slovenija izpolnjuje zaveze in zahteve iz pristopnih pogajanj na podroþju ekonomske in monetarne unije in je zato v celoti sprejela evropski pravni red in ga bo sposobna izvajati tudi v prihodnosti. Prehodnih obdobij ali izjem tu ni (Internet, 4). Ker je podroþje ekonomske in monetarne unije pomembno za prihodnost Slovenije, bom to pogajalsko izhodišþe opisal še v prednostnih nalogah Slovenije, ki bodo na drugaþen naþin podane po konþanem pregledu vseh pogajalskih izhodišþ. Obravnaval bom predvsem današnji položaj Slovenije glede prevzema evra, kako so se izpolnili nekateri dodatni pogoji (nižja stopnja inflacije), ki na pogajanjih še niso bili izpolnjeni, kako bo nova denarna valuta vplivala na slovensko gospodarstvo itd.

4.1.12 Statistika Cilj statistike je meriti posamezne pojave ter povezave med raznimi pojavi. Njena naloga je strokovno in jasno tolmaþenje zbranih podatkov. Evropski statistiþni sistem ima kar nekaj strateških vprašanj. Tako ima statistika pomembno vlogo pri uvedbi evra, v ekonomski in monetarni uniji in v procesu širitve. Osrednji statistiþni urad Evropske unije je EUROSTAT s sedežem v Luksemburgu. Slovenska statistika se je v sedemdesetih letih aktivno vkljuþila v mednarodno sodelovanje. Leta 1992 je postal Statistiþni urad Republike Slovenije (SURS), ki je glavni izvajalec državne statistike, þlan Konference evropskih statistikov, kjer so bila isto leto sprejeta Osnovna naþela uradne statistike. Leta 1994 je bila podpisana Skupna deklaracija o statistiþnem sodelovanju med SURS-om in Eurostatom, kar je omogoþilo uradno sodelovanje Slovenije pri evropskem statistiþnem delu (Kezunoviþ, 2003). Dokonþno je bil usposobljen statistiþni sistem za celovito obvladovanje evropskih statistiþnih standardov in metodologij, seveda v povezavi, ki jo je nudil Eurostat s svojo tehniþno pomoþjo za izboljšanje kvalitete podatkov. Sprejetje novega Zakona o državni statistiki je pozitivno vplivalo na statistiko predvsem pri fleksibilnosti sprejemanja nacionalnega programa statistiþnih raziskovanj in pri okrepljeni uporabi že obstojeþih administrativnih virov za statistiþne namene. S tem je dosežena tudi veþja neodvisnost Statistiþnega urada Republike Slovenije. Uradna statistika je bila Sloveniji v veliko pomoþ pri 58

doloþitvi pogajalskih izhodišþ, pri preraþunavanju in doloþanju strategij in taktik, kar je imelo za posledico, da je Slovenija na podroþju statistike skoraj v celoti izpolnila pogoje evropskega pravnega reda. Slovenska statistika zveþine izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj. Do vstopa v Evropsko unijo bo potrebno izboljšati kakovost in pravoþasnost podatkov s podroþja migracijske, poslovne in okoljske statistike ter zajetja podatkov regionalnih kmetijskih raþunov. Dodatno pozornost je potrebno nameniti upravni usposobljenosti osebja, zlasti na podroþju makroekonomske statistike (Internet, 4). V sklopu pogajalskega izhodišþa na podroþju statistike je Slovenija pridobila veliko pozitivnih rezultatov. V celoti se je prilagodila evropskemu pravnemu redu, kar je bil cilj pogajanj, vendar se je obenem tudi posodobila. Zakon o državni statistiki, ki je bil sprejet leta 1995 in je bil spremenjen in dopolnjen zaradi prilagajanja evropskemu pravnemu redu, je vplival na pozitivne rezultate. Prav sodelovanje SURS-a z EUROSTATOM in finanþna pomoþ programa Phare za projekt »STATCOP 98« vodita Slovenijo k napredku na podroþju statistike, kjer so se pogajalci uskladili z vsemi evropskimi pravili (Vršaj, 2002).

4.1.13 Socialna politika in zaposlovanje Skupna evropska socialna politika se ukvarja z dvema vrstama problemskih sklopov. Prvi se dotika socialne politike, ki je skupna vsem državam þlanicam (zaposlovanje, staranje prebivalstva…), medtem ko se drugi ubada s podroþjem, ki je lastno le Evropski uniji (državljani Unije, širitev…). Evropska socialna politika se je razvijala postopoma. Zagon je doživela v zadnjem desetletju, kot posledica spoznanja, da so nekateri segmenti socialne dimenzije precej zapostavljeni, kar veþa prepad med revnimi in bogatimi državljani Evropske unije. Pravni red Evropske unije je na podroþju socialne politike razdeljen na veþ podroþij, kot so delovno pravo, socialni dialog, socialno varstvo, javno zdravje… Vsakemu od njih so namenjeni posebni predpisi, finanþno nadzorovani s pomoþjo Evropskega socialnega sklada (ESF) (Kezunoviþ , 2003). Slovenija se je na podroþju socialne politike veliko ukvarjala z vprašanjem starejšega prebivalstva, kar se mi zdi še posebej pomembno, saj boljša kvaliteta življenja nudi starejšim ljudem boljše možnosti integracije v sodobno tehnološko življenje. ýe k temu dodam, da v Sloveniji prevladuje starejše prebivalstvo, je pomen programa še veþji, kar vedno bolj velja tudi za celotno Evropo, ker se tudi v veþini evropskih držav prebivalstvo vedno bolj stara. 59

Zveza za tehniþno kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) ob sofinanciranju Evropske unije organizirala projekt Evropska unija priložnost tudi za starejše. Na forumih in raznih konferencah ter okroglih mizah sta si obe navedeni zvezi prizadevali oblikovati izhodišþa in smernice, kako naj se starejši umestijo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo oziroma kakšne možnosti in priložnosti se jim ob tem ponujajo (Vaupotiþ, 2004, 11). Pristop Slovenije k Evropski uniji naj ne bi prinašal bistvenih sprememb za delodajalce in delavce, ker so se bistveni premiki delovnega prava izpolnili že z dvema zakonoma iz leta 1999 (Zakon o varnosti in zdravju pri delu) in leta 2003 (Zakon o delovnih razmerjih). Oba v delovno pravo vnašata nekatere pomembne in povsem nove rešitve, tudi pod vplivom evropskega prava. Kljub temu da Slovenija izpolnjuje veþino zavez in zahtev, je v pogajanjih izrazila željo po zagotovitvi prehodnega obdobja na podroþju varstva in zdravja pri delu z biološkimi, fizikalnimi in kemiþnimi agensi. »Zaradi visokih stroškov prilagajanja proizvodnje standardom na podroþju štirih direktiv, ki bi imeli hude finanþne posledice predvsem za majhna in srednja podjetja, je Slovenija v pogajanjih zahtevala in pridobila prehodno obdobje na podroþju varstva in zdravja pri delu z biološkimi, fizikalnimi in kemiþnimi agensi« (Kezunoviþ, 2003, 71). Pravni red tega podroþja mora Slovenija v celoti uskladiti z evropskim. ýas za usklajevanje se konþa po treh letih od datuma pristopa. Podjetja, ki se med tem þasom ne bodo uskladila s pravnim redom Evropske unije, bodo morala opustiti proizvodne postopke. Da se to ne bi zgodilo, se bo Slovenija držala dogovorjenega urnika in bo redno obvešþala Komisijo o ukrepih in napredkih, sprejetih za zagotovitev skladnosti za vsako direktivo posebej (Internet, 5).

4.1.14 Energija Uþinkovit in zanesljiv energetski sistem prispeva k veþji konkurenþnosti industrije in celotnega gospodarstva, kar je tudi cilj Evropske unije. Zato so prednostne naloge energetske politike Evropske unije usmerjene k zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, poveþanju konkurenþnosti skupnega notranjega energetskega trga, zagotavljanju varovanja okolja in še marsiþemu drugemu (El – Agra, 1989).

60

Pri zanesljivi oskrbi z energijo je najpomembnejša direktiva, da mora vsaka država þlanica Evropske unije zagotoviti najmanj 90-dnevno zalogo nafte in njenih derivatov, ki temelji na povpreþju porabe nafte iz preteklega leta. Ta direktiva ima osnovni namen prepreþiti hujše posledice, ki bi jih lahko prinesla kakršnakoli naftna kriza, vojna itd. Prav pri oskrbi z energijo je Slovenija zahtevala prehodno obdobje, in sicer pri oskrbi z nafto in glede varnosti oskrbe, nanašajoþe se na 90-dnevno zalogo. Izpogajala je prehodno obdobje do 31. decembra 2005: »Slovenija bo v skladu s prehodnim obdobjem zagotavljala 66-dnevne zaloge nafte z dnem pristopa, 75-dnevne od 31. decembra 2004 in 90-dnevne zaloge nafte od 31. decembra 2005« (Internet, 5). Na podroþju konkurenþnosti in notranjega trga z energijo (podroþje elektriþne energije in zemeljskega plina) je prenos pravnega reda Evropske unije potekal skladno z naþrtom, kar pomeni, da so bili vsi zakoni sprejeti. Podobno velja tudi za podroþja uþinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter jedrske energije in jedrske varnosti. Najveþ sprememb prinašata tako imenovani elektriþna in plinska direktiva. Ti zagotavljata postopno odpiranje trga elektriþne energije in plina, ki bo pozitivno vplivalo na prestrukturiranje in veþjo konkurenþnost elektroenergetskega sektorja tudi v Sloveniji. Odpravljene bodo cenovne disparitete pri elektriþni energiji za gospodinjstva in industrijo, kar na daljši rok poveþuje konkurenþnost industrije. Na podroþju trdih goriv bo bistveno omejena uporaba državnih pomoþi premogovnikom oziroma bo celo odpravljena. S tem se bo poveþalo zapiranje premogovnikov, predvsem tistih, ki so nerentabilni in okolju neprijazni. Poveþevalo se bo zavedanje o pomenu jedrske varnosti, regulirana bosta predvsem nabava in varovanje jedrskega materiala. Obenem se bodo urejala tudi podroþja mednarodnih sporazumov in konvencij o miroljubni uporabi jedrske energije. Upoštevanje vseh zakonov Evropske unije v vseh državah þlanicah bi privedlo do konkurenþnega, povezanega, varnega in okolju prijaznega energetskega trga, ki bi lahko bil za zgled preostalim državam sveta (Internet, 5). Slovenija je prehodno obdobje na podroþju nafte prevzela predvsem zaradi tega, ker ni imela infrastrukturnih kapacitet za devetdesetdnevne naftne zaloge. Te je kasneje zgradila, za nujne zaloge, ki jih morajo imeti þlanice Unije v primeru kakršnekoli krize.

61

4.1.15 Industrijska politika Evropska unija se je odloþila za politiko poveþevanja industrijske konkurenþnosti. Njen cilj je pospešiti prilagajanje strukturnim spremembam in spodbujati okolje, ki bo ugodno za pobude in razvoj podjetij v vsej Skupnosti. Kljuþni koncepti politike poveþanja industrijske konkurenþnosti morajo zagotavljati predvsem stabilno in tržno usmerjeno gospodarsko okolje, nemoteno delovanje skupnega notranjega trga, pospeševanje sodelovanja, promocije, izobraževanja, raziskav in nenazadnje pospeševanje prilagajanja industrije strukturnim spremembam in globalizaciji (El – Agra, 1989). Slovenska industrija na vkljuþevanje v Evropsko unijo veþinoma gleda pozitivno, saj se zaveda, da boljša konkurenca pomeni razvojne impulze in spodbudo ter hkrati prisilo modernizirati tehnološke postopke in izdelke. Naþela evropske industrijske politike Slovenija izvaja predvsem na osnovi sprejete Strategije za poveþanje konkurenþne sposobnosti slovenske industrije in drugih strateških dokumentov. Razliþni ukrepi imajo skupen cilj, ki je usmerjen k poveþevanju sposobnosti podjetij, ko se bodo ta sreþala z mednarodno konkurenco. Tako se izvajajo programi prestrukturiranja in prilagajanja sektorjev z najveþjimi strukturnimi problemi v Sloveniji, kot so tekstilna, usnjarska, obutvena in jeklarska industrija. Pri strategiji poveþevanja konkurenþnosti slovenske industrije so strokovnjaki za to podroþje že od osamosvojitve najprej preverjali, kje smo in kakšne možnosti imamo. Pri tem so odkrili, da je prepad med Slovenijo in Evropsko unijo kar velik in da nas druge države v tranziciji že prehitevajo. Vsi so se strinjali, da bomo lahko razliko do Evropske unije zmanjšali samo s pretehtano in dosledno izvajano strategijo poveþevanja slovenske industrije, ki jo je odobrila vlada in jo sredi januarja 1997 predstavila strokovni javnosti, industrijskim podjetjem in politiþnim strankam. Veþji vložek denarja v raziskovalno in izobraževalno politiko na podroþju industrije in boljša mikroekonomija, vse to je Sloveniji pomagalo do zmanjšanja industrijskega prepada do Evropske unije (Kos, 1998, 124). S pristopom k Evropski uniji bodo najbolj prizadete panoge, ki so manj usmerjene k izvozu in so torej veþinoma namenjeni domaþemu trgu. Urad za ekonomske analize in razvoj je med najbolj prizadete panoge uvrstil predelavo lesa, proizvodnjo prehrambenih izdelkov in pijaþ, proizvodnjo koksa in naftnih derivatov, proizvodnjo celuloze, papirja, kemiþno proizvodnjo in rudarstvo. Potrebno bo najti skupne rešitve z ustreznimi programi tudi za te 62

panoge, podobno kot jih Slovenija pripravlja za podroþje težke in predelovalne industrije (Kezunoviþ, 2003). Slovenija je v pogajanjih veþinoma oziroma v celoti sprejela in izpolnila zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj v poglavju o industrijski politiki, in od nje se priþakuje, da bo po pristopu lahko izvajala pravni red Evropske unije na tem podroþju, kar pomeni, da ni bilo potrebno pridobiti prehodnih obdobij ali izjem (Internet, 4). Slovenija se je morala prilagoditi evropskim pravilom na podroþju industrijske politike, kar je velika naložba za prihodnost. Slovenska podjetja, ki so konkurenþna že danes evropskim si lahko obetajo še boljše rezultate in zaslužke. Propadanje nekaterih drugih podjetij, ki niso bila pripravljena na Evropo in se v njej niso znašla so posledica nedosledne industrijske politike in bivšega politiþnega sistema bivše skupne države.

4.1.16 Mala in srednja podjetja Mala in srednja podjetja so se v zadnjih letih izkazala kot pomemben vir delovnih mest. Skupaj z mikropodjetji zagotavljajo 70 odstotkov celotne zaposlenosti in 50 odstotkov vseh investicij v Evropski uniji. So bolj fleksibilna, kar jim zagotavlja lažje prilagajanje novemu tehnološkemu okolju in globalizacijskemu trgu. Glavni cilji podjetniške politike v Evropski uniji so usmerjeni k oblikovanju pravnega in politiþnega okvira, pospeševanju sodelovanja med podjetji in ustvarjanju primernega gospodarskega okolja, ki ne bi predstavljalo ovir pri þezmejnem poslovanju (Kezunoviþ, 2003). Glavna slabost malih in srednjih podjetij so njihove omejene sposobnosti in omejeni viri (predvsem finanþni) za neposredno konkuriranje korporacijskim gigantom. Da bi kompenzirala to pomanjkljivost, si Evropska unija prizadeva, da bi mala in srednje velika podjetja pripravila na enotni trg in jih zašþitila pred neusmiljenim poslovnim okoljem, kjer vladajo velika podjetja in korporacijski giganti. Evropska unija je za izboljšanje možnosti poslovanja malih in srednjih podjetij ustanovila strukturne sklade, ki so zasnovani tako, da nudijo podporo tam, kjer ta najbolj pomaga. Taki so npr. Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF), Evropski socialni sklad (ESF) ali Kohezijski sklad. Da bi imela zainteresirana podjetja dostop do kakršnekoli tovrstne finanþne podpore, se morajo obiþajno obrniti na Evropski informacijski center (RIC), gospodarsko zbornico ali pa na poslovno banko. Kljuþni 63

instrument Evropske unije za skupno rast, za odpravo ovir pri združevanju Evrope in za intenziviranje delovanja enotnega trga predstavlja harmonizacija. Lahko bi dejali tudi standardizacija. »Harmonizacija standardov, kot so zakoni in postopki za ocenjevanje skladnosti, je zelo poenostavila tehniþne predpise v Evropi. Pred harmonizacijo je vsaka država preko nacionalnega organa za standardizacijo razvila svoje lastne standarde. Tako kot to velja za razliþne in med seboj nasprotujoþe si zakone ter postopke za ocenjevanje skladnosti, tudi petnajst skupin standardov ni bilo le dragih, ampak je zaradi njih prihajalo tudi do tehniþnih ovir med evropskimi državami. Potrebno je bilo ustvariti nov, integriran, evropski sistem standardizacije« (Preuth, 2003, 6). To še ne pomeni, da so vsi izdelki regulirani po enakih evropskih standardih, ki se jih morajo vse þlanice držati. Nekateri izdelki so še vedno regulirani na ravni države þlanice, kar pomeni, da je harmonizacija nenehen proces, ki se še razvija in dograjuje. Cilj vsega pa je zagotovo poenostaviti pravila in s tem zmanjšati stroške in preživetje malih in srednjih podjetij (Preuth, 2003). V primerjavi z Evropsko unijo so slovenska mala in srednja podjetja manjša, podkapitalizirana, z zastarelo tehnologijo in tako bistveno manj konkurenþna. Zaradi majhnosti slovenskega trga bodo za dolgoroþno preživetje in razvoj prisiljena v þezmejno poslovanje. Zato so potrebni premiki tudi na podroþju malih in srednjih podjetij, ki jih Slovenija vidi v vkljuþevanju v 3. veþletni program Evropske unije za mala in srednja podjetja, v novi Strategiji razvoja malih in srednjih podjetij in podjetništva v Sloveniji, v akcijskem naþrtu Vlade Republike Slovenije za odpravljanje administrativnih ovir za podjetnike in v izvajanju programov za pospeševanje razvoja podjetništva. Slovenija veþinoma izpolnjuje zaveze in zahteve iz pristopnih pogajanj o malih in srednjih podjetjih, tako da ne potrebuje prehodnih obdobij in izjem. Poudariti velja, da bo Slovenija z vstopom v Evropsko unijo dobila dostop do financiranja malih in srednjih podjetij preko Evropske investicijske banke in posojil Evropskega investicijskega sklada (Internet, 4). Gospodarstvo je eden izmed kljuþnih elementov, ki sestavljajo blaginjo posamezne države. Da bi stopnjo blaginje ohranili oziroma jo poveþali tudi v spreminjajoþem se mednarodnem okolju, je potrebno krepiti konkurenþno sposobnost gospodarstva (Cizelj, 1983).

64

To pa pomeni visoko stopnjo fleksibilnosti in inovativnosti, ki sta potrebni za sledenje nenehnim spremembam na mednarodnem trgu. Kljuþni elementi konkurenþnega gospodarstva so ustrezna institucionalna infrastruktura, razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije in konkurenþen podjetniški sektor. In prav na podjetniškem sektorju ima Slovenija po mojem mnenju dobre možnosti za razvoj. V skladu z novo vizijo Evropske unije-postati najbolj dinamiþno in konkurenþno gospodarstvo, je prišla v ospredje podjetniška politika, ki spodbuja inovativna, hitro rastoþa podjetja, temeljeþa na znanju. Tudi Slovenija je vkljuþila evropske smernice podjetniške politike v strategijo gospodarskega razvoja. Svojo politiko podjetništva je usmerila predvsem v razvoj inovativnih, visoko – tehnoloških podjetij, saj na tem podroþju zelo zaostaja za Evropsko unijo. Prepozno je namreþ zaþela spodbujati prehod iz tradicionalnih industrijskih panog v visoko-tehnološke. Zato sedaj svoj razvojni zaostanek poskuša zmanjševati tudi preko vkljuþevanja v programe Evropske unije. Torej imajo podjetja držav þlanic Evropske unije nekaj prednosti pred podjetji držav kandidatk. Tako imajo bolj kvalitetno razvojno okolje in s tem zagotovljene boljše pogoje poslovanja. Na razpolago imajo tudi veþ finanþnih sredstev, ki jih lahko koristijo le države þlanice Evropske unije (finanþna sredstva Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada). Bolj razvit je tudi pretok znanja in informacij ter dialog med vladami držav in podjetji. Slovenijo, ki je šele na zaþetku svoje razvojne poti, þakajo še številni napori pri dohitevanju držav þlanic Evropske unije. Potrebovala bo predvsem ustrezno inovativno razvojno okolje, vlaganje v znanje in usklajeno sodelovanje med vsemi socialnimi partnerji (Balažek, 2004).

4.1.17 Znanost in raziskave Pomen raziskovalne politike za namene gospodarstva je za Evropsko unijo zelo pomemben. Izpostavljen je že v Rimski pogodbi. Evropska unija mora tako vzpodbujati podjetja, raziskovalne centre in univerze pri raziskovalnih in preostalih dejavnostih, ki bi pripomogle k vsesplošnemu razvoju Evropske unije. Raziskovanje bo v obdobju, ki je bilo uradno odprto leta 2002 in bo trajalo vse do leta 2006, temeljilo na pomembnejših podroþjih za razvoj gospodarstva in družbe (genetika in biotehnologija, tehnologija informacijske družbe, aeronavtika in vesolje, kakovost hrane in prehranjevanja…). Evropska unija si je leta 2000 v Lizboni postavila za cilj postati do leta 2010 najbolj dinamiþen in na znanju temeljeþ prostor na svetu. Cilj nameravajo države þlanice doseþi do leta 2010. Vložek v raziskave se bi s tem poveþal na 3 odstotke BDP. Nameravajo pa tudi na obmoþju skupnega trga ustvariti

65

Evropsko raziskovalno obmoþje (ERA), ki bi slonelo na 6. okvirnem programu znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropski uniji (Kezunoviþ, 2003). Slovenija v pogajanjih in pri usklajevanju zakonodaje na tem podroþju ni imela problemov. Izpolnila je vse zaveze in zahteve, þeprav pravnega reda Evropske unije na podroþju znanosti in raziskav zaradi njegovih posebnosti ni bilo treba prenašati v nacionalni pravni red. Potrebno je le oblikovati izvajalske institucije in osebje, da bo mogoþe uþinkovito sodelovanje na podroþju raziskav (Internet, 4). Potrebno je poudariti, da je bila Slovenija v 5. okvirnem raziskovalnem programu najboljša država pristopnica, þe uspeh merimo z uspešnostjo slovenskih raziskovalcev in njihovih organizacij na razpisih za raziskovalne projekte. Poleg tega je Slovenija bistveno veþ projektnih sredstev dobila kot pa jih prispevala, kar je odliþen rezultat. Obenem je uspešnost na raziskovalnem in znanstvenem podroþju Slovenije dober obet, da bi se vsa znanja na tem podroþju povezala z prej opisanim podjetniškim sektorjem, ki bi z razvojem pomagal Sloveniji do boljšega položaja v gospodarstvu med þlanicami Evropske unije. (Internet, 5).

4.1.18 Izobraževanje, usposabljanje in mladina Države Evropske unije so se z Maastrichtsko in Amsterdamsko pogodbo zavezale, da bodo spodbujale medsebojno sodelovanje na podroþju izobraževanja. Sodelovanje poteka prek treh programov, in sicer Socrates, Leonardo da Vinci in Mladina. Znotraj njih potekajo izmenjave in druge oblike sodelovanja. Slovenija aktivno sodeluje v vseh treh od leta 1999. Povpraševanje po sodelovanju moþno presega možnosti, glede na sredstva, ki jih Slovenija za sodelovanje plaþuje. To pomeni, da so programi razpoznavni, da smo se Slovenci vedno bolj pripravljeni izobraževati, delati in s tem spoznavati tujino. Vse to nenazadnje pomeni, da sodimo v Evropo in da Slovenija uspešno sodeluje v programih Skupnosti (Kezunoviþ, 2003). Slovenija je na podroþju izobraževanja izpolnila vse zaveze in zahteve. Potrebno bo le okrepiti institucije in osebje, ki bodo izvajali programe Skupnosti, da bi po pristopu lahko izkoristili dodatna razporejena sredstva za decentralizirane akcije. Potrebno bo še poskrbeti za podroþje izobraževanja otrok delavcev migrantov, kjer še ni toþno izpolnjen pravni red Evropske unije (dokument: celovito poroþilo, 2003).

66

Sicer pa je Slovenija v celoti sprejela pravni red Evropske unije. To se je po mojem mnenju zgodilo predvsem zaradi tega, ker je podroþje izobraževanja in usposabljanja mladine poseben sektor, kjer spodbujevalni ukrepi za uvajanje primerljivosti niso v celoti dirigirani z zakoni in predpisi držav þlanic. Slovenija je s pomoþjo svojih zakonov in pristopnih pomoþi lahko uskladila svoj red z evropskim in obenem ustanovila svoj naþrt usposabljanja mladine in izobraževanja.

4.1.19 Telekomunikacije in informacijska tehnologija Popolna liberalizacija trga telekomunikacijskih storitev in omrežij je v veþini držav Evropske unije zaþela veljati 1. januarja 1998. Dolgo þasa je Evropsko unijo spremljala nezdružljivost zakonov na podroþju telekomunikacijskih storitev. Namen pravnega reda na tem podroþju je odpraviti ovire za dobro delovanje enotnega trga telekomunikacijskih storitev (Kezunoviþ, 2003). Lahko se torej vprašamo, kaj prevzem evropskega pravnega reda na podroþju telekomunikacij in informacijske tehnologije prinaša Sloveniji. Zakon o telekomunikacijah omogoþa sprostitev trga telekomunikacijskih storitev in omrežja, ki ima za posledico veþ dejavnikov. Ena od posledic je pospeševanje konkurence in bolj prost dostop do omrežij, druga posledica je liberalizacija graditve omrežij in izvajanja storitev in tretja se kaže v prenehanju doloþanja administrativnih cen. Odpravile se bodo disparitete cen v telekomunikacijah in poštnih storitvah, kar pomeni, da so se cene pred tem doloþale administrativno, kar je imelo za posledico veliko nesorazmerje cen v primerjavi s stroški. Privatizacija državnega podjetja Telekom Slovenije pa bo vodila k veþji konkurenþnosti in kakovosti storitev in k boljšemu tehnološkemu razvoju. S tem se bodo tudi v Sloveniji veþale možnosti za uspešno in konkurenþno integriranje v evropske informacijske projekte. Slovenija je v pogajanjih na podroþju telekomunikacij v celoti prevzela evropski pravni red. Prehodnih obdobij in izjem ni, vendar si bo kljub temu morala v prihodnosti še bolj prizadevati za zagotavljanje konkurenþnosti trga na tem podroþju (Internet, 4).

67

4.1.20 Kultura in avdiovizualna politika Evropska unija temelji na naþelu spoštovanja nacionalne in regionalne raznolikosti. Podroþje kulture tako ostaja v pristojnosti držav þlanic, na ravni Evropske unije pa je poskrbljeno predvsem za spodbujanje kulturnih izmenjav v evropskem prostoru. Maastrichtska pogodba doloþa, da je vloga Evropske unije na podroþju kulture spodbujati kulturno sodelovanje med državami þlanicami in pomagati pri dopolnjevanju akcij v skladu z naþelom subsidiarnosti, kar pomeni, de se Evropska unija vkljuþuje v kulturne akcije, þe se te bolje izvajajo na skupni ravni, kot bi se na ravni posameznih držav þlanic (Williams, 1996). Evropska unija se tako vkljuþuje v projekte, ki imajo tako imenovano evropsko razsežnost Zato je v zadnjih desetih letih spodbujala kulturno sodelovanje v programih Kaleidoscope, Ariane in Raphael, ki so se leta 2000 združili v en sam program Kultura 2000. Za Slovenijo to pomeni, da bo slovenšþina postala eden od uradnih jezikov Unije in da bodo v slovenšþino prevedeni njeni dokumenti. Drugaþe pa ima program Kultura 2000 še mnogo drugih razsežnosti, ki pokrivajo scenske umetnosti, kulturno dedišþino, vizualne umetnosti in drugo. Od 1. januarja v vseh aktivnostih sodeluje Slovenija. Avdiovizualni sektor (televizija, film, satelitski in kabelski operaterji…), kjer je zaposlenih veþ kot milijon ljudi v Evropski uniji, pa predvsem skrbi za prenašanje kulturnih ali kakršnihkoli drugih informacij po celi Evropi in tudi zunaj nje. Sodelovanje je tudi na tem podroþju zapisano v maastrichtski pogodbi, katera dopolnjuje delovanje posameznih podroþij znotraj avdiovizualne politike (Kezunoviþ, 2003). Slovenija je izpolnila zaveze in pogoje, ki izhajajo iz pogajanj o pristopu na podroþju kulture in avdiovizualne politike, kjer je bil najbolj pomemben sprejem Zakona o medijih, s katerim je bil zakljuþen dolgotrajen postopek usklajevanja slovenske medijske zakonodaje s pravnim redom Evropske skupnosti na tem podroþju, kar pomeni, da prehodnih obdobij in izjem ne potrebuje (Internet, 5).

4.1.21 Regionalna politika in koordinacija strukturnih instrumentov Nobena država nima svojega teritorija enakomerno razvitega, ker naravni, gospodarski in socialni viri niso povsod enako razporejeni. Zato je v interesu vsake sodobne države zmanjševanje regionalnih razlik na svojem ozemlju. S tem se krepi ekonomska in socialna 68

kohezija države in se obenem spodbuja k skladnejšemu regionalnemu razvoju teritorija. Regionalna politika v Evropski uniji se je zaþela krepiti v osemdesetih letih. Predvsem manj razvita so bila obmejna obmoþja, ki so jih nacionalne politike regionalnega razvoja ponavadi obšle. Zato je v osemdesetih letih politika regionalnega razvoja zaþela krepiti tudi bolj zapostavljena obmoþja in s tem krepiti ekonomsko in socialno kohezijo na celotnem ozemlju Evropske unije. Podatek, ki kaže na to, da se je Evropska unija resno lotila tega problema, se kaže predvsem v finanþnih sredstvih, ki jih Unija namenja za usklajen regionalni razvoj. Za programe strukturnih in kohezijskih skladov je namreþ namenjenih kar 35 odstotkov proraþuna Evropske unije. O prenovi slovenske regionalne politike ni mogoþe govoriti zunaj koncepta regionalne politike Evropske unije, þeprav je osnovni razlog reforme slovenske regionalne politike notranji, to je poveþanje regionalnih razlik in neuspešnost dosedanje regionalne politike. Regionalna politika Evropske unije se uresniþuje preko politike strukturnih skladov, kohezijske politike in politike državnih pomoþi. Strukturni skladi so osnovni finanþni mehanizem in so deljeni na Evropski regionalni razvojni sklad, Evropski socialni sklad, Evropski sklad za usmerjanje kmetijstva in garancije in Finanþna sredstva za ribištvo. Sredstva iz strukturnih skladov se obiþajno ne uporabljajo za samostojne projekte, paþ pa se odobrijo na osnovi regionalnih razvojnih programov ali posameznih programskih dokumentov (Mrak, 2004). Programe, ki so sofinancirani preko strukturnih skladov, vedno predlaga država þlanica, lahko so pa spodbujeni bodisi s strani držav þlanic (90 %) bodisi s strani Evropske komisije (štiri t. i. horizontalne pobude – 9 % in inovativni ukrepi – 1 %). Osnovni principi (naþela) delovanja strukturnih skladov temeljijo na koncentraciji (omejeno število ciljev), programiranju (veþletni razvojni plani ali enotni programski dokumenti), partnerstvu (države, regionalne in lokalne oblasti, socialni partnerji) in dopolnjevanju (sofinanciranje nacionalnih, regionalnih in lokalnih projektov). V okviru strukturne politike se je s ciljem doseganja veþje uþinkovitosti, kontrole, proraþunske discipline in poenostavitve celotnega sistema pomoþi skrþilo število ciljev in pobud. Število ciljev strukturne politike se je skrþilo od sedem na tri, in sicer na dva regionalna in enega horizontalnega. Cilj 1 predstavljajo regije na ravni NUTS-2, ki imajo BDP na prebivalca v obdobju zadnjih treh let manjši od 75 % povpreþja Evropske unije. Tu 69

se pospešuje razvoj manj razvitih regij. Cilj 2 je namenjen regijam na ravni NUTS-3, ki se sreþujejo z ekonomskimi in socialnimi problemi zaradi prestrukturiranja. To so regije v industrijskem zatonu, podeželska obmoþja itd. Cilj 3 je namenjen razvoju þloveških virov. Je horizontalen in velja za regije, ki niso vkljuþene v Cilj 1. Državam þlanicam naj bi pomagal pri modernizaciji nacionalnih politik in sistemov izobraževanja in zaposlovanja. Število razvojnih pobud se je skrþilo s 14 na 4. To so INTERREG, URBAN, LEADER in EQUAL. INTERREG podpira þezmejno, meddržavno ali medregionalno sodelovanje. Program URBAN podpira ekonomsko in socialno preobrazbo mest in mestnih obmoþij, ki imajo razvojne probleme. Program LEADER skrbi za razvoj podeželja preko lokalnih pobud. EQUAL pa je program, ki temelji na meddržavnem sodelovanju v boju proti vsem vrstam diskriminacije (Kavaš, Strmšnik, Peþar, 2000). V Sloveniji je politika spodbujanja socialno-ekonomsko manj razvitih obmoþij že dolgo þasa uveljavljena. Politika spodbuja zaustavitev poveþevanja razlik med slovenskimi regijami. Državni razvojni program Republike Slovenije 2001-2006 je izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Slovenije in njegov primarni cilj je zmanjšati razlike med bolj in manj razvitimi obmoþji. Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja doloþa cilje in naþela skladnega regionalnega razvoja. Z vstopom v Evropsko unijo bo k temu dodan še tako imenovani Enotni programski dokument, ki predstavlja nadaljnje naþrtovanje projektov s podroþja socialne in ekonomske kohezije. Nov zagon so slovenske regije doživele tudi s pomoþjo programov PHARE, ISPA in SAPARD. Institucij, ki skrbijo v Sloveniji za regionalno politiko, je veþ, najpomembnejša pa je Agencija za regionalni razvoj in mreža regionalnih razvojnih agencij. Pomembna je delitev Slovenije na ravni NUTS statistiþne regije. In kaj so NUTS statistiþne regije? Za praviþnejšo porazdelitev finanþnih pomoþi je EUROSTAT izdelal posebno nomenklaturo teritorialnih enot. Na podlagi teh se zbirajo statistiþni podatki in se poslediþno delijo finanþna sredstva. Med pogajanji je bilo veliko razprav o razdelitvi Slovenije na eno, dve ali tri regije na ravni NUTS-2. Tu seveda govorimo zgolj o statistiþnih regijah, katerih namen je pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije. Kar 70 odstotkov sredstev iz strukturnih skladov je namenjenih tako imenovanemu Cilju 1, kjer se za sredstva potegujejo regije na ravni NUTS-2. Sredstva pridobijo tiste regije, kjer je gospodarska razvitost nižja od 75 odstotkov povpreþja Evropske unije. ýe bi bila Slovenija tu obravnavana kot ena sama regija, bi kaj kmalu izgubila možnosti za pridobivanje sredstev, ker bo ob njenem pristopu k 70

Evropski uniji njen BDP presegal 75 odstotkov povpreþja Evropske unije. »Vendar je bil v pogajanjih sklenjen dogovor, da bodo nove þlanice Evropske unije, torej tudi Slovenija, ne glede na raven razvitosti, do konca tekoþega finanþnega obdobja neto prejemnice sredstev iz proraþuna Unije. Slovenija bo tako kot celota od pristopa k Evropski uniji do konca leta 2006 deležna sredstev, namenjenih regijam Cilja 1« (Kezunoviþ, 2003). Slovenija se je v okviru pogajalskih izhodišþ obvezala, da bo sprejela klasifikacijo teritorialne þlenitve, usklajeno s klasifikacijo NUTS. Vlada Republike Slovenije je na predlog statistiþnega urada Republike Slovenije 30. marca 2000 sprejela uredbo o standardni klasifikaciji teritorialnih enot SKTE. SKTE je s tem postala obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri zbiranju, obdelovanju in prikazovanju podatkov na razliþnih teritorialnih ravneh. Na ravni SKTE 3 je Slovenija razdeljena na dvanajst statistiþnih regij: Pomursko, Podravsko, Koroško, Savinjsko, Zasavsko, Spodnjeposavsko, Jugovzhodno Slovenijo, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Notranjsko–Kraško, Goriško in Obalno–Kraško. »Dejansko je izrazito razvita samo Osrednjeslovenska regija, ki doseže sedeminosemdeset odstotkov povpreþja BDP Evropske unije, toda nanjo odpade samo þetrtina slovenskega prebivalstva. Tri þetrtine prebivalstva živi v preostali Sloveniji, ki pa dosega le devetinpetdeset odstotkov razvitosti« (Vršaj, 2002, 250). S tako regionalizacijo ima Slovenija realne možnosti, da ostane veþji del njenega ozemlja v obdobju 2007 – 2013 upraviþen do polnega korišþenja sredstev iz strukturnih skladov.

4.1.22 Okolje Okolje že dolgo velja za eno glavnih skrbi državljanov Evropske unije. V politiki Unije se ta skrb kaže kot zahteva, da je varstvo okolja sestavni del programov in politik, kjer predstavljajo Strukturni skladi institucijo, ki zmanjšuje gospodarske in socialne razlike v Evropski uniji (Mitroviþ, 2003). Razvoj okoljske politike je spremljal hiter razvoj zakonodaje, ki danes predstavlja skoraj þetrtino evropskega pravnega reda, obstojeþa zakonodaja pa se praktiþno dopolnjuje in spreminja vsak dan. Sicer pa je okoljevarstveno politiko med evropske politike umestil Evropski svet leta 1972 s sprejemom programa ukrepov za varstvo okolja. Skozi leta se je preko Enotnega evropskega akta, Maastrichtske pogodbe in Amsterdamske pogodbe politika okolja nadalje razvijala in izpopolnjevala. Danes je v Evropski uniji v veljavi že šesti akcijski 71

program za okolje, ki se nanaša na obdobje od 2001 do 2010 in ima naslov »Okolje 2010: naša prihodnost, naša izbira«. V tem programu so predpisi še bolj strogi in natanþni. Sicer pa evropski okoljevarstveni predpisi pokrivajo vsa pomembna podroþja okolja, kot so varstvo kakovosti voda in zraka, ravnanje z odpadki, kemikalijami, z gensko spremenjenimi organizmi in še mnoga druga (Kezunoviþ,2003). Vsako podroþje evropskih okoljevarstvenih predpisov je pomembno, vendar jih je preveþ, da bi vsakega podrobno opisoval, zato bom na kratko predstavil le podroþje gensko spremenjenih organizmov. V zadnjem þasu je z razvojem kmetijske biotehnologije evropska politika na tem podroþju premalo pregledna in stroga. V Evropski uniji je bilo uvajanje gensko spremenjene hrane neuspešno predvsem zaradi odpora potrošnikov in zaradi tega manjšega odziva trga. Pretekli škandali v zvezi s hrano pa so poveþali obþutljivost potrošnikov in proizvajalcev hrane glede ustreznosti živil (Schweiger, 2000, 11). Evropski predpisi s podroþja okolja so jasni. Moje laiþno mnenje pa je, da so ravno predpisi o gensko spremenjenih organizmih še najmanj uþinkoviti in verjetno tudi najmanj spoštovani, ker se podroþje biotehnologije hitro razvija, kar pomeni, da so predpisi precej novi in da se bodo v bodoþe še spreminjali. Za primer lahko navedem ravnanje s kemikalijami, kjer je ureditev popolna, zaradi nesreþe z dioksini, ki se je leta 1997 zgodila v Sevesu v Italiji. Od takrat so proizvajalci teh snovi dolžni oblasti obvešþati o snoveh, tovarnah in lokaciji morebitnih nesreþ s temi snovmi. Slovenija je kot prva med kandidatkami zakljuþila to poglavje in se s tem predstavila kot država s sorazmerno dobro ravnjo varstva okolja. S prevzemom pravnega reda Evropske unije je dobila dodatna zagotovila za uspešno doseganje lastnih ciljev, ki si jih je zastavila v Nacionalnem programu varstva okolja. Slovenija bo imela tudi na podroþju okolja možnost pridobivanja sredstev iz kohezijskega in strukturnega sklada in se lahko nadeja še drugih pridobitev. Slovenija je zahtevala tri prehodna obdobja na finanþno in organizacijsko zahtevnih podroþjih, ki zadevajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo (5 let od dneva pristopa k Evropski uniji), þišþenje komunalnih odpadnih voda (10 let od rokov, navedenih v Direktivi 91/271/EEC) in celovito prepreþevanje in nadzor nad industrijskim onesnaževanjem (do 30. oktobra 2011) (Internet, 5). 72

Slovenija bo do pristopa sposobna izvajati pravni red Evropske unije. Potrebna so le še manjša usklajevanja na doloþenih podroþjih, kot so kakovost zraka, ravnanje z odpadki, gensko spremenjeni organizmi in še na nekaj drugih. Morala si bo predvsem prizadevati, da z vstopom v Evropsko unijo ne bo zapostavila narave in vodilno vlogo prepustila neþisti industriji ali katerikoli drugi gospodarski panogi, ki bi uniþila biotsko raznovrstnost in s tem škodovala okolju (Internet, 4). Na žalost je že cel svet onesnažen in podobno je tudi ponekod v Sloveniji. Na podroþju okolja mora Slovenija postoriti še kar nekaj stvari. Prehodna obdobja, ki jih je dobila, bo morala uþinkovito izrabiti, þe bo hotela izboljšati kvaliteto svojega okolja. Vedno veþ pozornosti mora biti namenjene okolju, v katerem živimo. Zbiranje in sortiranje odpadkov, izgradnja novih þistilnih naprav, nadzorovanje industrijskih odplak morajo biti naše prvenstvene naloge, þe želimo ohraniti kvaliteto življenja na višji ravni.

4.1.23 Javno zdravje in potrošniki Pri podroþju varovanja zdravja vsaka država þlanica Evropske unije posebej razvija svojo zdravstveno politiko. Unija tu ne nastopa kot tvorec poenotenih predpisov, ampak dejavnosti usmerja predvsem na spodbujanje raziskovanja vzrokov, prenosa in prepreþevanja moþno razširjenih težkih bolezni, na obvešþanje o zdravju in zdravstveni vzgoji. Evropska unija torej skrbi za sodelovanje med državami þlanicami in pomaga pri usklajevanju politik. Edino podroþje, kjer bodo zakonodaje držav þlanic v doloþeni meri poenotene, je doloþanje minimalnih standardov kakovosti in varnosti þloveških organov ter snovi þloveškega izvora, krvi in krvnih derivatov. Evropska komisija je na podroþju javnega zdravja postavila okvir dejavnosti, ki jih sestavlja osem programov s toþno doloþenimi cilji. Programi, kot so promocija zdravja, zdravstveni nadzor, aids in druge prenosljive bolezni, rak, redke bolezni, prepreþevanje poškodb, obolenja zaradi onesnaževanja in zloraba mamil, služijo predvsem krepitvi programov, da bi se negativne posledice na zdravju državljanov Evropske unije pokazale þim redkeje (Kezunoviþ, 2003). Slovenija zveþine izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj na podroþju varnostnih ukrepov in potrošniških organizacij, zato se priþakuje, da bo do pristopa

73

sposobna izvajati pravni red Evropske unije. Prehodnih obdobij in izjem ni bilo potrebno vzpostaviti (Internet, 4).

4.1.24 Pravosodje in notranje zadeve Postati obmoþje svobode, varnosti in praviþnosti je eden izmed ciljev Evropske unije. Doslej najpomembnejši korak k temu cilju je bila odprava notranjih, fiziþnih meja med državami þlanicami. Danes pri prehajanju meja med državami Evropske unije na nekdanje meje spominjajo samo še napisi, znaki za omejitev hitrosti in opušþeni objekti, ki so jih uporabljali cariniki in mejni policisti. Mejni nadzor se je preselil na zunanjo mejo Evropske unije, torej na meje z državami neþlanicami. Mobilne enote carine so še edine, ki v notranjosti Evropske unije preverjajo, ali je bilo blago pri prehodu zunanjih meja ustrezno prijavljeno in deklarirano. Policisti in cariniki pa preverjajo podatke o ukradenih avtomobilih, drogah, orožju itd (Kezunoviþ, 2003). Slovenija je že pred pristopom k Evropski uniji uspešno sodelovala s sosednjimi državami (Italijo, Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko) pri iskanju prebežnikov, drog, orožja ipd. Najveþja naloga ostaja izvajanje predpisov glede uþinkovitega nadzora nad mejo s Hrvaško kot prihodnjo mejo Evropske unije. Veþ bo o schengenski meji napisano v nadaljevanju naloge. Pomembno je dejstvo, da si je Slovenija zagotovila sredstva za schengen v okviru finanþnega svežnja. Evropska unija bo v obdobju 2004-2006 Sloveniji namenila skupno 107 milijonov evrov za stroške vzpostavitve in vzdrževanja meje, kar predstavlja okoli 45 odstotkov vseh stroškov, ki naj bi jih Slovenija imela s tem projektom v treh letih (Internet, 5). Slovenija bo sposobna izvajati pravni red Evropske unije, povezan s schengenskim izvedbenim naþrtom, vizumsko politiko, zunanjimi mejami, migracijo, azilom, bojem proti vsem vrstam kriminala in goljufij in tudi v pravosodnem sodelovanju v kazenskih in civilnih zadevah ter pravnimi dokumenti s podroþja þlovekovih pravic. Prav na podroþju þlovekovih pravic je Evropska unija leta 2000 sprejela Listino o temeljnih pravicah, ki potrjuje zavezanost do temeljnih naþel evropskega povezovanja. Slovenija se mora še deloma uskladiti s pravnim redom Evropske unije na podroþju varstva podatkov (Internet, 4).

74

Tudi na tem podroþju Slovenija ni potrebovala prehodnih obdobij in izjem. To samo poudarja dejstvo, da se je Slovenija odliþno pripravila na tem pogajalskem podroþju, kar ji bo v prihodnje olajšalo delo pri obþutljivi temi schengenske meje. Tako Slovenija kot Evropska unija sta se zavedali pomembnosti pogajalskega podroþja in se strinjali, da je mogoþe uvesti vse zadeve brez prehodnih obdobij, þe bo Slovenija dobro finanþno podprta za vse projekte in þe se poslediþno uskladi še slovenska zakonodaja na tem podroþju z evropsko. 4.1.25 Carinska unija Carinska unija predstavlja gospodarski prostor s prostim, brezcarinskim pretokom blaga, ne glede na njegovo poreklo. Je pomemben dosežek skupne politike Evropske unije, ki temelji tudi na poenotenju carinskih predpisov do trgovanja s tretjimi državami.Vsa pravila skupnega evropskega trga omogoþajo bolj konkurenþno gospodarstvo znotraj držav þlanic Evropske unije. Slovenci bodo ugodnosti carinske unije deležni takoj po vstopu v Evropsko unijo, kar se je s 1. majem 2004 tudi zgodilo. Le nakupovanje blaga v tretjih državah ostaja nespremenjeno, ker bodo davki in carine ostali nespremenjeni. Pri uvozu ali naroþilu blaga iz teh držav bodo oprošþeni carine do vrednosti 175 evrov. Prav tako je poskrbljeno za nemoteno prehajanje oseb znotraj meja Evropske unije. Carinski pregledi oseb potekajo le na zunanjih mejah. Za nemoteno delovanje poenotene carinske zakonodaje se izvaja akcijski program Carine. Primarni cilj programa je vzpostaviti uþinkovit carinski nadzor vzdolž celotne zunanje meje Evropske unije za nemoteno delovanje notranjega trga. Ciljev je še kar nekaj, vsi pa so usmerjeni v poenotenje predpisov in politike na podroþju carinske unije, kjer bi bila zagotovljena zašþita in interes državljanov Evropske unije in kjer bi se krepilo gospodarstvo vseh držav Evropske unije (Kezunoviþ, 2003). Slovenija veþinoma izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj, in se priþakuje, da bo do pristopa sposobna izvajati pravni red Evropske unije s podroþja carinske unije, kar pomeni, da niso potrebna prehodna obdobja in izjeme (Internet, 4). Tudi na tem podroþju se je Slovenija ustrezno prilagodila evropskim zahtevam. Predvsem se je morala kadrovsko in organizacijsko prilagoditi novim postopkom, ki so z vstopom v Evropsko unijo postali nepotrebni (mejna opravila na prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko), obseg nekaterih postopkov se bo zmanjšal (predvsem na blagovnih izpostavah), nekatera opravila pa se bodo bistveno poveþala (meja s Hrvaško). Carinska uprava Republike

75

Slovenije (CURS) je zato morala pripraviti naþrt reorganizacije carinske službe, ki je temeljila na analizi trenutnega stanja in priþakovanega obsega in strukture prometa preko mejnih prehodov in blagovne menjave z državami Evropske unije in ostalimi državami, pa tudi na trenutni organizaciji in kadrovski zasedbi carinske službe. Reorganizacija CURS-a je tako pomagala Sloveniji k lažji uveljavitvi evropskega pravnega reda na tem podroþju (Program usposabljanja zaradi vstopa v EU, 2003).

4.1.26 Zunanji ekonomski odnosi Zunanji ekonomski odnosi Evropske unije obsegajo skupno trgovinsko in razvojno politiko ter razne sporazume o prosti trgovini s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki so kljuþ do gospodarskega uspeha. V okviru razvojne politike si Evropska unija prizadeva za pospeševanje razvoja držav tretjega sveta, kar dokazuje dejstvo, da je najveþja humanitarna darovalka in obenem najveþja uvoznica izdelkov iz teh držav. Skupna trgovinska politika, ki temelji na štirih svobošþinah notranjega trga, ne bi obstajala, þe ne bi bila vzpostavljena carinska unija, kjer so bile odpravljene carine med državami þlanicami. Skupna trgovinska politika se prikazuje kot politika uvoznih in izvoznih pravil, ki temeljijo na pravilih Svetovne trgovinske organizacije. Skupna carinska tarifa, zašþitni ukrepi, kvote za uvoz doloþenih izdelkov iz tretjih držav, koliþinske omejitve predstavljajo samo del pravil, na katerih se gradi skupna trgovinska politika. Evropska unija je najpomembnejša partnerica Slovenije. Slovenija opravi približno dve tretjini svoje trgovinske izmenjave z državami þlanicami Evropske unije, kar je v letu 2001 predstavljalo 62 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Po osamosvojitvi je Slovenija podpisala dva pomembna sporazuma o trgovanju, Sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo (1993) in Evropski sporazum o pridružitvi (1996, veljaven od 1. 2. 1999). »Z vstopom v Evropsko unijo bo Slovenija postala del notranjega trga Evropske unije. Trgovinska menjava z državami Evropske unije tako ne bo veþ slovenska zunanja trgovina, temveþ trgovina na notranjem trgu Evropske unije. Zato bodo v trgovanju ukinjene vse preostale carine, ki do takrat še ne bodo odpravljene« (Kezunoviþ, 2003, 124). Prehodnih obdobij Slovenija na podroþju zunanjih ekonomskih odnosov ne potrebuje, saj zveþine izpolnjuje vse pogoje za mirno vkljuþevanje v Evropsko unijo. Dokonþati mora le še priprave na podroþju dvostranskih sporazumov s tretjimi državami, kjer bodo prenehali veljati

76

ukrepi nacionalne trgovinske politike in se uveljavili ukrepi s podroþja trgovinske politike Evropske unije (Internet, 4).

4.1.27 Skupna zunanja in varnostna politika Pravno formalno se je skupna zunanja in varnostna politika v Evropski uniji zaþela izvajati leta 1993 z uveljavitvijo Maastrichtske pogodbe. Do tedaj so z evropskim politiþnim sodelovanjem države med seboj koordinirale skupne akcije na podroþju zunanje in varnostne politike. Popoln nadzor na podroþju skupne zunanje in varnostne politike imata Evropski svet in Svet Evropske unije. Amsterdamska pogodba je leta 1997 dopolnila doloþbe Maastrichtske pogodbe na podroþju skupne zunanje in varnostne politike, ki v grobem temelji na zašþiti in krepitvi varnosti in s tem tudi miru v državah Evropske unije. Pri tem je potrebno krepiti mednarodno sodelovanje tudi na podroþju varnosti in spoštovati naþela Ustanovne listine Združenih narodov. »Evropska unija uresniþuje te cilje z veþ sredstvi oziroma instrumenti: z definiranjem naþel in glavnih smernic za skupno zunanjo in varnostno politiko, z odloþanjem o skupnih strategijah, z izvajanjem skupnih ukrepov, s prevzemanjem skupnih stališþ in s krepitvijo sistematiþnega sodelovanja med državami þlanicami v vodenju politike« (Kezunoviþ, 2003, 126). Slovenija bo z vstopom v Evropsko unijo soodloþala pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike, saj je ustrezno upravno usposobljena za sodelovanje v politiþnem dialogu, kjer si bo skupaj s preostalimi þlanicami prizadevala za prepreþevanje konfliktov in ohranjanje miru. Usklajen je pravni red, kar pomeni, da prehodna obdobja niso potrebna. Slovenija bo torej sposobna sodelovati v politiþnem dialogu in usklajevanju svojih stališþ z mnenji, sankcijami in omejevalnimi ukrepi Evropske unije (Internet, 4). Slovenija bo v bodoþe na tem podroþju, kljub maloštevilþni, a profesionalni vojski, lahko dodala svoj delež na podroþju ohranjanja miru. Predvsem vidim priložnost Slovenije v vzpostavitvi in ohranjanju mirnih odnosov na jugovzhodu Evrope in v Sredozemlju. Predvsem zaradi dejstva, ker dobro pozna razmere v teh regijah. To svoje znanje in poznavanje razmer lahko prenaša na evropske partnerje, kar ji lahko samo koristi. S tem si bo krepila ugled, kar je za tako majhno þlanico lahko velika prednost, ki jo je potrebno izkoristiti.

77

4.1.28 Finanþni nadzor Finanþni nadzor je namenjen prepreþevanju pojavov (korupcije, goljufije, nenamenske porabe javnega denarja…), ki bi škodili ugledu Evropske unije in obenem oškodovali vse evropske davkoplaþevalce. Naloga finanþnega nadzora je nadziranje izvajanja predpisov, ki veljajo na mnogih podroþjih državne uprave. Notranji in zunanji nadzor nad zbiranjem in porabo javnih sredstev lahko omogoþa uþinkovit finanþni nadzor. Države kandidatke, med katerimi je Slovenija, morajo urediti nadzor nad viri in porabo proraþunskih sredstev. Ustrezati morajo merilom Evropske unije. Najtežje je ustrezno posodobiti institucije, ki bodo nadzirale proraþunske prihodke in njihovo porabo. Pravni okvir notranjega finanþnega nadzora je v Sloveniji vzpostavljen preko Službe za nadzor proraþuna pri Ministrstvu za finance. Zunanji finanþni nadzornik nad prihodki in odhodki državnega proraþuna je Raþunsko sodišþe in njegovo delovanje je podobno kot v državah þlanicah Evropske unije (Kezunoviþ, 2003). Slovenija izpolnjuje skoraj vse pogoje na podroþju finanþnega nadzora, zato prehodna obdobja in izjeme niso potrebni. Pogajanja so bila na tem podroþju uspešna in potrebno bo le okrepiti operativno in upravno usposobljenost na podroþjih notranjega nadzora javnih financ in nadzora nad izdatki za strukturne ukrepe (Internet, 4). Lahko smo zadovoljni tudi z ureditvijo finanþnega nadzora v Sloveniji, ker se je prilagodil evropskim merilom. S tem priþakujem in upam predvsem to, da bodo vse službe, ki se ukvarjajo s tem pomembnim podroþjem, svoje delo opravljale korektno in da ne bo prišlo do veþjih zlorab, ki bi lahko škodile tako posameznikom kot tudi gospodarstvu na splošno. Najvišjo vrhovno revizijsko oblast bo v Sloveniji imelo Raþunsko sodišþe, ki bo nadziralo prihodke in odhodke iz državnega proraþuna.

4.1.29 Financiranje in proraþun Evropska unija svoja sredstva nadzoruje sama vse od leta 1970 dalje. Pred tem je bilo njeno financiranje pogojeno s prispevki držav þlanic. Glavni prihodki proraþuna Evropske unije obsegajo kmetijske dajatve, carine in dohodek iz naslova davka na dodano vrednost. Dodatni finanþni vir predstavljajo doplaþila držav þlanic, ki se raþunajo v sorazmerju z bruto nacionalnimi proizvodi držav þlanic. Višina proraþuna se je z leti moþno spreminjala zaradi 78

rasti števila þlanic in razvoja skupnih politik. V letu 2002 je proraþun Evropske unije znašal približno 95 milijard evrov. Za obdobje, ki ga pokriva tekoþa veþletna finanþna perspektiva (2000-2006), je doloþena zgornja meja lastnih sredstev Evropske unije v višini 1,27 odstotka BNP držav þlanic, ki mora zadošþati za financiranje vseh skupnih politik, vkljuþno s kmetijsko, strukturno in kohezijsko politiko in stroški širitve (Kezunoviþ, 2003). Slovenija tudi na tem podroþju ni potrebovala prehodnih obdobij ali izjem. Gre torej za podroþje, kjer se doloþajo pravila pretoka denarja med Evropsko unijo in vsemi državami þlanicami. Pri tem velja vrsta pravil, kako ravnati z denarjem itd. Kot bo v nadaljevanju vidno pri opisovanju finanþnega svežnja, si je Slovenija na tem podroþju predvsem dolgoroþno priborila dober položaj. Še dve pogajalski izhodišþi, »institucije« in »razno«, sta spadali med pogajalska izhodišþa. Evropske institucije sem opisal že pri pravnem redu Evropske unije, tako da jih sedaj ne bom še enkrat, medtem ko je pogajalsko izhodišþe »razno« neklasiþno pogajalsko izhodišþe, ki ni vsebovalo pravnega reda in prilagoditev. To so bolj ali manj tehniþna vprašanja, ki jih ni bilo mogoþe uvrstiti v katero izmed tridesetih pogajalskih poglavij in zajemajo osem popolnoma razliþnih toþk, ki se mi ne zdijo tako pomembne, da bi jih moral opisovati. Slovenija je v svojih pogajalskih izhodišþih zahtevala malo prehodnih obdobij ali izjem. Uporabila jih je tam, kjer smo jih res potrebovali (na podroþju kmetijstva, okolja, davþne in socialne politike, prostega pretoka blaga, storitev in kapitala, energije ter regionalne politike), skupaj 18 prehodnih obdobij in dve izjemi. Poleg tega nismo imeli posebnih težav na podroþjih, ki so jedro delovanja notranjega trga Evropske unije, kar je predvsem pomembno z gospodarskorazvojnega vidika tako za Slovenijo kot Evropsko unijo. Mnenja, ki sem jih že uvodoma izrekel na raþun Evropske unije glede njenega preostrega pristopa na nekaterih pogajalskih podroþjih, lahko potrdim, þeprav Slovenija s stališþa pogajanj ni bila problematiþna. Pomembno vlogo so odigrali vsi pogajalci, zaþenši z zunanjim ministrom Ruplom, ki so priborili še nekoliko boljša izhodišþa na marsikaterem podroþju. ýe se malo popravim in s tem demantiram samega sebe, lahko reþem, da Evropska unija niti ni imela tako strogo postavljenih pogojev v primerjavi s tem, kako so bili ponekod sprejeti neenaki zakoni, ki bi morali biti za vse države enaki, in sem jih opisal že v pogajalskih izhodišþih. Slovenija je priþakovala, da bo širitev potekala v skladu s t. i. »regatnim pristopom« ter da 79

bodo kandidatke dejansko postale polnopravne þlanice Evropske unije takrat, ko bodo za to pripravljene. »V pogajanjih je torej Slovenija zagovarjala naþelo, da je treba vsako državo kandidatko presojati po njenih lastnih dosežkih, saj je le z individualnim pristopom mogoþe resniþno zagotoviti objektivno obravnavo posameznih držav. Svoje prepriþanje je kljub zavedanju, da je to politiþno težka, vendar nujno potrebna strategija, podprla z utemeljitvijo, da se je individualizacija zaþela že s tem, da so nekatere kandidatke zahtevale veþ prehodnih obdobij na nekaterih pogajalskih podroþjih in tudi daljša prehodna obdobja, druge pa ne« (Kodelja, 2004, 65). V tem citatu je torej dokaz, da so moje trditve povsem utemeljene in da se je Slovenija kljub vsemu izkazala kot »dobra uþenka«. 5

OD NICE DO ATEN Evropski svet je na zasedanju decembra 2000 v Nici odloþil, da bodo najbolj pripravljene

kandidatke lahko napredovale tudi hitreje, kot je predvideval þasovni naþrt, ki ga je pripravila Evropska komisija. Evropska unija je bila s tem pripravljena sprejeti tiste nove þlanice, ki bi bile pripravljene do konca leta 2002 na vstop, in poslediþno bi lahko leta 2004 sodelovale na volitvah v Evropski parlament. Ratifikacija Pogodbe iz Nice je predvidevala institucionalne rešitve za razširjeno Evropsko unijo, kar pa sprva, leta 2001, na referendumu ni bilo po okusu Ircev, kjer pogodba ni dobila podpore. Leta 2002 so jo volilci na Irskem le sprejeli in pogodba je lahko bila ratificirana in s tem postala dokonþno veljavna. Sledila je konferenca v Laeknu decembra 2001, kjer je Slovenija poleg še devetih držav dobila zeleno luþ s strani Evropskega sveta, da se lahko pogajanja z desetimi najbolj pripravljenimi kandidatkami konþajo do konca leta 2002. Pogajanja so se vse bolj bližala sklepnemu delu in temu primerna je bila živahnost in obenem napetost ter priþakovanje slovenskih pogajalcev in Slovencev nasploh. Slovenski pogajalci so poudarjali, da se mora Evropska unija zavedati, da lahko vsakršna zamuda glede konca pogajanj in širitve negativno vpliva na slovensko javno mnenje, ker se je Slovenija odloþila, da bo vstop potrdila z referendumom. Obenem so slovenski pogajalci priþakovali, da bo širitev potekala tako, da bodo slovenski državljani lahko sodelovali na naslednjih volitvah v Evropski parlament. Februarja leta 2002 se je zaþela pomembna Konvencija o prihodnosti Evrope, ki je poizkušala poiskati bodoþe smernice Evropske unije. Obenem je bila Konvencija o prihodnosti Evrope podlaga za naslednjo Medvladno konferenco, na kateri so sodelovali tudi predstavniki pristopnih držav in držav kandidatk. Zaþela so se odpirati poglavitna vprašanja o finanþnem svežnju. »Šlo je za pogajanja o obsegu in strukturi finanþnih sredstev, prilivih iz proraþuna Evropske unije v Republiko Slovenijo in o njenih 80

vplaþilih v proraþun Evropske unije za obdobje vþlanitve Slovenije v Evropsko unijo, torej od leta 2004 do konca sedanje finanþne perspektive, torej do leta 2006« (Kodelja, 2004, 66-67). Pogajanja o finanþnem svežnju so se dejansko zaþela januarja 2002. Takrat je Evropska komisija objavila dokument z naslovom Skupna finanþna perspektiva 2004-2006, v katerem je opredelila temeljni okvir za razpravo o finanþnih vidikih vkljuþevanja držav kandidatk v Evropsko unijo. Za Slovenijo je bil dokument sprva precej neugoden, vendar so slovenski pogajalci zaþeli sþasoma zagovarjati rešitve, ki so bile bolj v prid Slovenije. Slovenija je zagovarjala rešitve, ki bi upoštevale posebnosti naše države, ker bi s tem lažje pridobili veþje finanþne injekcije iz strukturne in kmetijske politike s strani Evropske unije. Slovenski pogajalci so poudarjali, da v sklepni fazi pogajanj priþakujejo razumevanje Evropske unije, da nove þlanice po vstopu ne smejo biti v slabšem položaju kot pred tem, in v nadaljevanju bo vidno, da jim je uspelo. Torej je bil glavni cilj finanþnega svežnja v tem, da se nove þlanice s finanþnimi sredstvi, ki jih nudi Evropska unija, opomorejo in þim bolj približajo povpreþju Evropske unije. Na podroþju kmetijstva so se slovenski pogajalci zavzemali za uravnotežen in zadovoljiv pogajalski izid, ki je temeljil na tem, da se slovenskim kmetom z vstopom v Evropsko unijo dohodki ne bi znižali. Na podroþju regionalne politike in strukturnih skladov so se pogajalci zavzemali za poveþanje obsega sredstev. Cilj Slovenije na tem podroþju je bil opredeljen z ohranitvijo þim veþjega dela slovenskega ozemlja kot regije Cilja 1 (regije z najširšim možnim dostopom do strukturnih sredstev) tudi v naslednji finanþni perspektivi. Poudarjeno je bilo tudi vprašanje schengenske meje in finanþnih sredstev Evropske unije, kjer je Slovenija priþakovala vlaganja prav v obmejne regije, ki v Sloveniji predstavljajo predele z manjšo stopnjo razvitosti. Pogajanja so se nato še pospešila, ko je Evropska komisija predstavila svoj predlog razdelitev sredstev med prihodnje države þlanice. Na vrhunskem sestanku so voditelji držav in vlad petnajsterice sprejeli priporoþilo Evropske komisije, naj se pogajanja konþajo z vsemi desetimi državami kandidatkami, in sicer v skladu s predvidenim þasovnim naþrtom konec leta v Kopenhagnu. Predsednikom vlad petnajsterice je uspelo sprejeti kljuþne odloþitve o finanþnih vidikih širitve, Evropski svet je potrdil tudi predhodno doseženi dogovor glede institucionalnih vprašanj, kar pomeni da so pogajanja prešla v sklepno fazo. Naslednja faza pogajanj o finanþnem svežnju je potekala v novembru 2002, torej med bruseljskim vrhom in predlogom danskega predsedstva, kjer si je Slovenija pridobila pozitivne finanþne postavke, gledano s stališþa dolgoroþnega razvoja Slovenije in obratno. Zadnja faza najintenzivnejših pogajanj je potekala od novembra pa do zasedanja Evropskega sveta v Kopenhagnu 12. in 13. decembra 2002, kjer je so se pogajalci pogajali za 81

finanþno þim bolj pozitivno pozicijo naše države v odnosu do Evropske unije. Pozitivna pozicija je definirana kot razlika med predvidenimi prilivi iz proraþuna Evropske unije v Republiko Slovenijo ter predvidenimi odlivi finanþnih sredstev iz proraþuna Republike Slovenije v proraþun Evropske unije. S tem bi bilo Sloveniji omogoþeno, da bi v prihodnosti dosegala zastavljene strateške cilje, ki vodijo k vsesplošnemu razvoju države. Slovenija je 13. decembra 2002 na zasedanju Evropskega sveta v Kopenhagnu konþala pristopna pogajanja. Ta so bila zaradi števila držav, s katerimi so potekala, in obþutljivosti, še zlasti na podroþju kmetijstva in financ, zahtevna, vendar je Slovenija kljub temu iz njih iztržila ugoden dolgoroþni finanþni priliv, to je za naslednje proraþunsko obdobje 2007 do 2013. Zavezanost evropski ideji so 23. marca 2003 državljanke in državljani Slovenije podprli in le nekaj dni pozneje v þasu grškega predsedovanja Evropski uniji je 16. aprila 2003 prišlo do tako želenega podpisa Pristopne pogodbe med predstavniki držav þlanic Evropske unije in desetih bodoþih držav þlanic. »V Stoi Attalos na antiþni Agori so za Slovenijo Pristopno pogodbo podpisali predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, predsednik Vlade Republike Slovenije Anton Rop in zunanji minister Dimitrij Rupel. ýlani Evropskega sveta so sprejeli t. i. Atensko deklaracijo, v kateri so poudarili, da pomeni pristop deseterice novih þlanic edinstven dosežek in projekt skupne prihodnosti, ki temelji na skupnih vrednotah« (Kodelja, 2004, 71-72). Slovenija je s podpisom Pristopne pogodbe postala aktivna opazovalka v delovnih telesih Evropske unije. 28. januarja je Državni zbor ratificiral Pristopno pogodbo, ki je zaþela veljati 1. maja 2004, ko je Slovenija postala þlanica Evropske unije (Kodelja, 2004). 6

SKLEP V interesu Slovenije je bila þim boljša prilagoditev evropskemu pravnemu redu že pred

vstopom v Evropsko unijo. Iz opisanih pogajalskih izhodišþ je razvidno, da so pogajalci, ki so zastopali Slovenijo, opravili svoje delo odliþno. Slovenija je prilagodila svoj pravni red evropskemu, kjer pa to ni bilo mogoþe, je dosegla prehodna obdobja ali izjeme. 1. maja je vstopila v Evropsko unijo, kar pa še ne pomeni, da je izpolnila vse svoje obveznosti. Potrebno je opraviti naloge v prehodnih obdobjih in se obenem spopasti z novimi izzivi. Zato bom v tem sklepnem delu diplomske naloge v ospredje postavil nekaj aktualnih tem in kljuþnih prioritet Slovenije, ki so po mojem mnenju v bližnji prihodnosti za našo državo med najpomembnejšimi. Aktualne teme in izzivi Slovenije temeljijo na pripravi pogodbe o ustavi 82

za Evropo, zunanji meji Evropske unije, naslednji finanþni perspektivi, lizbonski strategiji, pripravah Slovenije na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, haaškem programu, prevzemu evra v Sloveniji in politiki Slovenije do zahodnega Balkana. » Priprava Pogodbe o Ustavi za Evropo je bila napovedana v izjavi o prihodnosti Unije, ki je bila dodana Pogodbi iz Nice in ki je predvidevala poglobljeno in širšo razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi. V tem okviru je Konvencija o prihodnosti Evropske unije 20. junija 2003 Evropskemu svetu v Solunu predložila osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki so jo države þlanice sprejele na zasedanju Evropskega sveta 18. junija 2004, podpisali pa vodje držav þlanic 29. oktobra 2004 v Rimu« (Internet, 6). V naslednjih dveh letih naj bi vse þlanice Unije ratificirale pogodbo bodisi z razpisom referenduma ali s postopkom v nacionalnem parlamentu. Francija in Nizozemska sta že dve izmed držav, ki sta na referendumu izrazili nestrinjanje s pogodbo o ustavi, ki je izredno pomemben dokument, ker želi Unijo približati njenim državljanom, prenoviti institucije, ki bi uþinkoviteje delovale, in s tem bi se Unija lahko osredotoþila na najbolj pomembna vprašanja za njene državljane in za njen razvoj. Litva je bila prva država, ki je ratificirala pogodbo, in sicer 11. novembra 2004, Slovenija pa jo je na seji Državnega zbora 1. februarja 2005. ýe bo ratifikacija v vseh državah uspešna, bo Pogodba o Ustavi za Evropo zaþela veljati predvidoma 1. novembra 2006, in upajmo, da tudi tako bo, þeprav trenutno stanje ni povsem ugodno za njeno uveljavitev v bližnji prihodnosti. Z vstopom v Evropsko unijo se odpira vprašanje zunanje meje Evropske unije, to je na meji tistih držav þlanic, ki mejijo z državami neþlanicami oziroma s tako imenovanimi tretjimi državami. Tako mora Slovenija vzpostaviti varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na svojem delu zunanje meje Evropske unije z Republiko Hrvaško. Slovenija bo v celoti uvedla schengenski sistem leta 2007, þe bo s strani Evropske unije ocenjena pozitivno, to je, da je zmožna z evropskimi standardi varovati in nadzorovati mejo s Hrvaško. Vlada Republike Slovenije si je v schengenskem akcijskem naþrtu, ki ga je sprejela maja 2001, zastavila cilj, da bo na izvajanje schengenskega pravnega reda v celoti usposobljena do konca leta 2005. Prvi pogoj za dosego tega cilja je izpolnila že v procesu pogajanj z Evropsko unijo, ko je sprejela vse zakone, ki so predpogoj za izvajanje schengenskega pravnega reda. Leta 2005 je Vlada Republike Slovenije sprejela še dopolnjen Izvedbeni naþrt, ki vsebinsko predstavlja še vse ostale pomanjkljivosti, ki jih mora Slovenija odpraviti, da lahko uresniþi

83

popolno uveljavitev schengenskega pravnega reda. Prvotno so bila prizadevanja usmerjena predvsem v vzpostavitev takšne infrastrukture (izgradnja maloobmejnih prehodov) na meji med Slovenijo in Hrvaško, ki bi omogoþala varovanje meje po schengenskih standardih, kar se je na koncu izkazalo za neutemeljeno. Danes so problemi drugaþne narave. Veliko bolj zadevajo razvoj schengenskega informacijskega sistema (t. i. SIS II). Pogledi pa so usmerjeni tudi v ilegalne migracije ne samo v Sloveniji, ampak po celotni kopenski schengenski meji, ki poteka na meji z Rusijo, Belorusijo, Ukrajino, Romunijo, Srbijo in ýrno goro, Hrvaško, Makedonijo, Bolgarijo, Turþijo in Albanijo. Te države so od þlanic Evropske unije razlikujejo predvsem v politiþni ureditvi, kar povleþe za seboj tudi celotno gospodarstvo. Najpomembnejše poti ilegalnih migrantov iz Azije v države þlanice Evropske unije vodijo preko ozemelj držav schengenskega obmoþja v dveh smereh. Prva vodi iz Azije preko Rusije, Belorusije in Ukrajine do Poljske, druga pa iz Azije v Iran in Turþijo, potem pa preko Bolgarije, Srbije in ýrne gore, BIH in Hrvaške do Slovenije, od koder ilegalni migranti nadaljujejo pot v ostale države þlanice Evropske unije. Organizirani kriminal, korupcija, gospodarska zaostalost, nemiri samo še pospešujejo prihod novih ilegalnih migrantov, na katere se bo morala tako Slovenija kot vse ostale države þlanice še posebej pripraviti, da ne bo prišlo do kakšnih veþjih problemov znotraj držav þlanic. Tudi v tem primeru so bile vse mejne þlanice deležne finanþnih virov za lažje vzpostavljanje schengenskega sistema v okviru programa Phare in posebnega vira iz Schengenskega sklada (Tušek, Pajnik, Gregorþiþ, 2001). Slovenija bo imela torej pred seboj težko nalogo varovanja meje, ki ga bo po mojem mnenju opravila z odliko le v primeru, þe se bo držala vseh navodil Evropske unije in þe bo uspešno sodelovala s policijskimi organi držav þlanic Unije, kot sedaj poþne z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter nenazadnje tudi s policijskimi organi iz Hrvaške, ki ni þlanica Evropske unije, vendar gre preko njenega ozemlja v Evropsko unijo veliko ilegalnih migrantov. Finanþna perspektiva moþno vpliva na razvoj Evropske unije, njenih politik in na položaj Slovenije v njej. Nekaj je bilo na to temo že povedanega v finanþnem svežnju, ki sem ga opisal pri zakljuþku pogajanj, zato lahko le še poudarim, da je naslednjo finanþno perspektivo Slovenija pozdravila z nasmeškom, kajti finanþna sredstva bodo lahko zares omogoþila uresniþitev pomembnih ciljev za Slovenijo. Sredstva bo potrebno le pravilno in smotrno razporediti, da bodo uþinki veþji. Nekaj teh sredstev bo Slovenija namenila tudi programu izvajanja lizbonske strategije, ki bo opisana v nadaljevanju (Internet 7).

84

Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000, je Evropski uniji prinesla nov strateški cilj, da do leta 2010 postane »najbolj konkurenþno in dinamiþno ter na znanju temeljeþe gospodarstvo na svetu«, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo, kar pomeni, da bo ta program dvigal življenjsko kakovost v državah þlanicah. Program je dobro zastavljen, vendar se ne izvaja po naþrtih strokovnjakov. Problem je predvsem v pomanjkanju jasnosti prednostnih nalog, nekonsistentnosti ciljev, nezadostni komunikaciji med državami þlanicami o nujnosti in koristnosti reform in še þem. Kljub temu je lizbonski program še vedno pomemben dejavnik, ki pomaga h gospodarski rasti in veþji socialni stabilnosti držav þlanic. Evropska komisija je na podlagi priporoþil Wima Koka in razprav, ki so sledile v razliþnih telesih Sveta Evropske unije, ter lastnega videnja razvoja lizbonske strategije 2. februarja 2005 predstavila svoje sporoþilo Evropskemu svetu, ki je doloþil nov zaþetek lizbonske strategije, ki ne bazira veþ toliko na doseganju ciljev do leta 2010, ampak poudarja višjo in stabilnejšo rast gospodarstva ter ustvarjanje veþjega števila kakovostnih delovnih mest. Vlada Republike Slovenije je novembra leta 2004 sprejela dokument, v katerem je predstavila svoj pogled na problematiko uresniþevanja strategije in je obenem seznanila z novostmi tudi Državni zbor Republike Slovenije. Niþ bistvenega se nato ni zgodilo zato, ker je vlada naposled sprejela še zadnje spremembe strategije in se dejansko vkljuþila v novejšo razliþico izvajanja lizbonske strategije, s katero Slovenija resno cilja na veþji gospodarski napredek (Internet, 8). Predsedovanje Slovenije Evropski uniji, ki bo potekalo v prvi polovici leta 2008, je po mojem mnenju ena od prvenstvenih nalog, na katero se naša država pripravlja od januarja 2005. Takrat je bila ustanovljena Ožja delovna skupina za predsedovanje pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše, ki bo skrbela, da bodo vse priprave na ta pomembni dogodek uspešno potekale. Zaradi zahtevnosti naloge bodo sodelovale tudi razne podskupine, ki bodo imele podrobneje opredeljene naloge, tako da bo delo potekalo hitreje in uþinkovitejše ter predvsem pravilno. Slovenija bo torej leta 2008 imela pol leta þasa, da se dokaže pred ostalimi þlanicami, da predstavlja del razvijajoþe se Evropske unije in da ni nezasluženo v njej. Upamo lahko, da bo v tem letu tudi sama predstavila kak nov vidik in smer razvoja Evropske unije na kakšnem podroþju oziroma da bo med predsedovanjem izpolnila vse želje delovnih skupin še iz þasa pred predsedovanjem (Internet, 9). Evropski svet je novembra 2004 sprejel veþletni Haaški program za krepitev obmoþja svobode, varnosti in pravice. Slovenija je v tem programu vseskozi sodelovala in tudi v 85

bodoþe bo tako, þeprav se dokument predstavlja z novim petletnim programom, ki temelji na delni prenovi pravosodja in notranjih zadev in zaþrtuje nove strateško-razvojne usmeritve, torej se sooþa z novimi izzivi, ki imajo cilj v vzpostavitvi še bolj varne, praviþne in svobodne Evropske unije na razliþnih podroþjih (azil, priseljevanje, integracija zakonitih priseljencev, vizumi, izmenjava informacij, policijsko sodelovanje, boj proti kriminalu…) (Internet, 10). Pri politiki do zahodnega Balkana lahko Slovenija odigra pomembno vlogo za prihodnost tega obmoþja in nenazadnje tudi za svojo prihodnost. Slovenija si je zahodni Balkan vzela kot prihodnje prioritetno podroþje predvsem iz razloga, da ta prostor dobro pozna. Poleg tega ima gospodarske in politiþno-varnostne interese na tem obmoþju. Kot majhna država bo lahko vzpostavila most med Evropsko unijo in zahodnim Balkanom. ýe bo svoje znanje uspela izkoristiti kot vir strukturne moþi, si bo z njim lahko poveþala vpliv pri odloþanju o tem podroþju v Evropski uniji. ýe ji bo uspelo usmerjati podroþje zahodnega Balkana k Evropski uniji, kot je to Evropska unija poþela s Slovenijo, si bo poveþala ugled in uveljavljenost v Evropski uniji in poslediþno laže dosegala vpliv tudi na drugih podroþjih delovanja. Slovenija lahko torej to izkoristi kot neke vrste tržno nišo za dolgoroþno uveljavljenost in doseganje vpliva v Evropski uniji. To pa lahko doseže le s sredstvom, ki se mu reþe »zunanja politika«. Z diplomatskimi odnosi in sodelovanjem ter ocenjevanjem napredka in obenem svetovanjem lahko Slovenija na tem podroþju doseže lepe rezultate (Svetliþiþ, 1998). V knjigi Milana Bufona z naslovom »Slovenija po letu 2004: mostišþe med EU in jugovzhodno Evropo« je dobro opisana zmožnost in priložnost Slovenije, da pomaga temu delu Evrope. Problemi so jasno prikazani in obenem vsaj þrke na papirju kažejo, kako bi se lahko probleme odpravilo. »Novo »zunanjo« mejo EU tako v pogledu »širjenja« kot »poglabljanja« te zveze predstavlja danes zlasti jugovzhodna Evropa. To je verjetno eno najbolj kompleksnih kontaktnih obmoþij na našem kontinentu, kjer so se zgodovinsko prepletali geopolitiþni interesi razliþnih notranjih in zunanjih regionalnih sil ter velesil, kjer so se politiþne meje temu ustrezno gradile, brisale in premikale, kjer so se ob spreminjanju vladajajoþih elit in dominantnih skupnosti etniþne, jezikovne in verske manjšine številþno razmnožile in teritorialno premešale, kjer se je proces nacionalizma in državotvorja zato prepletal ne le s homogenizacijskimi težnjami, ampak tudi z iredentistiþnimi težnjami ter represivnimi metodami etniþnega þišþenja« (Bufon, 2004, 22). Bufon je mnenja, da se lahko pomaga predvsem s sodelovanjem na razliþnih podroþjih. S sodelovanjem bi se krepila prijateljstva in s tem bi se ustvarilo idealno okolje, ki bi lahko nekega dne privedlo do 86

stabilnejšega in nasplošno boljšega položaja vseh držav jugovzhodne Evrope in ne samo te. »Zaradi razmer, ki smo jim priþa v procesu globalizacije, mnoge ustanove Združenih narodov, predvsem UNICEF, svarijo pred narašþanjem gospodarsko – finanþnih napetosti med Severom in Jugom, med razvitimi in manj razvitimi državami sveta« (Gosar, 2005, 17). Torej za vse veþji razkorak med razvitimi in manj razvitimi državami Evrope je kriva tudi globalizacija v kateri je kapital izjemno mobilen, kjer je zakonitosti in obenem pravil v tržnem gospodarstvu vedno manj, kar pomeni da trg uhaja državnemu politiþnemu nadzoru. Torej državna politiþna moþ slabi in nasprotno se krepi moþ velikih mednarodnih korporacij in transnacionalnih podjetij (Gosar, 2005). S tem se krepi in obenem oži krog ljudi, ki so vedno bolj bogati in po drugi strani veþa krog ljudi, ki so vedno bolj revni in vedno bolj odvisni od bogatih. Globalizacija je dandanes vidna povsod in Evropa je le delþek nje. Možnosti, da Slovenija pomaga v obdobju globalizacije ostalim revnejšim državam vsekakor obstajajo. Iz vsega opisanega je razvidno, da je Evropa specifiþen prostor, kjer se je rodil nacionalizem, kjer je veliko razliþnih jezikov, kultur in verstev in s tem obiþajev na razmeroma majhnem obmoþju skozi celotno zgodovino iskalo svojo pest ozemlja. Porušiti bo potrebno ideje in mnenja tistih ljudi, ki vidijo le nacionalne interese in svojo korist. Porušiti bo potrebno meje v glavah ljudi, ki imajo soseda za najveþjega sovražnika in se ne zavedajo, da lahko le s sodelovanjem doživijo boljši jutri. S podobnim sodelovanjem kot sta ga po vojni prikazali Nemþija in Francija. Sodelovanje, ki je privedlo do velike evropske družine petindvajsetih. Zadnje poglavje, ki ga obravnavam v zakljuþku, je uvedba evra v Sloveniji. Slovenija je v priþakovanju uvedbe evra, kar naj bi se, kot vse kaže, zgodilo 1. januarja 2007. Sicer je Evropska komisija zaþela redno tedensko zasedanje, na katerem bo sprejela konvergenþno poroþilo (izpolnjevanje vseh meril za uvedbo evra,

imenovanih tudi konvergenþni ali

Maastrichtski kriteriji) o pripravljenosti Slovenije. Ocena bo najverjetneje pozitivna in komisija bo þlanicam Evropske unije priporoþila, naj potrdijo vstop države v evroobmoþje z omenjenim datumom. S tem bo Slovenija postala prva novinka, ki bo vstopila v evroobmoþje, ter njegova 13. þlanica. Upajmo, da bo v tem primeru trinajstica sreþna številka. Da je evro zares pred vrati, potrjujejo tudi izjave visokih predstavnikov Evropske unije in slovenskega finanþnega ministra Bajuka, ki pravi, da so kriteriji izpolnjeni in da priprave teþejo po naþrtu, ki bo privedel evro v Slovenijo s 1. januarjem 2007. Pot ni bila lahka in najtrši oreh je 87

predstavljala zagotovo stopnja inflacije, ki ne sme biti veþ kot en in pol odstotka nad povpreþjem treh þlanic Evropske unije z najnižjo inflacijo. Slovenija si želi vsesplošnega razvoja. Monetarna unija je eden od bistvenih sestavnih elementov ekonomske zveze, ki predstavlja najvišjo stopnjo povezanosti njenih þlanic. Ta namreþ poleg ekonomske povezave, to je prostega gibanja blaga, storitev in produkcijskih faktorjev, vsebuje tudi monetarno povezavo þlanic, ki se nanaša na popolno povezanost banþnih in finanþnih trgov, prosto opravljanje kapitalskih transakcij ter skupno monetarno politiko (Mrak, 2001). Slovenija bo torej imela prav na vseh naštetih podroþjih pomembne naloge. Nekatere izmed njih v veliki meri izpolnjuje (evro, naslednja finanþna perspektiva), medtem ko se pri drugih še pripravlja (politika do zahodnega Balkana, predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008). Pomembno je predvsem to, da si postavi cilje, ki bodo uresniþljivi in poslediþno koristni za Slovenijo. Pomembno bi bilo, da bi se izkazala tudi na teh prednostnih podroþjih, þeprav je po mojem mnenju najveþji cilj že bil dosežen z vstopom v Evropsko unijo. Ob pogajanjih in vkljuþevanju Slovenije so bili prisotni tudi pomisleki, ki pa so bili po mojem mnenju na trhlih temeljih. Slovenija je prilagodila svoj pravni red evropskemu, kjer pa to ni bilo mogoþe, si je priborila prehodna obdobja in izjeme. Tako je pridobila na þasu in se v dveh primerih popolnoma umaknila iz evropskega pravnega reda. Pogajalci so svoje delo opravili odliþno in mnenja sem, da je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo mnogo veþ pridobila kot izgubila. Nenazadnje to prikazujejo tudi mediji, ki z raznimi meritvami kažejo pozitivno mnenje Slovencev, odkar smo v Evropski uniji, in to pozitivno mnenje še vedno prevladuje nad negativnim. Seveda bo prihodnost pokazala prave rezultate, ki bodo po mojem mnenju vseeno podobni današnjim. Veliko je bilo tudi vprašanj, zakaj se Slovenija ne zgleduje po Norveški ali Švici, ki sta uspešni državi, a nista þlanici Evropske unije. Spet druga vprašanja so bila usmerjena v izgubo nacionalne identitete v Evropski uniji, v ogromne stroške, ki jih bomo imeli v njej, in podobno. Na vsako vprašanje se lahko najde odgovor. Rupel poudarja pomembno korist, ki jo bo Slovenija med mnogimi drugimi imela na voljo z vstopom v Evropsko unijo. Slovenija bo prek Evropske unije postala globalni zunanjepolitiþni dejavnik, kar pomeni da bo na mednarodnem prizorišþu vedno bolj prisotna in obenem upoštevana in s tem prepoznavna. »Skupna zunanja in varnostna politika ne pomeni ene same, enotne politike. Gre za skupno politiko, ki zagovarja in predstavlja interese vseh þlanic« (Rupel, 2004, 16).

88

Mislim, da bi moralo biti v interesu vseh držav in državljanov razliþnih držav in s tem ne mislim samo Evrope, da živijo svobodno in brez vojn, ter da si obenem ustvarijo možnost vsaj za dostojno preživetje. Tudi v Evropski uniji obstaja revšþina, kriminal, lakota in še kaj bi lahko naštevali. Nihþe ni popoln in nikjer ni popolnosti. Zato je moj odgovor na vsa vprašanja, o pravilnosti in nepravilnosti vstopa Slovenije v Evropsko unijo samo eden. Slovenija si je želela in se borila za boljšo prihodnost in jo tudi dobila, priložnost je bila edinstvena in je nismo smeli izpustiti, þeprav bo potrebno v prihodnosti poskrbeti, da zvezda, ki je hitro zažarela, ne bi prekmalu ugasnila. Prepriþani in ponosni smo lahko, da živimo v relativno mirnem in prelepem kotiþku Evrope v evropski družini, kjer ni na obzorju vojn in spopadov. Marsikdo nam to zavida in bi si tega le želel, zakaj torej ne bi bili zadovoljni?

89

8

VIRI IN LITERATURA

-

BALAŽEK, B. (1998): Pospeševanje razvoja maelga gospodarstva (regionalna in lokalna raven), magistrsko delo, Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

-

BENKO, R. (1999): Programi pomoþi Evropske unije. Inštitut za prenos znanja in tehnologije, Ljubljana.

-

BENKO, R. (2002): Na poti v Evropsko unijo. Ljubljana, Slovenski raziskovalni inštitut za management.

-

BUFON, M. (2004): Slovenija po letu 2004: mostišþe med Evropsko unijo in Jugovzhodno Evropo? Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središþe, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

-

CIZELJ, B. (1983): Raziskovanje mednarodnih odnosov in razvoj nove mednarodne ekonomske ureditve. Ljubljana, RSS.

-

EL – AGRA, A. (1989): The Theory and Measurement of International Economic Integration. The Macmillom Press Ltd, Hong Kong.

-

GOSAR, A. (2005): Globalizirana Evropa. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središþe, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

-

GRILC, P. (2001): Pravo Evropske unije. Ljubljana, Cankarjeva založba.

-

HOELLER, P. (1994): The EC's Internal Market: Implementation, Economic Concequences, Unfinished Business. OECD, Pariz.

-

ILEŠIý, M. (1996): Pravo Evropske skupnosti. Praktikum, Maribor, Tempus, Pravna fakulteta.

-

JUNG, D. (2001): Turkey and Europe: Ongoing Hipocrisy? Copenhagen Peace Researh Institute.

-

KAVAŠ, D. (2000): Reforma slovenske regionalne politike: oblikovanje slovenske regionalne strukturne politike. Strokovni þlanek, Geographica Slovenica, str. 83 – 132.

-

KAVAŠ, D. (2001): Strokovne podlage za pogajalsko izhodišþe »Regionalna politika in koordinacija strukturnih elementov«: Priroþnik za upravljanje s predpristopnima instrumentoma Ispa in Phare, s strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom. Konþno poroþilo. Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana.

-

KEZUNOVIý, M. (2003): Slovenija – þlanica Evropske unije? Ljubljana, Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje.

-

KEZUNOVIý, M. (2003): Slovenija in Evropska unija: o pogajanjih in njihovih posledicah. Ljubljana, Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje. 90

-

KOS, M. (1998): Slovenija v Evropski uniji. Fakulteta za družbene vede. Teorija in praksa, Ljubljana.

-

MITROVIý, D. (2003): Posledice širitve Evropske unije. Zbornik mednarodnega seminarja kot spremljevalnega dogodka 13. Evropske konference ministrov, odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT), držav þlanic Sveta Evrope, Maribor, Slovenija, 17. in 18. September 2003. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

-

MRAK, M. (2001): Vpliv uvedbe evra na trg obveznic v Evropi. Banþni vestnik let. 50, 12/2001, str. 26 – 29.

-

MRAK, M. (2004): Kohezijska politika Evropske unije. Samozaložba, Ljubljana.

-

Office of Information and Press, NATO, (2001): 1110 Brussels - Belgium

-

OŠLAJ, B. (2004): Davek na dodano vrednost v Evropski uniji. Ljubljana, MFB Consulting.

-

PAJNIK, M. (2001): Prebežniki, kdo ste? Strokovna monografija, Ljubljana, Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politiþne študije.

-

Program usposabljanja zaradi vstopa v Evropsko unijo, (2003): Carinska uprava Republike Slovenije, Ljubljana.

-

PREUTH, M. (2003): Biti uspešen na enotnem evropskem trgu: osnovni priroþnik za slovenska mala in srednja podjetja za obvladovanje novih izzivov na poti v Evropsko unijo: pripravljen v okviru programa PHARE CBC – þezmejno sodelovanje Slovenija – Avstrija 2000. Maribor, Gospodarska zbornica Slovenije.

-

RUPEL, D. (2004): Vzpon med evropske zvezde: slovenska pot v Evropsko unijo. Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

-

SCHWEIGER, T. (2001): Širitev Evropske unije in gensko spremenjeni organizmi: zasledovanje pomiþne tarþe: posledice širitve Evropske unije za vzhodnoevropsko kmetijsko in prehrambeno politiko. Ljubljana, Umanotera.

-

SERAJNIK, F. (1998): Omejevanje prometa z nepremiþninami v Evropski uniji: primer pravne ureditve v Avstriji. Pravna praksa: þasopis za pravna vprašanja.

-

STRAŠEK, S. (1998): Monetarno približevanje evropskim integracijskim mehanizmom. Bilten EDP, str. 7 – 15.

-

SVETLIýIý, M. (1998): Slovenija, Evropska unija in globalizacija. Teorija in praksa let. 35, 1/1998, str. 6 – 16.

-

SVETLIýIý, M. (1999): Širitev Evropske unije. Ljubljana, Teorija in praksa let. 36, 2/1999, str 181 – 202.

91

-

SVETLIýIý, M. (2000): Zunanje determinante razvoja Slovenije in implikacije hitre oziroma odložene vkljuþitve v Evropsko unijo. Ljubljana, Teorija in praksa let. 37, 1/2000, str 38 – 70.

-

The enlargement process and the three pre – accession instruments: Phare, Ispa, Sapard, (2002): European Commission, Enlargement Directorate General, Brussels.

-

VAUPOTIý, M. (2004): Evropska unija – priložnost tudi za starejše. Zbornik, Ljubljana, Zveza za tehniþno kulturo Slovenije – (ZOTKS).

-

VEHAR, P. (2002): Proces približevanja slovenske zakonodaje pravu Evropskih skupnosti – uporaba strateškega naþrtovanja in projektnega vodenja. Ljubljana, magistrsko delo.

-

VRŠAJ, E. (2002): Slovenija v Evropski uniji. Koper, Ognjišþe.

-

ZAJC, D. (2002): Vloga nacionalnih parlamentov pri oblikovanju nacionalnih interesov v procesu globalizacije in vstopanja v Evropsko unijo. Ljubljana, Teorija in praksa let. 39, 4/2002, str. 669 – 690.

-

WILLIAMS, R. (1996): EU spatial policy and planing. London. INTERNETNI VIRI

-

http://www. thezaurus.com/forums/viewtopic.php?p=518 (Internet, 1), (14. 2. 2006).

-

http://evropa.gov.si/slovenija – clanica/ (Internet, 2), (15. 3. 2006).

-

http://evropa.gov.si/vkljucevanje/pogajanja – kaj/vec #kaj (Internet, 3), (15. 3. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/index.php?id=1348 (Internet, 4), (15. 3. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/pristop_rs_k_eu/prehodn a obdobja_in_izjeme.pdf (Internet, 5), (17. 3. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/index.php?id=976 (Internet, 6), (20. 5. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/index.php?id=1580 (Internet, 7), (20. 5. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/index.php?id=973 (Internet, 8), (20. 5. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/index.php?id=1730 (Internet, 9), (20. 5. 2006).

-

http://www.svez.gov.si/index.php?id=975 (Internet, 10), (20. 5. 2006).

92

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Dimitriju Ruplu za ves trud in pomoþ pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi tajnici gospoda Rupla, gospej Tanji Krapenc, ki mi je nudila koristne napotke in svoji družini, ki mi je ves þas omogoþala vse potrebne pogoje za pisanje.

93

94

95

96

97

98

99