UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2013

ROK KERN

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

MIGRACIJE NA IRSKEM

Študijski program: GEOGRAFIJA – D ZGODOVINA – D

Mentor: izr. prof. dr. Dejan Rebernik

LJUBLJANA, 2013

ROK

KERN

IZJAVA

Izjavljam, da je diplomsko delo v celoti moje avtorsko delo.

Podpis:

ZAHVALA Rad bi se zahvalil staršem, ki so mi omogočili študij, ter celotni družini, ki me je podpirala. Hvala Darji za vso podporo, pomoč in potrpežljivost. Zahvala gre tudi dr. Ruth McManus iz geografskega oddelka univerze Dublin City University ter dr. Mary Gilmartin iz geografskega oddelka univerze National University of Ireland, Maynooth za vse nasvete in pomoč pri pridobivanju virov in literature. Za mentorstvo, strokovno pomoč, nasvete in komentarje pri pripravi diplomskega dela pa se zahvaljujem še izr. prof. dr. Dejanu Reberniku.

MIGRACIJE NA IRSKEM Izvleček: Diplomsko delo vsebuje zgodovinski pregled migracijskih tokov v Republiki Irski. Izdelano je na podlagi razpoložljive literature, virov ter statističnih podatkov. V njem je prikazan razvoj irskih migracijskih tokov v različnih zgodovinskih obdobjih. Osrednji del diplomskega dela pa je namenjen obravnavi migracij po letu 1990, saj je to čas, ko se je Irska po skoraj 300 letih iz države izseljevanja prelevila v državo priseljevanja. Izseljevanje je bilo na Irskem močno prisotno od leta 1700 naprej. Vrhunec je doseglo v letih 1845–1855, ko se je zaradi lakote z otoka izselilo okoli 2,1 milijona ljudi. Po tem obdobju se je moč izseljevanja nekoliko zmanjšala, kljub temu je vse do 70. let 20. stoletja število izseljencev presegalo število priseljencev. Tekom 70. let je Irska zaradi izboljšanega gospodarskega stanja, ki so ga prinesle strukturne reforme, postala država priseljevanja. Vendar le za kratek čas. V 80. letih je nato zaradi poslabšanja gospodarskega stanja sledilo dobrih 10 let dolgo obdobje povečanega izseljevanja. Migracijski tokovi pa so se v 90. letih prejšnjega stoletja ponovno obrnili, saj sta izboljšano gospodarsko stanje in veliko število prostih delovnih mest v državo privabila številne tujce. Med njimi prevladujejo Britanci (ki se sicer priseljujejo že zadnjih nekaj stoletij) in Poljaki (ki so se na Irsko začeli intenzivneje priseljevati po letu 2004, ko je Poljska vstopila v EU). Po tem letu so se na Irsko začeli v velikem številu priseljevati tudi državljani novo priključenih članic EU (t. i. EU10). Poleg Evropejcev so se na Irsko priseljevali tudi tujci iz drugih držav predvsem Indijci, Filipinci, Kitajci in Američani. Zaradi svetovne gospodarske krize, ki je zlomila tudi irsko gospodarstvo, pa lahko zopet opazimo porast števila izseljencev. Kot kaže, je Irska zopet postala država izseljevanja. Ključne besede: Irska, razvoj migracijskih tokov, odseljevanje, priseljevanje, neto migracija, Neirci

MIGRATIONS IN IRELAND Abstract: The thesis contains a historical overview of migration flows in Republic of Ireland. It is based on available literature, sources and statistics. It shows the development of Irish migration in different historical periods. The main part of the thesis is devoted to the migration after 1990, as this is the time when Ireland after nearly 300 years is transformed from a country of emigration into a country of immigration. People in Ireland had been emigrating from the island since 1700. The emigration reached its peak between 1845 and 1855, when 2.1 million people left due to vast hunger. After this period, the strength of emigration declined, however the number of emigrants exceeded the number of immigrants until the 1970’s. In the following years Ireland became a country of immigration, due to the improved economic situation, which was the result of structural reforms. This only lasted for a short amount of time. In the 80’s the deterioration of the economic situation had caused over 10 years long period of increased emigration. After 1990 the migration flows had turned once again, as the improved economic situation and the large number of vacancies had attracted a

large number of foreigners in the country, mostly British, who has been immigrating for the last few centuries and Poles. Poles had been populating Ireland after 2004, when Poland joined the EU. At this time citizens of the so-called EU10 (newer members of the EU) also started to immigrate the country. But Europeans were not the only one who found their home on the island. Among immigrants we can also find larger numbers of Indians, Filipinos, Chinese and Americans. Due to the global economic crisis, which broke the Irish economy, we can detect an increase in the number of emigrants. It seems that Ireland once again became a country of emigration. Keywords: Ireland, migration flow development, emigration, immigration, net migration, non-Irish

2

Kazalo vsebine 1. Uvod.............................................................................................................................. 1 1.1. Namen in cilji diplomskega dela ........................................................................... 1 1.2. Hipoteze ................................................................................................................. 1 1.3. Metode dela............................................................................................................ 1 1.4. Irska ....................................................................................................................... 2 1.4.1. Republika Irska ............................................................................................... 2 2. Naravnogeografske značilnosti Irske ............................................................................ 3 2.1. Geološki razvoj površja in relief ............................................................................ 3 2.1.1. Geološki razvoj površja .................................................................................. 3 2.1.2. Relief ............................................................................................................... 4 2.2. Podnebje................................................................................................................. 6 2.2.1. Temperature .................................................................................................... 7 2.2.2. Padavine .......................................................................................................... 8 2.3. Prsti ........................................................................................................................ 8 2.4. Vodovje ................................................................................................................ 10 2.4.1. Reke .............................................................................................................. 10 2.4.2. Jezera ............................................................................................................ 11 2.5. Rastje ................................................................................................................... 11 3. Družbenogeografske značilnosti Irske ........................................................................ 13 3.1. Gospodarstvo ....................................................................................................... 13 3.1.1. Kmetijstvo ..................................................................................................... 14 3.1.2. Ribištvo ......................................................................................................... 15 3.1.3. Gozdarstvo .................................................................................................... 16 3.1.4. Rudarstvo in energetika ................................................................................ 16 3.1.5. Industrija ....................................................................................................... 17 3.1.6. Turizem ......................................................................................................... 17 3.1.7. Promet ........................................................................................................... 18 3.2. Prebivalstvo in poselitev ...................................................................................... 19 3.2.1. Zgodovinski razvoj prebivalstva in poselitve ............................................... 19 3.2.2. Prebivalstvo in poselitev danes ..................................................................... 21 3.2.2.1. Prostorska razporeditev prebivalstva Irske ............................................ 22 3.2.2.2. Narodnostna sestava prebivalstva Irske ................................................. 24 3.2.2.3. Spolna in starostna sestava prebivalstva Irske ....................................... 24 3.2.2.4. Jezikovne značilnosti prebivalstva Irske................................................ 26 3.2.2.5. Verska pripadnost prebivalstva Irske ..................................................... 26 4. Migracije na Irskem .................................................................................................... 27 4.1. Kratek zgodovinski pregled migracijskih tokov .................................................. 27 4.1.1. Migracijski tokovi pred letom 1845.............................................................. 27 4.1.2. Migracijski tokovi v letih 1845–1920 ........................................................... 31 4.1.3. Migracijski tokovi v letih 1920–1990 ........................................................... 33 4.1.4. Migracijski tokovi v letih 1990–2012 ........................................................... 34 4.1.5. Razvoj zakonodaje, ki je vplivala na priseljevanje ....................................... 41 4.2. Neirsko prebivalstvo Irske ................................................................................... 45 4.2.1. Prostorska razporeditev neirskega prebivalstva ............................................ 45 4.2.2. Nacionalna pripadnost neirskega prebivalstva ............................................. 47 4.2.2.1. Neirsko prebivalstvo rojeno na Irskem .................................................. 48 4.2.3. Spolna in starostna sestava neirskega prebivalstva....................................... 48 4.2.4. Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost neirskega prebivalstva ......... 49

4.2.5. Neirska gospodinjstva ................................................................................... 50 4.2.6. Zaposleno in nezaposleno neirsko prebivalstvo ........................................... 51 4.2.6.1. Zaposleno neirsko prebivalstvo ............................................................. 51 4.2.6.2. Nezaposleno neirsko prebivalstvo ......................................................... 53 4.2.7. Šolajoče se neirsko prebivalstvo ................................................................... 54 4.2.8. Upokojeno neirsko prebivalstvo ................................................................... 54 4.2.9. Jezikovne značilnosti neirskega prebivalstva ............................................... 55 4.2.9.1. Jeziki, ki jih uporablja neirsko prebivalstvo .......................................... 55 4.2.9.2. Znanje angleščine, ki ga ima neirsko prebivalstvo ................................ 55 4.2.10. Neirska skupnost v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju ... 56 4.3. Poljska skupnost na Irskem.................................................................................. 59 4.3.1.1. Prostorska razporeditev poljske skupnosti ............................................. 60 4.3.1.2. Spolna in starostna sestava poljske skupnosti........................................ 61 4.3.1.3. Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost poljske skupnosti .......... 62 4.3.1.4. Poljska gospodinjstva ............................................................................ 62 4.3.1.5. Zaposleno in nezaposleno poljsko prebivalstvo .................................... 63 4.3.1.6. Šolajoče se poljsko prebivalstvo ............................................................ 64 4.3.1.7. Upokojeno poljsko prebivalstvo ............................................................ 64 4.3.2. Organiziranost poljske skupnosti .................................................................. 64 4.3.2.1. Poljska društva ....................................................................................... 64 4.3.2.2. Medijsko področje ................................................................................. 65 4.3.2.3. Versko področje ..................................................................................... 66 4.3.2.4. Trgovsko področje ................................................................................. 66 5. Zaključek .................................................................................................................... 67 6. Summary ..................................................................................................................... 69 7. Viri in literatura .......................................................................................................... 71 8. Seznam zemljevidov, grafov, slik in tabel .................................................................. 77 8.1. Seznam zemljevidov ............................................................................................ 77 8.2. Seznam grafov ..................................................................................................... 77 8.3. Seznam slik .......................................................................................................... 77 8.4. Seznam tabel ........................................................................................................ 77 9. Priloge ......................................................................................................................... 79

2

1. Uvod 1.1. Namen in cilji diplomskega dela Namen diplomskega dela je čim bolj celovita predstavitev tematike migracij na področju Republike Irske. Za dosego tega cilja je diplomsko delo razdeljeno v tri obširnejše sklope. V prvem sklopu je pozornost namenjena fizičnogeografskim značilnostim Republike Irske. V drugem sklopu je pozornost namenjena družbenogeografskim značilnostim omenjene države s poudarkom na prebivalstvu in poselitvi. Tretji sklop diplomskega dela pa je v celoti namenjen obravnavi vprašanja migracij na področju Republike Irske. V njem je pozornost namenjena tako prikazu migracijskih tokov v preteklosti kot tudi prikazu migracijskih tokov v sedanjosti, ko se je Irska iz države izseljevanja prelevila v državo priseljevanja. Poleg tega so v tem sklopu predstavljeni tudi razlogi, ki so tako smer migracijskih tokov spodbudili. Podrobno so prikazane tudi značilnosti neirskega prebivalstva, ki prebiva na Irskem. Če povzamem, so glavni cilji diplomskega dela: · Prikaz fizičnogeografskih in družbenogeografskih značilnosti Irske, · predstavitev migracijskih tokov v preteklosti, · predstavitev migracijskih tokov danes, · prikaz glavnih razlogov za priseljevanje na Irsko, · prikaz značilnosti neirskega prebivalstva Irske. 1.2. Hipoteze Pri izdelavi diplomskega dela so me vodile naslednje hipoteze: 1. Na irske migracijske tokove ima največji vpliv gospodarsko stanje Irske. 2. Neirsko prebivalstvo Irske je izrazito heterogeno. 3. Neirsko prebivalstvo Irske je skoncentrirano v večjih urbanih središčih. 1.3. Metode dela Diplomsko delo temelji na kabinetni metodi dela. Večino dela je namreč predstavljalo zbiranje ter pregledovanje že obstoječih virov in literature ter analiziranje in primerjava statističnih podatkov, ki so omogočili tudi izdelavo grafov, tabel in posameznih zemljevidov. Terenska metoda dela v izdelavi diplomskega dela ni bila neposredno uporabljena, bi pa rad izpostavil, da sem Irsko obiskal dvakrat, leta 2006 in leta 2010. Potovanje v severnoevropsko državo je pravzaprav spodbudilo moje zanimanje za omenjeno tematiko. Zaradi specifičnosti tematike in nedostopnosti literature v slovenščini je bila pri izdelavi skoraj izključno v uporabi le literatura v angleškem jeziku. Tudi ta je bila dokaj pomanjkljiva, saj na področju Republike Irske o priseljencih vodijo izredno malo podatkov. To je izredno zanimivo, saj je Irska ena izmed evropskih držav, v katere je bilo priseljevanje v zadnjih nekaj letih najbolj intenzivno. Glavni vir podatkov o neirskem prebivalstvu Irske je tako predstavljal popis prebivalstva iz leta 2011, kjer je bila ta tematika nekoliko bolj podrobno obdelana. V diplomskem delu pa sem predstavil tudi ugotovitve na podlagi podatkov iz preteklih popisov prebivalstva. Poleg tega so mi bile v pomoč tudi številne spletne strani, ki se ukvarjajo z vprašanjem migracij, in enciklopedija globalnih migracij izdana leta 2013.

1

1.4. Irska Irska je otok, ki leži na severozahodnem robu Evrazijske plošče. Sodi na področje zahodne Evrope in je del Britanskega otočja. Na vzhodu jo od Velike Britanije, z razdaljo med 18 in 193 kilometri, ločujejo Severni kanal, Irsko morje in kanal Svetega Jurija. Na severni, zahodni in južni strani pa Irsko obliva Atlantski ocean. Otok leži v zmernih geografskih širinah med 51° 30' in 55° 30' severne geografske širine ter med 6° 00' in 10° 30' zahodne geografske dolžine. Razdalja med najsevernejšo in najjužnejšo točko otoka znaša 486 kilometrov, razdalja med najzahodnejšo in najvzhodnejšo točko otoka pa 275 kilometrov (The new encyclopaedia Britannica, 1998). S površino 84.421 kvadratnih kilometrov Irska predstavlja tretji največji otok Evrope in dvajseti največji otok na svetu (Wikipedia. List of islands by area, 2012). Na tem mestu potrebno poudariti, da si površino otoka med seboj delita dve državi, in sicer samostojna Republika Irska, ki zaseda 70.282 kvadratnih kilometrov juga otoka, ter Severna Irska, ki obsega 14.139 kvadratnih kilometrov severovzhoda otoka in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (Davenport in sod., 2000). V diplomskem delu se bom osredotočil samo na Republiko Irsko, ki bo v naslednjih poglavjih poimenovana z besedo Irska. 1.4.1. Republika Irska ·

Uradni naziv: Republic of Ireland oziroma Poblacht na hÉireann. Slika 1: Zastava Republike Irske

Slika 2: Grb Republike Irske

Vir: Wikipedia. Flag of Ireland, 2012.

Vir: Wikipedia. Coat of arms of Ireland, 2012.

· · · · · · · · ·

· ·

Oblika državne ureditve: parlamentarna republika. Glavno mesto: Dublin. Province: Leinster, Munster, Connacht in del Ulstra, ki ne sodi v okvir Severne Irske. Uradni jezik: irščina, angleščina. Površina: 70.282 km2. Število prebivalcev: 4.588.252 (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Gostota poselitve: 65,3 prebivalcev/km2. Pričakovana življenjska doba: moški: 78 let, ženske: 82,5 leta (Index Mundi. Ireland Life expectancy at birth, 2013). Največja mesta s svojimi predmestji: Dublin: 1.110.627 prebivalcev, Cork: 198.582 prebivalcev, Limerick: 91.454 prebivalcev, Galway: 76.778 prebivalcev, Waterford: 51.519 prebivalcev. BDP na prebivalca: 45.888 USD (Wikipedia. Republic of Ireland, 2012). Valuta: Evro (EUR). 2

2. Naravnogeografske značilnosti Irske 2.1. Geološki razvoj površja in relief »Irska je tektonsko in geološko nadaljevanje visoke Britanije.« (Rebernik, 2009, 87). Na razvoj oziroma oblikovanje njenega površja so skozi milijone let izrazito vplivali tektonika plošč, denudacija, preperevanje ter podnebje z ledenimi in medledenimi dobami. Ti dejavniki oziroma procesi v veliki meri določajo sestavo pokrajine v smislu kamninske zgradbe in prsti ter njene oblike in videza (Ask about Ireland. The Formation of the Physical Landscape, 2012). 2.1.1. Geološki razvoj površja Geološko zgodovino Irske lahko datiramo v čas paleozoika okoli 450 milijonov let pred našim štetjem. To je čas, ko Irska, kot jo poznamo danes, še ni obstajala. Del današnje severozahodne Irske je namreč pripadal kopenski gmoti Lavrenciji, ki danes v večji meri predstavlja področje Severne Amerike. Preostali del Irske pa je ležal na drugi tektonski plošči pod oceanom nekaj tisoč kilometrov južneje. Gibanje tektonskih plošč je povzročilo, da sta se pred približno 440 do 400 milijoni let pred našim štetjem obe plošči zaleteli, kar je povzročilo združitev obeh omenjenih delov Irske. Približevanje obeh plošč pa je sprožilo tudi proces orogeneze oziroma nastanka gorovij, ki ga danes imenujemo kaledonska orogeneza in datira v obdobje med silurjem in devonom. Posledice kaledonske orogeneze so dobro vidne še danes, saj slemenitev gora na Irskem poteka v smeri severovzhod–jugozahod, kar je tudi smer stika obeh tektonskih plošč. Tekom let se je ozemlje današnje Irske pomikalo proti severu in med 350 do 300 milijoni let pred našim štetjem doseglo ekvator (Ask about Ireland. Ireland and Plate Tectonics, 2012). V karbonu je zaradi prekritosti kopna z morjem tu potekala sedimentacija apnencev in peščenjakov, ki še danes prekrivajo pomemben delež površja Irske (Rebernik, 2009). Poleg tega je področje Irske v karbonu zajelo tudi variskično gubanje, ki je povzročilo močno nagubanost njenega južnega dela. Rezultati tega gubanja so še posebej dobro vidni v južnem predelu Munstra, kjer slemenitev gorovij poteka v smeri vzhod–zahod (Ask about Ireland. Ireland and Plate Tectonics, 2012). Morska sedimentacija se je nadaljevala tudi tekom mezozoika (najbolj intenzivna je bila v kredi), a so bili mezozojski sedimenti kasneje z denudacijo skoraj v celoti odstranjeni. Pred približno 65 milijoni let v terciarju je področje severnega dela Irske zajel močan vulkanizem. Ta je povzročil nastanek magmatskih kamnin, ki so bile kasneje zaradi denudacije odstranjene. Del vulkanskih kamnin se je tako ohranil le na področju Antrima na Severnem Irskem. Pomemben vpliv na oblikovanje površja so tekom pleistocena imeli tudi ledeniki, ki so s svojim erozijskim in akumulacijskim delovanjem temeljito preoblikovali pokrajino (Rebernik, 2009). Ledeni pokrov je v tem času prekrival večino Irske z izjemo njenega najjužnejšega dela. Posamezni višji gorski vrhovi na področju Corka, Kerrya in Wicklowa pa so imeli tudi lastne ledene pokrove (Ask about Ireland. The Work of ice, 2012). Ledeniško delovanje je v pokrajini še danes dobro opazno. Zaradi ledeniške erozije je prišlo do preoblikovanja in znižanja višjih delov otoka. Poleg tega pa je zaradi akumulacije ledeniškega materiala prišlo do spremembe tudi v nižje ležečih območjih. Ta območja so zaradi ledeniške akumulacije prekrita s kvartarnimi ledeniškimi nanosi peska in mivke (Rebernik, 2009). Pestrost preteklega geološkega dogajanja je dobro razvidna tudi iz geološke karte, ki procese iz preteklosti odslikava preko kamninske zgradbe otoka. Na Irskem namreč zasledimo tako magmatske (globočnine: bazalt; predornine: granit), kot tudi 3

metamorfne (kvarcit, skril, bestnik, gnajs) in sedimentne kamnine (skrilavec, apnenec, peščenjak) (Ask about Ireland. Rock Types, 2012). Zemljevid 1: Geološka karta Irske

Vir: Geological Survey of Ireland. Geology of Ireland, 2012.

Z geološke karte je dobro razvidno, da večji del Irske sestavljajo sedimentne kamnine. Pomemben delež pa predstavljajo tudi magmatske in metamorfne kamnine. Med sedimentnimi kamninami prevladujejo apnenci, ki sestavljajo velik del osrednje Irske. Med njimi pa se pojavljajo tudi večji otoki peščenjaka in skrilavca, ki ta apnenec prekrivajo. Peščenjake in skrilavce najdemo tudi na jugozahodu Irske. V večji meri pa se nahajajo na jugovzhodu in vzhodu Irske, medtem ko so na zahodu prisotni le v manjšem obsegu. Magmatske kamnine najdemo na jugovzhodu Irske, kjer bazalt prekriva skrilavce in peščenjake. Te kamnine najdemo tudi na področju osrednje Irske, kjer prekrivajo apnence. Med magmatske kamnine sodi tudi granit, ki sestavlja posamezne dele severozahodne, zahodne, vzhodne in jugovzhodne Irske. Na območju države pa najdemo tudi gnajse, ki sodijo k metamorfnim kamninam, in sestavljajo dele severozahodne in jugovzhodne Irske. 2.1.2. Relief S kamninsko zgradbo je nerazdružljivo povezan tudi relief. Najvišja vzpetina Irske je gora Carrauntoohil v hribovju Macgillycuddy's Reeks, ki leži v okrožju Kerry, 4

in pripada zgodovinski provinci Munster (Ask About Ireland. Relief of Ireland, 2012). Iz Slike 3: Relief Irske, je jasno razvidno, da večina Irske leži do nadmorske višine 153 metrov. Le manjši del države se nahaja nad nadmorsko višino 610 metrov. Slika 3: Relief Irske

Vir: Maps. Ireland Physical Map, 2012.

Poudariti je potrebno, da hribovja, ki večinoma ležijo na obrobju Irske, niso pretirano visoka (Rebernik, 2009). Njihova značilnost je dokaj velika raztresenost in pripadnost manjšim hribovskim verigam, ki jih v prečnem prerezu mnogokrat sestavlja le ena sama hribovska veriga oziroma hrib. Obsežnejša hribovja so omejena le na posamezna območja Irske. Na zahodu ležijo hribovja: Ox mountains of Sligo, Twelve Bens of Connemara in hribovje Macgillycuddy's Reeks na polotoku Iveragh, hribovje Slieve Mish na polotoku Dingle ter hribovja v okrožju Donegal. Na jugu ležijo manjša hribovja Boggeragh, Derrynasaggart in Knockmealdown Mountains, ki se raztezajo proti vzhodu do hribovja Comeragh v zahodnem Waterfordu. Na vzhodni obali, ki je nekoliko bolj položna, najdemo hribovje Wicklow. Razteza se na jugozahod proti hribu Mount Leinster, ki predstavlja najvišji del hribovja Blackstairs Mountains v okrožju Wexford (Ask About Ireland. Relief of Ireland, 2012). V prejšnjem poglavju sem omenil ledeniško erozijo, ki je vsa omenjena hribovja dobro preoblikovala. Iz časa poledenitev tu najdemo številne krnice, ostre grebene, obrušene stene, poglobljene doline (med katerimi jih ima velik del značilno U obliko) in številne obvisele doline (Ask about Ireland. The Work of ice, 2012). Osrednji del Irske gradi nizek plato zgrajen iz sedimentnih kamnin, kar je dobro razvidno iz geološke karte. Zaradi ledeniškega delovanja ga v večji meri prekrivajo kvartarni ledeniški nanosi (Rebernik, 2009). Nanosi številnih moren in večjih kupov ledeniškega materiala so povzročili oblikovanje značilne pokrajine s številnimi 5

ledeniškimi jezeri in obseženimi barji. Nizka barja so značilna za višje ležeče in zahodne predele Irske, visoka barja pa so značilna za nižinske predele osrednje Irske. Med visokimi barji je zagotovo najbolj poznano največje Bog of Allen s površino približno 1.000 kvadratnih kilometrov, ki leži v okrožjih Kildare in Offaly (Ask About Ireland. Bogs, 2012). Poleg tega so v času ledenikov na oblikovanje osrednjega dela Irske vplivali tudi vodotoki, ki so tekli pod ledenikom. Ti so oblikovali značilne grebene imenovane eskerji ter kame, ki naj bi nastali pod ledenim pokrov oziroma na njegovem robu. Eno izmed najbolj značilnih oblik ledeniške akumulacije predstavljajo drumlini griči nastali iz ledeniškega materiala, ki v dolžino merijo do 300 metrov, v širino do 100 metrov in v višino od 15 pa vse do 40 metrov. Ti so najznačilnejši za provinco Ulster, kjer se nahaja tudi tako imenovan drumlinski pas, ki se razteza od okrožja Down na Severnem Irskem do Donegalskega zaliva na severozahodni obali Republike Irske. Manjše skupine drumlinov pa lahko zasledimo še v delih okrožja Clare ter na zahodu okrožja Mayo, kjer je morje posamezne drumline preplavilo in njihovi vrhovi danes predstavljajo otoke (Ask about Ireland. The Work of ice, 2012). Ledeniški nanosi sedimentnih kamnin ne prekrivajo v celoti, zato se je na apnenčastih predelih, ki z njimi niso prekriti, razvilo kraško površje (Rebernik, 2009). To je omejeno na severozahod okrožja Clare, kjer se nahaja najbolj znan predel irskega krasa območje Burren, ki obsega površino približno 200 kvadratnih kilometrov. Kras najdemo tudi v okrožju Sligo, kjer obsega severozahodni del okrožja, okrožju Mayo, kjer obsega predele vzhodno in južno od jezera Lough Mask, okrožju Galway, kjer obsega vzhodne in južne predele okrožja ter v delih okrožja Leitrim. Na kraškem površju so se tekom milijonov let razvili dokaj obsežni jamski sistemi, ki v dolžino merijo med 10 in 15 kilometrov. Najlažje dostopni izmed njih so se razvili v prave turistične atrakcije in danes privabljajo številne turiste. Kot primer lahko navedemo jamo Aillwee Cave v Burrenu, jamo Mitchelstown v okrožju Tipperary, jamo Crag Cave v okrožju Kerry in jamo Dunmore v okrožju Kilkenny (Ask About Ireland. Carboniferous limestone, 2012). Pri opisu reliefa se je potrebno dotakniti tudi obale, ki po podatkih Geodetske uprave v dolžino meri okrog 2797 kilometrov (Nolan, 2013). Njena značilnost je velika razgibanost. Dobro je opazna razlika med zahodno obalo, ki je izpostavljena polni moči atlantskega ocena, in vzhodno obalo, ki leži v zavetju. Zahodna obala je zaradi tega veliko bolj razgibana, tekom nje pa se razprostirajo tudi številni klifi. Najbolj znani so klifi imenovani Cliffs of Moher v okrožju Clare, klifi na morski strani hriba Croaghaun, ki se nahajajo na otoku Achill v okrožju Mayo, ter obsežni klifi na morski strani hriba Slieve League v okrožju Donegal. Vzhodna obala je zaradi svoje lege manj razgibana. Njena glavna značilnost so dolge plaže, ki se raztezajo v večjem delu njene dolžine, še posebej skozi okrožji Wexford in Wicklow. Manj opazno pa je močno erozijsko delovanje, ki je na vzhodni obali prisotno le na nekaj predelih. Mednje sodijo območje krajev Killiney v okrožju Dublin in Blackwater v okrožju Wexford, ter hrib Bray Head v okrožju Wicklow (Ask About Ireland. Coastline, 2012). Kot zanimivost velja omeniti še, da se ob obalah Irske nahaja kar 228 otokov (Wikipedia. List of islands of Ireland, 2012). Med njimi je le okoli 80 otokov, ki so večji (), stalno poselitev pa najdemo le na okoli dvajsetih (Maps. Ireland's Islands, 2012). 2.2. Podnebje Podnebje Irske je izrazito oceansko in ga po Köppenovi klasifikaciji uvrstimo v skupino Cfb. To pomeni, da povprečna temperatura najtoplejšega meseca ne preseže 22° C, temperatura štirih najtoplejših mesecev pa je v povprečju višja od 10° C. Na 6

podnebje Irske imajo pomemben vpliv oceanske zračne gmote, zahodna zračna cirkulacija ter Atlantski ocean oziroma Severnoatlantski tok (Rebernik, 2009). Ključni vpliv pripada Atlantskemu oceanu, saj zaradi Severnoatlantskega toka Irska ne doživlja takih temperaturnih ekstremov kot marsikatera druga država, ki leži v zmernih geografskih širinah (The Irish Meteorological Service Online. Climate of Ireland, 2012). Razlog za to je Atlantski ocean, ki ni oddaljen več kot 110 kilometrov od katere koli točke otoka (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Njegovi vplivi so najmočnejši v zahodnem delu Irske in slabijo proti vzhodu oziroma notranjosti države. Razlog za to so hribovja, ki Irsko obdajajo in delujejo kot ščit, ki slabi oceanski vpliv (The Irish Meteorological Service Online. Climate of Ireland, 2012). 2.2.1. Temperature Povprečna letna temperatura na Irskem je dokaj enotna po celotni državi. Giblje se med 9° C in 10° C. Višje temperature lahko zasledimo v obalnih predelih, nižje temperature pa so značilne za višje ležeče predele. Slika 4: Povprečne letna temperature na Irskem v ° C

Vir: Walsh, 2012.

Povprečno najtoplejše obdobje leta je poletje, sledijo mu jesen, pomlad in zima (Walsh, 2012). Povprečna temperatura najtoplejših dveh mesecev (julij in avgust) v večjem delu države znaša med 14° C in 16° C (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Na vroč poletni dan lahko na Irskem izmerimo med 22° C in 24° C, občasno pa se temperature povzpnejo tudi do 30 °C (Davenport in sod., 2000). V januarju in februarju, ki sta najhladnejša meseca, povprečna temperatura v večjem delu države znaša 4° C in 7° C (The new encyclopaedia Britannica, 1998). V poletnih mesecih se višje temperature pojavljajo v notranjosti države, pozimi pa se višje temperature pojavljajo v priobalnih predelih (Walsh, 2012). 7

2.2.2. Padavine Povprečna letna količina padavin na Irskem znaša okoli 1230 mm (Walsh, 2012). Zahod je bolj namočen kot vzhod, saj na zahodu v povprečju pade med 1000 mm in 1400 mm padavin na leto, na vzhodu pa med 750 mm in 1000 mm (The Irish Meteorological Service Online. Rainfall, 2012). Slika 5: Povprečne letna količina padavin na Irskem v mm

Vir: Walsh, 2012.

Najbolj suhi meseci so april, maj, junij in julij, saj v povprečju pade 80 mm padavin na mesec. Nekoliko bolj namočeni meseci so februar, marec, avgust in september, saj v povprečju pade 100 mm padavin. Najbolj deževni meseci so oktober, november, december in januar. Takrat v povprečju pade okoli 130 mm padavin. To pomeni, da sta najbolj suha letna časa pomlad in poletje, saj v povprečju pade okoli 520 mm padavin, najbolj namočena letna časa pa sta jesen in zima, saj v povprečju pade okoli 750 mm padavin (Walsh, 2012). Padavine v večji meri predstavlja dež. Snežne padavine, z izjemo najvišjih predelov, so redke (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Na splošno velja, da so padavine na Irskem zelo pogoste. To nekoliko bolj drži za zahod države, saj tu v povprečju naštejemo kar okrog 225 deževnih dni (vsaj 1 mm padavin) na leto. Število deževnih dni je na vzhodu in jugovzhodu nekoliko manjše in dosega številko okrog 125 dni na leto (The Irish Meteorological Service Online. Rainfall, 2012). 2.3. Prsti Naslednja izmed naravnogeografskih lastnosti oziroma značilnosti Irske so prsti. So nerazdružljivo povezane s kamninsko zgradbo, reliefom, podnebjem in vplivom živih organizmov (Lovrenčak, 2006). Irske prsti so zaradi relativno velike vlažnosti in 8

dobre namočenosti pokrajine podvržene izpiranju, kar povzroča zakisanost (Ask About Ireland. Soils in Ireland, 2012). Najpogosteje zastopana tipa prsti na Irskem sta luvisol in glejsol. V manjši meri pa so prisotni tudi drugi tipi prsti, kar je dobro razvidno z Zemljevida 2: Pedološke karte Irske. Zemljevid 2: Pedološka karta Irske

Vir: Soil Atlas of Europe, 2005, str. 53.

Enega izmed dveh najpogostejših tipov prsti na Irskem predstavljajo luvisoli. Prevladujejo v osrednjem delu Irske, kjer so se razvili na obsežnih kvartarnih ledeniških nanosih v obliki manjših otokov pa jih najdemo tudi drugje. Luvisoli so prsti, katerih značilnosti sta obogatenost spodnjega dela profila z glino ter visoka zasičenost z bazami (Soil Atlas of Europe, 2005). Sestavljata jih dva horizonta. Rumenkasto-rjav izpran horizont, ki se nahaja nad argiličnim rdečkasto-rjavim horizontom, katerega nastanek je vezan na pronicajočo padavinsko vodo, ki je sprožila izpiranje in premeščanje gline po profilu navzdol. Značilnost luvisolov je tudi pogosto nizek pH vrhnjih horizontov, zaradi česar luvisole uvrščamo med kisle prsti. Kljub temu so za kmetijstvo to relativno primerne prsti, ker je kislost mogoče regulirati z gnojenjem ali apnenjem (Repe, 2006). Poleg luvisolov na Irskem najdemo tudi glejsole, ki prevladujejo na severu, pogosti pa so tudi na jugozahodu. Pojavljajo se tudi drugod, a le v obliki manjših otokov. Za njihov razvoj je ključnega pomena stalna zasičenost spodnjega horizonta z vodo. Če je spodnji horizont stalno zasičen z vodo, bo zaradi pomanjkanja kisika prišlo do redukcijskih procesov, ki bodo prst obarvali v značilno sivo barvo z odtenki modre, zelene in črne barve. V primeru, da bo spodnji horizont z vodo zasičen le občasno, bo prišlo do oksimorfičnih procesov, zaradi katerih bo horizont dobil rjavo-sivo

9

marmoriranost. Zaradi vlažnosti glejsoli za poljedelstvo niso primerni, se pa na njih razraščajo travniki in logi primerni za živinorejo (Repe, 2006). Na Irskem se pojavljajo tudi kambisoli. To so zmerno razvite prsti, ki predstavljajo prehodno stopnjo med mladimi in razvitimi prstmi. Njihov pH je kisel, četudi so nastale na karbonatni kamninski podlagi. To so dokaj dobre kmetijske prsti, sploh če imajo visoko vsebnost hranil (Repe, 2006). Najbolj obsežno so kambisoli zastopani na jugovzhodu. Drugje pa se pojavljajo v obliki manjših otokov. Med pogostejše vrste prsti na Irskem pa prištevamo tudi umbrisole, ki jih najdemo na jugozahodu, jugu ter jugovzhodu. Njihova značilnost je globok, temen, kisel in z organskimi snovmi bogat zgornji horizont (Soil Atlas of Europe, 2005). Zaradi nizke vsebnosti hranil pa predstavljajo slabe kmetijske prsti (Repe, 2006). V višje ležečih predelih, na obrobju in deloma v notranjosti otoka najdemo podzole. To so kisle prsti, za katere je značilen izpran in izbeljen zgornji horizont pod katerim leži z organskim materialom, aluminijem in železom bogat spodnji horizont (Soil Atlas of Europe, 2005). Njihov nastanek je vezan na hladno in vlažno podnebje, ki v kombinaciji s kislinami povzroči močno izpiranje snovi. Vse to pomeni, da so prsti izrazito neprimerne za kmetijsko rabo (Repe, 2006). Pomemben tip prsti so tudi histosoli. To so temne prsti, ki jih v veliki meri sestavlja organski material (Soil Atlas of Europe, 2005). Ta se kopiči zaradi skromne biološke aktivnosti, saj zaradi nizkih temperatur, zasičenosti z vodo ali kislosti njihov razpad ni mogoč. Na njih najdemo barjansko oziroma močvirsko rastlinstvo. Za kmetijsko obdelavo te prsti niso primerne, saj bi ob njihovi osušitvi prišlo do razpada organske snovi (Repe, 2006). Na Irskem se histosoli pojavljajo na področju nizkih in visokih barij. Zadnji tip prsti so leptosoli. To so plitve prsti, ki s tanko plastjo prekrivajo kamninsko osnovo ali gruščnat material. Najdemo jih v gorskih predelih ali na delih površja, kjer je bila prst erodirana do te mere, da kamninsko osnovo sedaj prekriva le tanek sloj prsti (Soil Atlas of Europe, 2005). Zaradi plitvosti, skeletnosti, pogoste sušnosti in neugodnega reliefa so leptosoli tudi izrazito neugodni za kmetijsko rabo (Repe, 2006). Na Irskem obsežnejša območja leptosolov najdemo v višje ležečih predelih na zahodu in severozahodu. V obliki manjših otokov pa se pojavljajo tudi na jugozahodu, jugu in jugovzhodu. 2.4. Vodovje Pri naravnogeografskem orisu se moramo bolj podrobno posvetiti tudi rekam in jezerom oziroma vodovju Irske. 2.4.1. Reke Irske reke lahko ločimo v dve večji skupini. V prvo skupino sodijo tiste, ki izvirajo na obalni strani hribovij, v drugo pa reke z izvirom na celinski strani hribovij. Značilnost prve skupine rek je kratek in zaradi visokega strmca hiter tok. Reke v drugi skupini so daljše. Njihov tok je zaradi nizkega strmca počasnejši, saj je površje uravnano, kar je značilno za osrednje predele Irske (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Najdaljša irska reka je reka Shanon, ki izvira na hribu Cuilicagh v okrožju Cavan. V dolžino meri približno 360 kilometrov. S svojimi pritoki Suck, Inny in Brosna ter rekama Fergus in Maigue, ki se stekata v njeno ustje, odmaka preko 15.700 kvadratnih kilometrov površja Irske. Reka Shanon je edina irska reka, ki v dolžino meri več kot 200 kilometrov (Ask About Ireland. Rivers, 2012). Druge pomembne irske reke 10

so še: Slaney, Lifey in Boyne na vzhodu, Nore, Barrow in Suir na jugovzhodu, Blackwater, Lee in Bandon na jugu ter reki Clare (sodi v porečje reke Corrib) in Moy na zahodu (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Te reke skupaj s svojimi pritoki odmakajo okoli 25.000 kvadratnih kilometrov površja Irske. Reke Avoca, Laune, Feale in Kinvara s svojimi pritoki odmakajo dobrih 3000 kvadratnih kilometrov površine države. Deloma pa površje odmaka tudi reka Erne, ki večji del svoje poti teče po Severnem Irskem (Ask About Ireland. Rivers, 2012). Zaradi apnenčaste kamninske podlage se je na Irskem oblikoval obsežen podzemni vodni sistem, ki zagotavlja vodo nadzemni mreži rek in jezer (The new encyclopaedia Britannica, 1998). 2.4.2. Jezera Glede na nastanek jezera Irske delimo v dve skupini. V prvo skupino sodijo naravna jezera, ki so nastala z ugrezanjem površja, raztapljanjem apnenca ali z reliefnimi spremembami v zadnji ledeni dobi. V drugo skupino pa sodijo umetna jezera, ki jih je ustvaril človek. Največje naravno jezero je jezero Corrib, ki leži v okrožju Galway, in ima površino 175 kvadratnih kilometrov. Med večja naravna jezera sodijo še: Derg, Ree, Mask, Conn, Allen, Macnean, Owel, Ennel, Derravaragh ter Kilarniška jezera. Poleg naštetih jezer na Irskem najdemo na tisoče majhnih jezer, ki so pogosta predvsem na zahodu dežele. V skupino umetnih jezer sodijo tista, ki so nastala z zajezitvami rek za potrebe hidroelektrarna oziroma jezera, ki so bila narejena z namenom shranjevanja vode kot rezervoarji. Mednje sodijo jezera Poulaphouca, Varty, Cathellen's Falls in Inniscara. Največje izmed njih je jezero oziroma rezervoar Poulaphouca, ki je nastalo za potrebe hidroelektrarn, in ima površino okrog 12 kvadratnih kilometrov (Ask About Ireland. Lakes, 2012). 2.5. Rastje Po koncu zadnje ledene dobe (pred približno 10.000 leti) je bilo Irsko rastje podobno današnjemu tundrskemu rastju (Davenport in sod., 2000). Kasneje pa so se na področje Irske iz drugih predelov sveta zanesle številne nove rastlinske vrste. Te so prihajale predvsem iz severne Evrope, saj je ledeniška kopenska povezava med Irsko in Veliko Britanijo omogočala najlažji prehod. Ker se je Irska od celinske Evrope ločila kasneje kot od Velike Britanije, na Irskem najdemo številne mediteranske rastline, ki so se preselile proti severu. Na Irskem najdemo tudi številne severnoameriške rastline, ki so po vsej verjetnosti prišle na Irsko preko Grenlandije in Islandije (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Najpomembnejše rastje so dolgo predstavljali obsežni hrastovi gozdovi, ki so preraščali večino otoka. V višjih legah je bilo poleg hrasta mogoče zaslediti tudi breze in iglavce, na nižjih legah pa so se med hrasti pojavljali bresti, jelše ter glogi in jeseni. V podrasti so rasle manjše rastline, kot so bodika, leska, praprot, mah ter robidnica. Pred približno 6.000 leti pa so ljudje začeli z intenzivnim krčenjem gozda za potrebe poljedelstva, kar je sprožilo proces deforestacije. Ta je predvsem tekom 16., 17. in 18. stoletja povzročila, da se je podoba pokrajine povsem spremenila (Davenport in sod., 2000). Naravno rastje je bilo zaradi vplivov človeka v večji meri odstranjeno in spremenjeno (Rebernik, 2009). Zato danes Irsko kar v 55 odstotkih prekrivajo travnate površine, gozd pa prerašča le 10 odstotkov površine države (Environmental Indicators Ireland 2012, 2012). Ta odstotek pa bi bil še mnogo nižji, če vlada ne bi spodbujala pogozdovanja države z iglavci, saj je naravni hrastov gozd zaradi sečnje skoraj v celoti izginil. Prvotno prisotne rastline so se na Irskem ohranile v bolj odmaknjenih predelih 11

države, ki so bili za kmetijstvo manj primerni. Irska ima tudi štiri naravne parke (Connemara v okrožju Galway, Glenveagh v okrožju Donegal, Killarney v okrožju Kerry in Wicklow Mountains v okrožju Wicklow) in 12 gozdnih parkov, s pomočjo katerih si država prizadeva v čim večji meri ohraniti naravno dediščino (Davenport in sod., 2000). Vegetacija na Irskem uspeva v devetih različnih habitatih, ki se delijo na: travniške in močvirske habitate, habitate šotišč, habitate resav in praprotišč, gozdne in grmiščne habitate, habitate živoskalnih in degradiranih predelov, habitate obdelanih in pozidanih površin, sladkovodne habitate, obalne habitate ter morske habitate (Fossitt, 2000). V teh habitatih raste okoli 3.815 vrst rastlin, med katerimi so zelo pogoste rastline, ki rastejo v vlažnih predelih in okoli 2.512 vrst gliv (Wikipedia. Flora of Ireland, 2012).

12

3. Družbenogeografske značilnosti Irske 3.1. Gospodarstvo Irsko gospodarstvo je v preteklosti izrazito temeljilo na kmetijstvu. Industrijska revolucija je Irsko v večji meri obšla, zato je država veljala za eno izmed najrevnejših regij Evrope (Duff, 2007). Situacija se je začela spreminjati po letu 1922, ko se je Irska dokončno ločila od Velike Britanije. To je sprožilo industrializacijo juga Irske, začel se je povečevati pomen izvoza, kar je povzročilo razvoj kmetijstva. Pomemben vpliv na razvoj gospodarstva je imela tudi nevtralnost Irske tekom druge svetovne vojne. Prinesla je razvoj ladjedelništva, tehnološke in tekstilne industrije (Thomas White Global Investing. Ireland: Celtic Tiger Licking its Wounds, 2012). Kljub industrializaciji je bila Irska v letu 1945 še vedno izrazito kmetijska država. Hitrejša industrializacija in gospodarski razvoj, sta se začela po ustanovitvi Uprave za industrijski razvoj (Industrial Development Authority) leta 1949 (Natek, Natek, 2006). Tekom 50. let 20. stoletja je za Irsko še značilna izrazito protekcionistična politika, ki je močno omejevala tuje lastništvo irskih podjetij. Država je lastno gospodarstvo poskušala zaščititi z visokimi carinami. To ni prineslo uspehov. Gospodarska rast (2 odstotka) je bila več kot še enkrat nižja od evropskega povprečja (5 odstotkov), kar je sprožilo velike spremembe gospodarske politike. Leta 1956 je prišlo do odprave omejitev pri tujem lastništvu irskih podjetij in zagotovitve brezcarinskega statusa izvoznim podjetjem. V letih 1964 in 1965 so sledili še rezi na področju carin. V letu 1966 se je začelo približevanje Irske evropskim integracijam s sklenitvijo prosto trgovinskega območja z Veliko Britanijo (najpomembnejša trgovinska partnerica tega obdobja). Leta 1973 je Irska vstopila v Evropsko unijo, kar je bil za gospodarski razvoj eden najpomembnejših dejavnikov. S tem je Irska dobila dostop do evropskih trgov ter postala privlačna vstopna točka v Evropo za številna podjetja iz Združenih držav Amerike, Kanade in Japonske. To se je izrazito poznalo na gospodarski rasti (4,2 odstotka), ki je v tem času uspela ujeti evropsko povprečje (4 odstotke) (Duff, 2007). Dobro gospodarsko stanje ni trajalo dolgo, saj so v 70. letih 20. stoletja svet začeli pretresati naftni šoki, ki so oslabili svetovno gospodarstvo. To je imelo močan vpliv tudi na Irsko, ki je leta 1975 zapadla v krizo, iz katere se je pobrala šele sredi 80. let 20. stoletja. Gospodarska situacija se je v tem času izrazito poslabšala. Mnoga podjetja so zaradi višjih stroškov dela, ki sta jih povzročili inflacija ter obrestne mere, zapustila državo. Dodatno je situacijo slabšalo vladno zadolževanje, ki je močno povečalo državni dolg (1986 je javni dolg znašal 120 odstotkov BDP). V tem času se je z Irske izselilo tudi veliko število ljudi (Thomas White Global Investing. Ireland: Celtic Tiger Licking its Wounds, 2012). Tako gospodarsko stanje je na Irskem trajalo do leta 1987, ko se je začela sanacija države, katere namen je bil urediti finančno stanje države. Zmanjšali so se izdatki za zdravstvo, izobraževanje, kmetijstvo, gradbeništvo in vojsko. Vlada je ukinila številne odbore in urade, predviden pa je bil tudi velik rez zaposlenih v javnem sektorju. Te ukrepi so pripeljali do zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in izrazitega izboljšanja na področju javnega dolga. To se je odrazilo v gospodarski rasti, saj se je ponovno začela vzpenjati (Duff, 2007). Gospodarsko stanje je bilo še posebej dobro tekom 90. let 20. stoletja, ki jih lahko označimo za gospodarsko najuspešnejša leta (Thomas White Global Investing. Ireland: Celtic Tiger Licking its Wounds, 2012). Takrat je Irska dobila naziv Keltski tiger, ki je nakazoval njen nagel gospodarski dvig. Ta je bil deloma pogojen tudi s podpisom Mastriške pogodbe leta 1992 in vstopom v Evropsko monetarno unijo leta 1999. Tujim investitorjem je dalo znak, da Irska predstavlja stabilno gospodarsko okolje (Duff, 2007). K razvoju fenomena keltskega 13

tigra so poleg sprememb v 80. močno pripomogli tudi nizki korporacijski davki, nizke plače, visoka gospodarska rast v Združenih državah Amerike, tuje investicije, premišljena davčna politika ter evropske subvencije. Tekom 90. let je Irski svoje gospodarstvo uspelo preobraziti v izrazito izvozno naravnano, ki ga poganjajo industrija in storitve. Na prelomu tisočletja je v državi prišlo do ponovnih sprememb. Glavno gonilo gospodarske rasti sta namreč postala gradbeništvo in domača potrošnja. Kot neustrezna se je pokazala navezanost na Veliko Britanijo in Združene države Amerike, ki so do tedaj z naložbami v večji meri omogočale Irsko gospodarsko rast. Pok tehnološkega balona je prizadel ameriška in druga svetovna podjetja in ustavil gospodarsko rast Irske. Dosegala je le še del gospodarske rasti v 90. letih. Z Irske je v tem času odšlo mnogo tujih investitorjev. Svoja podjetja so preselili na Poljsko, Madžarsko ter Češko, kjer je bila delovna sila mnogo cenejša. Težave je irska vlada poskušala rešiti z razvojem domačih podjetij in regij, vlaganji v raziskave in razvoj ter izgradnjo infrastrukture, ki bi omogočala razvoj domačih podjetij. Ukrepi so za kratek čas uspeli spodbuditi gospodarsko rast, a je svetovna gospodarska kriza v drugi polovici prejšnjega desetletja (2008) začela rušiti irsko gospodarstvo. Zaradi poka nepremičninskega balona je Irska morala konec leta 2010 Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad zaprositi za finančno pomoč v višini 85 milijard evrov. Sprejeti je morala številne varčevalne ukrepe (Thomas White Global Investing. Ireland: Celtic Tiger Licking its Wounds, 2012). Posledice zloma so jasno vidne tudi iz podatkov o BDP. Leta 2006 je znašal 177.720 evrov, v letu 2007, ko je bilo irsko gospodarstvo še stabilno, je narasel za 6,1 odstotka (na 188.729 evrov), v letu 2008, ko se je zgodil zlom, pa je začel drastično upadati. Leta 2008 je BDP znašal 178.882 evrov, do leta 2010, ko je Irska zaprosila za denarno pomoč, je upadel za 12,5 odstotka in je znašal le še 156.468 evrov. Gospodarska situacija države se je v letu 2011 nekoliko izboljšala, saj je država izplavala iz krize, BDP pa je zrasel za 1,6 odstotka in je znašal 158.993 evrov. BDP je bil leta 2011 za kar 11,1 odstotka nižji od tistega iz leta 2008, ko se je kriza začela (Central Statistics Office. National Income and Expenditure, 2012). Napovedi za leto 2012 kažejo nekoliko manjšo rast BDP, sledilo pa naj bi močnejše povečanje v letu 2013 (Finfacts. News: Irish Economy, 2012). Sestava BDP po sektorjih jasno nakazuje strukturo irskega gospodarstva, ki ne temelji več na kmetijstvu, ampak na storitvah. Te predstavljajo približno 69 odstotkov BDP in zaposlujejo približno 76 odstotkov delovne sile. Industrija predstavlja približno 29 odstotkov BDP ter zaposluje približno 19 odstotkov delovne sile. Skozi zgodovino prevladujoče kmetijstvo pa predstavlja le okoli 2 odstotka BDP in zaposluje le okoli 5 odstotkov delovne sile (Index Mundi. Ireland Economy Profile 2012, 2012). Med največja podjetja (po številu zaposlenih) na Irskem v letu 2012 sodijo: CRH, Kerry Group, AIB, Dunnes Stores Ireland ter Tesco. Skupaj zaposlujejo skoraj 150.000 ljudi. Glede na dobiček v letu 2012 pa med največja podjetja sodijo: Central Bank, Citibank, CRH, Dragon Oil, Microsoft, UCB, Ryanair, Forest Laboratories, Elan ter Kerry Group. Več kot polovica od 50 največjih irskih podjetji ne izvira iz države same, ampak imajo tam samo svoje podružnice (The Irish Times. Top1000, 2012). To je bil tudi razlog, da je svetovna gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, Irsko tako močno prizadela. 3.1.1. Kmetijstvo Zgodovinsko gledano je bilo kmetijstvo nosilec irskega gospodarstva (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Danes stopa nekoliko v ozadje, a glede na delež zaposlenih in delež ustvarjenega BDP ohranja dokaj pomemben položaj (Natek, Natek, 14

2006). Kmetijske površine obsegajo 4,6 milijona hektarov, kar predstavlja dve tretjini površine Irske, ki znaša 6,9 milijona hektarjev. Od 4,6 milijona hektarov kmetijskih površin približno 79 odstotkov obsegajo travniki in pašniki, približno 11 odstotkov nekultivirani travniki, preostalih 10 odstotkov pa zasedajo njivske površine (Department of Agriculture, Food and the Marine. Fact Sheet on Irish Agriculture – April 2012, 2012). Število kmetij se je v letih 1991–2000 zmanjšalo iz okoli 171.000 na približno 142.000 (Natek, Natek, 2006). V letih 2000–2010 je bil še dodaten upad števila kmetij, zato danes na Irskem najdemo okoli 140.000 kmetij (Department of Agriculture, Food and the Marine. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012, 2012). Z zmanjševanjem števila kmetij se je velikost preostalih kmetij povečala. V letih 1991–2000 je povprečna velikost irske kmetije narasla iz 26 hektarov na 31,4 hektara (Natek, Natek, 2006). V letih 2000–2010 pa se je povprečna velikost irske kmetije še nekoliko povečala in danes znaša 32,7 hektara. Z vidika Evropske unije ima Irska podpovprečno število kmetij, manjših od 5 hektarov (Irska: 7 odstotkov, EU: 70 odstotkov) in nadpovprečno velik delež kmetij z velikostjo med 5 in 20 hektarov (Irska: 36 odstotkov, EU: 19 odstotkov), 20 in 50 hektarov (Irska: 39 odstotkov, EU: 6 odstotkov) ter kmetij, večjih od 50 hektarov (Irska: 18 odstotkov, EU: 5 odstotkov). Med lastniki kmetij prevladujejo ljudje, ki sodijo v starostno skupino med 40 in 64 let in predstavljajo 59 odstotkov lastnikov. Sledi jim starostna skupina nad 65 let in predstavlja 29 odstotkov lastnikov. 12 odstotkov pa predstavljajo lastniki kmetij, ki so mlajši od 40 let (Department of Agriculture, Food and the Marine. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012, 2012). Prevladujočo obliko kmetij predstavljajo mešane kmetije, kjer se ukvarjajo tako s poljedelstvom kot živinorejo. V osrednjem delu države prevladuje mesna govedoreja, na jugu mlečna govedoreja, v hribovitih predelih pa prevladuje ovčereja. V okviru živinoreje je tudi prašičereja in perutninarstvo, ki prav tako predstavljata pomemben del. Z vidika poljedelstva so na Irskem najpomembnejši nižinski predeli vzhoda in jugovzhoda, kjer prevladuje predvsem pridelava žit. Med najpomembnejše pridelke pa sodijo ječmen, pšenica, oves, krompir ter sladkorna pesa. (The new encyclopaedia Britannica, 1998). 3.1.2. Ribištvo Irsko ribištvo sestavljata morski ribolov in gojenja vodnih organizmov (marikultura). Izrazit razvoj sta doživela v drugi polovici 20. stoletja (The new encyclopaedia Britannica, 1998). V ribištvu in predelavi je zaposlenih približno 10.000 ljudi. Upravljajo s približno 2.000 ladjami, ki ujamejo okrog 318.000 ton rib in drugih vodnih organizmov (Department of Agriculture, Food and the Marine. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012, 2012). Ulov predstavljajo skuše, slaniki, polenovke, merlani in navadni lupači, v okviru marikulture pa prevladujejo lososi in školjke (Natek, Natek, 2006). Za ribolov je najpomembnejša zahodna, atlantska obala, na kateri se nahajajo okrožja Donegal, Cork, Galway, Kerry, Mayo, Sligo ter Clare. Tam je število zaposlenih v ribištvu in predelavi ulova največje. Z ribištvom in predelavo so v manjši meri povezana okrožja na vzhodu, med katerimi prevladujejo Dublin, Wexford, Waterford ter Louth (Department of Agriculture, Food and the Marine. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012, 2012). Najpomembnejša irska ribolovna pristanišča so Killybegs, Rathmullan, Castletownbere in Rossaveal, ki ležijo na zahodni obali ter pristanišče Dunmore, ki leži na vzhodni obali (Natek, Natek, 2006).

15

3.1.3. Gozdarstvo Gozdarstvo zaposluje okoli 5.500 ljudi. Nanj je navezana tudi lesno predelovalna industrija, ki zaposluje približno 6.500 ljudi (Department of Agriculture, Food and the Marine. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012, 2012). Obsežnejši razvoj gozdarstva se je na Irskem začel v drugi polovici 20. stoletja, ker so bili prej gozdovi v večji meri izkrčeni. Ob dokončni ločitvi Irske in Velike Britanije leta 1922 je površina gozdov na Irskem predstavljala manj kot 1 odstotek vse površine Irske. Gozdovi so preraščali manj kot 69.000 hektarov. Z načrtnim pogozdovanjem od konca druge svetovne vojne naprej, še posebej ob koncu 20. stoletja, je delež gozda do danes močno narasel (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Gozdovi tako danes preraščajo okoli 11 odstotkov površine Irske, kar znese približno 750.000 hektarov. Približno polovica gozdov je v lasti države, druga polovica pa v zasebni lasti. Kljub občutnemu povečanju deleža gozda Irska še vedno močno zaostaja za evropskim povprečjem, kar je okoli 40 odstotkov prekrivanja površine (Department of Agriculture, Food and the Marine. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012, 2012). V preteklosti so bili irski gozdovi skoraj v celoti izkrčeni. Danes okoli 90 odstotkov gozdov predstavljajo umetni nasadi, kjer prevladujejo hitro rastoči iglavci (Natek, Natek, 2006). Taka sestava gozdov je pogojena predvsem s potrebami gospodarstva. 3.1.4. Rudarstvo in energetika Značilnost Irske so dokaj skromna nahajališča mineralnih surovin. Izstopajo nahajališča srebra, svinca, cinka in sadre (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Posebej pomembna so nahajališča cinkove rude (okoli 250.000 ton Irska 8. na svetu) in svinčene rude (okoli 50.000 ton). Najpomembnejši rudniki, kjer se mineralni surovini pridobivata so rudniki Tara (Navan), Lishen in Galmoy (Natek, Natek, 2006). Poleg izkoriščanja rudnih bogastev, se je v 80. letih ob obali Keltskega morja začelo tudi izkoriščanje omejenih zalog zemeljskega plina (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Te so začeli črpati na nahajališčih Ballycotton in Kinsale Head ob obali okrožja Cork in delujeta še danes. Zaradi povečanih potreb po zemeljskem plinu je bil leta 1994 zgrajen podmorski plinovod, ki zemeljski plin Irski dovaja iz Škotske. Tekom 90. let so ob zahodni obali Irske, obala okrožja Mayo, odkrili novo nahajališče zemeljskega plina Corrib, ki je prav tako v uporabi še danes (Natek, Natek, 2006). Na Irskem je imela velik pomen tudi šota, ki je bila eden glavnih irskih energentov, predvsem za pridobivanje električne energije (termoelektrarne) in ogrevanje. Kljub mehaniziranemu pridobivanju se je njen položaj tekom 20. stoletja poslabšal. Pri proizvodnji električne energije so jo začeli zamenjevati zemeljski plin, premog in nafta, vendar šotne termoelektrarne še vedno nudijo pomemben vir električne energije (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Inštalirana moč irskih elektrarn (brez vetrnih elektrarn) znaša 7323 MW. Inštalirana moč elektrarn na odpadke znaša 77 MW, hidroelektrarn 508 MW in termoelektrarn 6738 MW. Inštalirana moč šotnih termoelektrarn znaša 346 MW. Irsko električno omrežje napajajo tudi vetrne elektrarne, katerih inštalirana moč (ob polnem delovanju) znaša 1593 MW. V prihodnosti je moč pričakovati povečanje inštalirane moči hidro in termoelektrarn, predvsem pa se bo povečala inštalirana moč vetrnih elektrarn. Ta naj bi se skoraj podvojila (All-Island Generation Capacity Statement 2012-2021, 2012).

16

3.1.5. Industrija V preteklosti je irsko gospodarstvo temeljilo na kmetijstvu, medtem ko industrija ni imela večjega pomena. Bila je močno zaščitena s protekcionistično politiko države in je v večji meri proizvajala le za domače potrebe. Razvoj industrije se je na Irskem začel šele v drugi polovici 20. stoletja. Takrat je država začela z liberalizacijo gospodarstva (odprava protekcionistične politike). To je omogočilo prihod tujega kapitala, ki je irski industrijski razvoj močno spodbudil. Rezultati liberalizacije in posledično tudi industrializacije so se jasno odrazili tudi v deležu zaposlenih v industriji. Do konca 20. stoletja je industrija zaposlovala več ljudi kot kmetijstvo in predstavljala največji del irskega izvoza (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Tradicionalne irske industrijske panoge v preteklosti so bile: živilska, tekstilna, steklarska in obutvena industrija. Predstavljale so gonilo industrializacije. Proizvajale so v glavnem za domači trg, v zadnjih desetletjih pa so doživele močno posodobitev in preusmeritev v izvoz. Njihov pomen danes pada, saj je Irska svojo industrijo preusmerila v visoko tehnološke panoge (Natek, Natek, 2006). Ta preskok se je zgodil v 70. letih 20. stoletja, ko je Irska vstopila v Evropsko unijo in Svetovno trgovinsko organizacijo, kar je še spodbudilo njeno privlačnost za tuje vlagatelje. Prihajali so predvsem iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Nemčije ter Japonske in so na Irskem začeli ustanavljati svoje podružnice. Večji del industrije se je namestil v mestih Dublin ter Cork in njuni okolici, v manjši meri pa so industrijska podjetja nastajala tudi po manjši irskih mestih (Natek, Natek, 2006). Med glavne industrijske panoge danes sodijo elektronska industrija (proizvodnja osebnih računalnikov, telekomunikacijske opreme, sestavnih delov računalnikov in drugih elektronskih naprav), proizvodnja in razvijanje programske opreme (računalniki in telekomunikacije), farmacevtska industrija (proizvodnja generičnih zdravil, oprema za diagnostiko, zobozdravstvo in ortopedijo, vitaminski in mineralni dodatki, zdravila za živali, biotehnologija) in kemična industrija (proizvodnja organskih spojin, predelava plastičnih mas za izdelavo embalaže ter sestavnih delov računalniške in avtomobilske opreme). Vidi se usmerjenost irske industrije v izvoz, čemur sledita tudi strojna in kovinska industrija (vpeti v proizvodnjo letal, kmetijskih ter industrijskih strojev). Na Irskem najdemo tudi industrijo gradbenega materiala, steklarsko in gumarsko industrijo, tovarno glinice ter rafinerijo nafte (Natek, Natek, 2006). Z nastopom svetovne gospodarske krize leta 2008 se je položaj industrije poslabšal. Številna podjetja, so začela razmišljati o selitvi svoje proizvodnje v države s cenejšo delovno silo (vzhodna Evropa), vendar ima visoko tehnološka industrija še vedno velik pomen. Med največja podjetja sodijo visoko tehnološka podjetja kot so: Intel, Hewlett Packard (HP), IBM, Apple, Synopsys, Adobe, Google, Oracle, Dell, SAP, Symantec, Microsoft, Xerox, Pfizer, GlaxoSmithKlein (GSK), Novartis ter mnoga druga svetovno znana podjetja (The Irish Times. Top1000, 2012). 3.1.6. Turizem Turizem na Irskem letno prinese okrog 5 milijard evrov in zaposluje (neposredno in posredno) okoli 180.000 ljudi. Vrednost turistične proizvodnje znaša okoli 3 odstotke BDP (Department of Transport, Tourism and Sport. Tourism, 2012). Vrednost turistične industrije se izrazito povečuje od 50. letih 20. stoletja naprej. Irska turistična organizacija (Irish Tourist Board) je velike napore vlagala v promocijo Irske ter povezavo s severnoirsko turistično organizacijo Northern Ireland Tourist Board. K povečani vlogi turizma je močno pripomogla tudi gradnja novih hotelov, letovišč in 17

razvoj športnih zmogljivosti ter povečanje in izboljšanje turističnih zmogljivosti (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Ljudje so na irsko tradicionalno potovali zaradi prijaznosti ljudi in naravne pokrajine, v zadnjem času pa tudi zaradi športa in rekreacije. Še posebej popularni so: kolesarjenje, pohodništvo, ribolov, jahanje in golf (Department of Transport, Tourism and Sport. Tourism, 2012). V letu 2011 je Irsko obiskalo približno 6,2 milijona obiskovalcev (44,7 odstotkov predstavljajo Britanci, 35 odstotkov ostali Evropejci, 14,6 odstotka severno Američani, 5,6 odstotka turisti iz preostalih predelov sveta) (Annual Report 2011, 2012). Irsko je leta 2011 obiskalo 5 odstotkov več turistov kot leta 2010. Irski turizem se je po obdobju krize v letih 2007–2010 ponovno povečal. V prihodnosti je predvideno nadaljnje povečanje konkurenčnosti z zmanjšanjem stroškov in ohranjanjem kakovosti storitev ter proizvodov, vlaganjem sredstev v turistične produkte in infrastrukturo ter financiranjem mednarodnega oglaševanja (Department of Transport, Tourism and Sport. Tourism, 2012). To je pozitivno za podeželje in težje dostopne predele, ki zaradi turizma ne bodo začeli nazadovati. 3.1.7. Promet Cestno omrežje Irske sestavlja približno 96.000 kilometrov cest (CIA Factbook. Ireland, 2012). Državne ceste predstavljajo približno 5.500 kilometrov, regionalne ceste 11.500 kilometrov ter lokalne ceste 79.000 kilometrov cestnega omrežja (Wikipedia. Roads in Ireland, 2012). Cestno omrežje je zelo razvejano, kar je pogojeno z razpršeno poselitvijo države. Večina cest je v dobrem stanju, saj je Evropska unija preko svojih strukturnih skladov omogočila razvoj irske prometne infrastrukture (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Železniško omrežje na Irskem trenutno sestavlja približno 1900 kilometrov železniških prog širine 1.600 milimetrov (CIA Factbook. Ireland, 2012). Z železniškim omrežjem upravlja državno železniško podjetje Irish Rail, ki je bilo zaradi nerentabilnosti tekom zadnjih desetletij, prisiljeno zapreti številne proge. Železniške povezave obstajajo le še med pomembnejšimi mesti, potniški in tovorni promet na področju opuščenih prog pa je nadomestil cestni promet (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Irska leži na otoku, zato je pomemben tudi ladijski promet. Ima veliko manjših pristanišč, ki servisirajo potrebe lokalnega okolja. Večjega vpliva na državno gospodarstvo nimajo, saj premiku mednarodne usmeritve k uporabi večjih ladij in prevozu tovora v kontejnerjih niso uspela slediti. Večina pomorske trgovine se odvija preko pristanišča Dublin (največje irsko pristanišče) na vzhodni obali ter pristanišč Waterford in Cork na južni obali. Med pomembnejša trgovska pristanišča sodita tudi pristanišči Limerick in Galway na zahodni obali. Preko pristanišč se vrši tudi potniški promet. Za potniški promet sta najpomembnejši pristanišči Dún Laoghaire ter Dublin na vzhodni obali in pristanišči Rosslare ter Cork na južni obali. Večina potniškega prometa poteka v smeri Velike Britanije, v manjši meri pa se odvija tudi s celinskim delom Evrope (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Irske notranje vodne poti sestavljajo Grand Canal (249 kilometrov), Royal Canal (146 kilometrov) in Shannon-Erne Waterway (63 kilometrov). Notranje plovne poti večjega pomena za trgovino in prevoz izdelkov nimajo, izrazit pa je njihov turistični pomen (Natek, Natek, 2006). Na Irskem se nahaja 39 letališč. 16 letališč ima tlakovano vzletno pristajalno stezo, kar jim omogoča izvajanje potniškega prometa (CIA Factbook. Ireland, 2012). Največje irsko letališče je mednarodno letališče Dublin Airport, ima pa še dve mednarodni letališči Cork Airport in Shannon Airport. Ostala letališča se ukvarjajo s 18

turistično in športno dejavnostjo ter prevozi ljudi po Irski in Veliki Britaniji. Irski nacionalni letalski prevoznik je državno podjetje Aer Lingus (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Na Irskem so tudi drugi letalski prevozniki. Največji je Ryanair, sledijo mu CityJet, Air Contractors in Aer Lingus Regional (Wikipedia. Transport in Ireland, 2012). 3.2. Prebivalstvo in poselitev 3.2.1. Zgodovinski razvoj prebivalstva in poselitve Prve oblike stalne poselitve segajo v obdobje prazgodovine. V začetnem obdobju, okoli leta 6.000 pred našim štetjem, je bila poselitev skoncentrirana na vzhodni obali otoka (okrožja Antrim, Down in Louth, ki danes sestavljajo področje Severne Irske ter območje okrožja Dublin, ki leži v Republiki Irski). Takratni prebivalci so se preživljali z lovom in ribolovom, kar je razvidno iz njihovih materialnih ostankov (The new encyclopaedia Britannica, 1998). Okoli leta 4000 pred našim štetjem se je na Irskem dvignila nova kultura, ki je temeljila na kmetovanju. Značilnost mlajše kamenodobne kulture je bilo izrazito spoštovanje prednikov (razvidno iz ohranjenih grobov). Najdemo jih v dolini reke Boyne (v provinci Leinster). V okolici krajev Newgrange, Knowth in Dowth se nahaja preko 1000 megalitskih grobov (Davenport in sod., 2000). Velik vpliv na današnjo kulturo in poselitev Irske so imeli Kelti. Bili so vzhodno evropsko ljudstvo, ki je v letih 800–300 pred našim štetjem osvojilo večino srednje in južne Evrope. Okoli leta 300 pred našim štetjem so Kelti dosegli Irsko in se do leta 100 pred našim štetjem na otoku razširili. Njihovo priseljevanje je bilo omejeno na relativno majhne skupine, a so kljub temu naslednjih 1.000 let Irsko držali v svojih rokah. Zapustili so obsežno jezikovno in kulturno dediščino, ki je preživela vse do današnjih dni. Iz časa Keltov se je ohranila tudi razdelitev otoka na province. Teh je bilo prvotno pet (Leinster, Meath, Connacht, Ulster in Munster). Kasneje je prišlo do priključitve province Meath k provinci Leinster. Obdobje Keltov je pomembno tudi zaradi pokristjanjevanja. Katoliška vera naj bi Irsko dosegla med 3. in 5. stoletjem našega štetja. Med ljudi so jo razširjali misijonarji. Najbolj znan je sv. Patrick, ki je na Irsko prišel leta 432 (Davenport in sod., 2000). Najdemo pa tudi prve ocene o številu prebivalstva v tem času. Takrat naj bi takrat živelo okrog pol milijona ljudi (Irish Times. A history of Irish population, 2013). Ob koncu 8. stoletja se je sestava prebivalstva močno spremenila. Leta 795 so Vikingi ob zahodni obali Škotske pripluli do vzhodnih obal Irske. Tekom 9. stoletja so se na področju Irske tudi ustalili. Zaslužni so za ustanovitev prvih mest, med njimi tudi mesta Dublin, ki je danes prestolnica Irske. Velik del Vikingov se je na področju Irske asimiliral. Prevzeli so krščansko vero ter tu našli svoj dom. Do novega pomembnejšega preloma je prišlo leta 1169, ko so v spore med lokalnimi irskimi vladarji posegli Normani (Davenport in sod., 2000). Ti so do leta 1172 zasedli dve tretjini otoka in za vladarja Irske priznali angleškega kralja Henrika II. Na zahodu pa so živele samostojne keltske kneževine (Natek, Natek, 2006). Normani so se, predobro asimilirali v irsko družbo, zato je bil leta 1366 objavljen kraljevi statut (Statutes of Kilkenny). Prepovedoval je irsko-normanske poroke, uporabo irskega jezika in izvajanje irskih navad. Angleška kontrola nad Irsko pa je vseeno počasi slabela. Ob koncu srednjega veka je bilo v angleških rokah samo še območje okoli Dublina (Davenport in sod., 2000). Prišlo pa je do močnega povečanja števila prebivalstva. Na Irskem naj bi leta 1500 tako živelo okoli milijon ljudi (Irish Times. A history of Irish population, 2013). V 16. stoletju je angleški kralj Henrik VIII. zopet želel okrepiti 19

angleški nadzor nad Irsko. Ta prizadevanja so v polni meri stekla po letu 1532, ko je Henrik prekinil stike z rimokatoliško cerkvijo in se odločil za napad na irsko katoliško cerkev. V naslednjih nekaj letih je razlastil bogate katoliške samostane in si leta 1541 zagotovil, da ga je irski parlament razglasil tudi za kralja Irske. Dokončno pa so angleži svojo oblast nad Irsko utrdili v času vladavine kraljice Elizabete I. (Davenport in sod., 2000). To je sprožilo priseljevanje iz Britanije (predvsem Škotske) in število prebivalstva se je na Irskem do leta 1700 ponovno podvojilo. Hitro prebivalstveno rast je Irska doživljala tudi v 18. stoletju, ko se je število prebivalstva še enkrat podvojilo. Leta 1791 je na Irskem živelo že 4,4 milijone prebivalcev. Prebivalstvena rast, ki jo je Irska zabeležila v 18. stoletju, je bila v večji meri pogojena z integracijo v Britansko državo in s spremembo njenega položaja. Poleg integracije z Britanijo je potekala tudi integracija Irske v Severno Atlantsko gospodarstvo. To je Irsko iz nepomembnega otoka na zahodu Evrope spremenilo v evropsko odskočno desko na poti v Ameriko. Zaradi dobrega prenašanja vlažnega podnebja, je bil pomemben dejavnik razvoja irskega prebivalstva tudi krompir. Skupaj z mlekom je tvoril uravnoteženo prehrano, kar je prineslo povečanje števila prebivalstva in spremembo gostote poselitve. Ta se je zgostila na zahodu otoka, ki je bil prej zaradi slabše kakovosti zemlje redkeje poseljen. V prvi polovici 19. stoletja je pomen krompirja v prehrani prebivalstva močno naraščal. Do 30. let 19. stoletja je kar tri četrtine ljudi 90 odstotkov dnevnega vnosa kalorij pokrilo s krompirjem. Revno irsko prebivalstvo, ki je do leta 1845 naraslo že na 8.500.000 ljudi, je bilo odvisno od letin krompirja in zaradi tega zelo ranljivo. Vsaka slabša letina bi lahko pomenila katastrofo, ki bi močno zmanjšala prebivalstvo (Irish Times. A history of Irish population, 2013). To se je zgodilo v letih 1845–1851. Letine krompirja so bile v teh letih skromne, kar je povzročilo množično lakoto, smrt in tudi izseljevanje. V tem obdobju so izredno dobro uspevali drugi kmetijski pridelki (na primer pšenica), ki pa si jih revno irsko prebivalstvo ni moglo privoščiti. Kljub stradanju velikega dela prebivalstva je Irska v tem času ostala izvoznica hrane. Velika lakota v letih 1845–1851 je močno zmanjšala irsko prebivalstvo (Davenport in sod., 2000)1. Približno milijon ljudi je umrlo zaradi lakote in bolezni, dva milijona ljudi pa sta se v naslednjih dveh desetletjih z Irske odselila. Irsko odseljevanje, ki ga je velika lakota še dodatno pospešila, je postalo edinstveno po svoji velikosti, trajanju in geografski razpršenosti. Do leta 1700 se je z Irske odselilo že 10 milijonov ljudi, do leta 1800 pa je z Irske emigriral že vsak drugi na otoku rojeni prebivalec. Velik del prebivalcev je emigriral predvsem v Združene države Amerike, kjer so Irci tekom 19. stoletja predstavljali kar 10 odstotkov vseh priseljencev (šest milijonov irskih priseljencev). V Združenih državah Amerike je nastalo največje »irsko« mesto – New York. Tam je leta 1850 prebivalo kar 250 tisoč Ircev, kar je bilo več kot v Dublinu. Močno izseljevanje se je nadaljevalo do konca 19. stoletja, prisotno pa je bilo tudi v začetku 20. stoletja, ko so se ljudje množično odseljevali predvsem v Britanijo (Irish Times. A history of Irish population, 2013). Leta 1921 so Irci dosegli podpis britanskoirskega sporazuma (6. december 1921), s čemer se je formirala Svobodna irska država, izven katere je ostalo ozemlje na severovzhodu otoka (šest okrožij province Ulster). V Svobodni irski državi je bil leta 1926 izveden popis prebivalstva, ki nudi jasno predstavo o obsegu odseljevanja s področja Irske.

1

Obdobje v letih 1845–1855 je podrobneje opisano v poglavju 4.1.2 Migracijski tokovi v letih 1845– 1920

20

Graf 1: Gibanje števila prebivalcev Irske (samo področje današnje Irske) v letih 1841–2011

Vir: This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2013.

Prebivalstvo naj bi se od leta 1841, ko je na področju današnje republike živelo okrog 6,5 milijona ljudi, do leta 1926 zmanjšalo na približno tri milijone ljudi. Prebivalstveno dno, ki je bilo pogojeno predvsem z gospodarsko stagnacijo, je Irska dosegla v 50. letih 20. stoletja (Irish Times. A history of Irish population, 2013). Glede na podatke iz popisa prebivalstva leta 1951 je na Irskem živelo 2,96 milijona ljudi. Do leta 1956 je ta številka upadla na 2,9 milijona ljudi. Najnižje število prebivalcev pa beleži popis leta 1961, ko je na Irskem živelo le še 2,82 milijona ljudi (Central Statistics Office. Population 1901 – 2011, 2013). Odtekanje prebivalstva se je po radikalnih gospodarskih ukrepih v 60. letih 20. stoletja začelo upočasnjevati. Do leta 1971 je irsko prebivalstvo naraslo na približno 2,97 milijona ljudi. Leta 1981 je na Irskem živelo že 3,4 milijona ljudi (Central Statistics Office. Population 1901 – 2011, 2013). Gospodarske težave v 80. letih 20. stoletja so ponovno sprožile relativno močno odseljevanje z Irske, saj se je diaspori pridružilo kar 200 tisoč Ircev (Davenport in sod., 2000). Kljub nekoliko močnejšemu odseljevanju pa na Irskem opažamo trend naraščanja prebivalstva. To je ob popisu leta 1991 štelo že 3,53 milijona ljudi (Central Statistics Office. Population 1901 – 2011, 2013). Hitro naraščanje prebivalstva se je začelo v začetku 90. let 20. stoletja. Takrat si je država gospodarsko opomogla in začela hiter gospodarski razvoj. Migracijski tokovi so se počasi začeli spreminjati in leta 1996 je bilo priseljevanje preseglo odseljevanje (Irish Times. A history of Irish population, 2013). Popis prebivalstva leta 1996 je na Irskem naštel 3,63 milijona ljudi, trend naraščanja pa se je nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Leta 2002 je v državi živelo že 3,92 milijona ljudi, leta 2006 pa 4,24 milijona ljudi. Zadnji popis prebivalstva je bil na Irskem izveden aprila leta 2011 in je naštel 4,59 milijona ljudi (Central Statistics Office. Population 1901 – 2011, 2013). Irsko prebivalstvo hitro narašča, še vedno pa je precej manjše kot leta 1841, ko je na otoku živelo največ ljudi. 3.2.2. Prebivalstvo in poselitev danes Zadnji uradni podatki o številu prebivalcev so bili pridobljeni aprila leta 2011. Takrat je na Irskem živelo 4.588.252 ljudi. Število prebivalcev se je od leta 2006 povečalo za 8,2 odstotka (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Naraščanje števila prebivalcev je bilo v letih 2006–2011 najizrazitejše v okrožju Laois, kjer se je povečalo za več kot 15 odstotkov. Drugje je bila rast prebivalstva nekoliko manj intenzivna. Upad prebivalstva je v letih 2006–2011 moč zaznati le v glavnih 21

mestih okrožij Cork in Limerick (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Slika 6: Sprememba števila prebivalstva po okrožjih v letih 2006–2011

Vir: This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2013.

Od leta 1991 je število ljudi naraslo za kar 30,1 odstotka. V obdobju med popisoma leta 1991 in 1996 je bilo letno povprečno 50.000 rojstev, v času med popisoma leta 2006 in 2011 pa je bilo letno povprečno kar 73.000 rojstev. Poleg rojstev je k rasti prebivalstva pripomoglo tudi zmanjševanje smrtnosti. V obdobju med popisoma leta 1991 in 1996 je bilo letno povprečno 31.000 smrti, med popisoma leta 2006 in 2011 pa povprečno le še 28.000 smrti. Velik doprinos k hitri rasti prebivalstva je imelo tudi priseljevanje. V obdobju med popisoma leta 1991 in 1996 je bila migracijska bilanca le rahlo nagnjena v stran priseljevanja (letno se je povprečno priselilo le 2.000 ljudi). V času med popisoma leta 2006 in 2011 je bila migracijska bilanca že močno nagnjena na stran priseljevanja (letno se je povprečno priselilo 25.000 ljudi). Irska je bila še nekoliko bolj intenzivnega priseljevanja deležna v letih 2002– 2006 (letno se je na Irsko priselilo 48.000 ljudi). Trende je zaustavila svetovna gospodarska kriza, ki je nastopila leta 2008. Povečanje števila rojstev, zmanjšanje števila smrti in doseljevanje so glavni razlogi za hitro rast irskega prebivalstva (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). 3.2.2.1. Prostorska razporeditev prebivalstva Irske Povprečna gostota poselitve je leta 2011 znašala 67 prebivalcev na kvadratni kilometer. Bila je večja kot leta 2006, ko je znašala 62 prebivalcev na kvadratni kilometer (Profile 1. Town and Country, 2012). Zaradi visoke stopnje urbanizacije je gostota poselitve izrazito neenakomerna. To stanje je razvidno tudi iz Slike 7: Gostota poselitve (prebivalci/km2) leta 2011 – po volilnih okrajih.

22

Slika 7: Gostota poselitve (prebivalci/km2) leta 2011 – po volilnih okrajih

Vir: Population Density per SQKM. All-Island Research Observatory, 2013.

Leta 2011 je gostota prebivalcev na podeželskih področjih znašala 26 prebivalcev na kvadratni kilometer, v urbanih področjih pa kar 1.736 prebivalcev na kvadratni kilometer. Daleč najgosteje je bilo poseljeno širše območje mesta Dublin (lokalne oblasti Dublin City, Fingal, South Dublin, Dún Laoghaire-Rathdown, Meath, Kildare and Wicklow). Tja sodi tudi mesto Kinsealy-Drinan, ki je imelo gostoto 5.101 prebivalcev na kvadratni kilometer. Glavno mesto Dublin s svojimi predmestji pa je imelo gostoto 3.498 prebivalcev na kvadratni kilometer. Izven širšega dublinskega območja ležijo le tri izmed 20 najgosteje naseljenih območji Irske (mesta Cobh, Carrigaline in Carrigtwohill), ki ležijo v okolici mesta Cork (Profile 1. Town and Country, 2012). S slike je jasno razvidna redkejša poselitev zahodnih predelov Irske. To lahko pripišemo odsotnosti pomembnejših središč (z izjemo mest Galway in Limerick), ki imajo funkcijo gravitacijskih središč in nase vežejo večje število prebivalcev. Stopnja urbanizacije Irske je v zadnjih 50. letih izrazito narasla. Leta 1961 je v mestih živelo le dobrih 46,4 odstotka ljudi, do leta 2011 pa je ta delež narastel na 62 odstotkov (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Najbolj urbana je provinca Leinster, v kateri 76 odstotkov prebivalcev živi v mestih. Razlog za tako visok odstotek urbaniziranosti je zaradi glavnega mesta Dublin, ki je največje urbano središče Irske. Najmanj urbana je provinca Ulster, v kateri le 28,1 odstotka prebivalcev prebiva v mestih. Sledi ji provinca Connacht, kjer v mestih živi 35,4 odstotka ljudi, k čemur veliko prispeva mesto Galway. Podpovprečno stopnjo urbanizacije ima tudi provinca Munster, kjer v mestih živi 53,1 odstotka ljudi. Stopnja urbanizacije v Munstru je najbolj blizu irskemu povprečju, zaradi mest Cork, Limerick in Waterford v provinci (Profile 1. Town and Country, 2012). Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2011 je na Irskem 2.846.889 ljudi živelo v mestih. Z vidika števila prebivalcev na tem mestu najbolj izstopa irsko glavno mesto Dublin. Skupaj s predmestji je leta 2011 tam živelo 1.110.627 ljudi, oziroma dobrih 24 odstotkov vseh irskih prebivalcev. Sledijo mesto Cork (198.582 prebivalcev), Limerick (91.454 prebivalcev), Galway (76.778 23

prebivalcev) in Waterford (51.519 prebivalcev). Skupaj z njihovimi predmestji, je tam živelo dobrih 9 odstotkov prebivalcev. Tretjina prebivalstva živi v petih največjih irskih mestih. Ostala mesta so veliko manjša. Glede na delež urbanega prebivalstva, niso nič manj pomembna. Od zadnjega popisa prebivalstva leta 2006 se je število manjših mest povečalo s 165 na 192, prebivalstvo pa je naraslo za skoraj 71 odstotkov. Leta 2011 je v njih živelo 1.317.929 prebivalcev, kar znaša slabih 29 odstotkov vsega prebivalstva (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Na podeželskih področjih Irske je v letu 2006 živelo 1.665.535 ljudi oziroma dobrih 39 odstotkov prebivalstva. Do leta 2011 je naraslo na 1.741.363 ljudi, vendar se je delež podeželskega prebivalstva zmanjšal. Glede na popis 2011 je podeželsko prebivalstvo predstavljalo le še slabih 38 odstotkov vsega irskega prebivalstva. To je veliko manj, kot leta 1961, ko je na podeželju živelo kar 53,6 odstotka ljudi (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). 3.2.2.2. Narodnostna sestava prebivalstva Irske Prebivalstvo Irske je nacionalno dokaj homogeno, saj 88 odstotkov predstavljajo Irci. Preostalih 12 odstotkov predstavljajo tujci, katerih število se je od leta 2002 močno povečalo. Leta 2002 je na Irskem živelo 224.300 tujcev (predstavljali so 5,8 odstotka prebivalstva), do leta 2006 pa se je njihovo število zaradi močnega priseljevanja skoraj podvojilo in doseglo številko 419.733 (predstavljalo je 10,1 odstotka prebivalstva). V letu 2011 je na Irskem živelo že 544.357 tujcev (12 odstotkov vsega irskega prebivalstva). Med tujci po zadnjih uradnih podatkih prevladujejo Evropejci (74 odstotkov tujcev), sledijo jim Azijci (12 odstotkov tujcev), Afričani (7,7 odstotka tujcev), Američani (4,6 odstotka tujcev) in ostali (1,7 odstotka tujcev). Med tujci so na Irskem najpomembnejši Poljaki (2,7 odstotka vsega irskega prebivalstva). Njihovo število se je od leta 2006 (63.276) do leta 2011 povečalo za kar 93,7 odstotka (122.585). S tem so s prvega mesta izrinili prebivalce Združenega Kraljestva. Ti so v letu 2011 predstavljali 2,5 odstotka prebivalstva, vendar je njihov delež v upadanju. V letih 2006– 2011 se je njihovo število zmanjšalo za 0,3 odstotka z 112.584 na 112.259. Preostale skupine tujega prebivalstva so na Irskem manj številčno zastopane in skupaj predstavljajo le 6,8 odstotka vsega irskega prebivalstva (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). 3.2.2.3. Spolna in starostna sestava prebivalstva Irske Država se uvršča med države s prevlado zrelega prebivalstva. Delež moških in žensk sta dokaj enakovredna. Leta 2011 je na Irskem živelo 2.272.699 moških, kar znaša 49,5 odstotka vsega prebivalstva, in 2.315.553 žensk, kar znaša 50,5 odstotka vsega prebivalstva. (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012).

24

Slika 8: Prebivalstvena piramida Irske leta 2011

Vir: This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2013.

Rahlo prevlado moških opazimo pri mlajšem prebivalstvu (0–19 let), kar je povezano z večjim številom rojenih moških. Ti v starostni skupini 0–19 let predstavljajo 51,1 odstotka prebivalstva. Ženske v tej starostni skupini predstavljajo 48,9 odstotka prebivalstva. Prevlado žensk lahko opazimo v starostni skupini 20–34 let. Ženske sestavljajo 51,1 odstotka prebivalstva, moški pa 48,9 odstotka. V starostni skupini 35– 64 let je spolna sestava prebivalstva dokaj enakovredna. Med starejšim prebivalstvom (nad 65 let), pa lahko opazimo močno prevlado žensk. Moško prebivalstvo predstavlja 45,4 odstotka, žensko prebivalstvo pa kar 54,6 odstotka vsega (od 65 let starejšega) prebivalstva. Razlika v deležu moških in žensk med prebivalstvom starejšim od 65 let se počasi zmanjšuje. To je povezano predvsem z zmanjšano smrtnostjo moških, kar se odraža v zmanjševanju razlik v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu med spoloma (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). Pričakovana življenjska doba za ženske je bila leta 2012 82,7 leta, za moške pa 78,1 leta (Index Mundi. Ireland Life expectancy at birth, 2013). Kljub večjemu številu rojstev v zadnjih letih in izrazitemu doseljevanju je na Irskem mogoče zaznati proces staranja prebivalstva. Leta 1996 je povprečna starost prebivalcev znašala 34,1 leta, do leta 2006 je narasla na 35,6 leta, v letu 2011 pa je bila povprečna starost prebivalstva že 36,1 leta. Na državni ravni je prebivalstvo povprečno najstarejše v provinci Connacht. Tu se nahajajo okrožja Mayo, kjer povprečna starost znaša 38,6 leta, ter okrožji Leitrim in Roscommon, kjer povprečna starost znaša 38,4 leta. Izrazito visoko povprečno starost prebivalstva (nad 37,3 leta) opazimo tudi v okrožjih Kerry, severni in južni Tipperary ter samem mestu Cork, ki ležijo v provinci Munster. Povprečno je prebivalstvo Irske najmlajše v provinci Leinster. Tu leži okrožje Kildare, kjer povprečna starost znaša 33,5 leta, okrožju Meath, kjer je povprečna starost 33,8 leta, ter okrožju Laois, kjer je povprečna starost prebivalcev 34,3 leta (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012).

25

Slika 9: Povprečna starost prebivalstva leta 2011

Vir: This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2013.

3.2.2.4. Jezikovne značilnosti prebivalstva Irske Za večino prebivalcev države je materni jezik angleščina. Irci so ohranili tudi t. i. irski jezik ali gelščino. Ta je bil leta 1922 v večini šol uveden kot obvezni predmet. Po podatkih iz popisa leta 2011 irski jezik govori skoraj 1,8 milijona ljudi. Poleg angleškega in irskega jezika prebivalci irske govorijo tudi številne druge jezike, kar je rezultat močnega priseljevanja. Najpomembnejšo vlogo ima poljščina, sledijo pa ji še francoščina, litvanščina, nemščina, španščina, ruščina, romunščina in drugi jeziki (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). 3.2.2.5. Verska pripadnost prebivalstva Irske Glede na popis prebivalstva iz leta 2011 so Irci večinoma pripadniki rimokatoliške veroizpovedi. Pripada ji kar 84,2 odstotka vsega prebivalstva. Število ljudi, ki pripadajo rimokatoliški cerkvi se je od leta 2006 povečalo za skoraj 180.000 ljudi (zaradi priseljevanja na Irsko). Delež rimokatoličanov pa je vseeno upadel, saj so leta 2006 predstavljali 86,8 odstotka vsega prebivalstva. Preostale religije imajo na Irskem mnogo manjši pomen, saj jim pripade le 8,2 odstotka prebivalcev. Največji vpliv imajo različne krščanske veroizpovedi, ki jim pripada kar 6,3 odstotka prebivalcev. Posebej izstopa irska anglikanska cerkev, katere člani predstavljajo 2,8 odstotka vsega prebivalstva, oziroma 34,2 odstotka vseh vernikov preostalih religij. Od večjih svetovnih religij, poleg krščanstva, na Irskem zasledimo tudi muslimansko, hindujsko, budistično in judovsko veroizpoved. Člani skupaj predstavljajo le približno 1,5 odstotka vsega prebivalstva. Muslimani predstavljajo 1,1 odstotka prebivalcev zato je muslimanska veroizpoved najpomembnejša nekrščanska veroizpoved v državi. Po podatkih iz popisa leta 2011 na Irskem najdemo tudi 1,6 odstotka ljudi, ki se glede svoje veroizpovedi ne želijo opredeliti. 6 odstotkov ljudi ki se opredeljuje kot ateisti, agnostiki oziroma ljudje brez pripadnosti kateri izmed veroizpovedi. Njihovo število je od zadnjega popisa leta 2006 naraslo za približno 45 odstotkov, najmočneje pa so zastopani v starostni skupini od 25 do 29 let (This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1, 2012). 26

4. Migracije na Irskem Migracije imajo za Irsko velik pomen, saj so migracijski tokovi eden najpomembnejših dejavnikov gibanja števila irskega prebivalstva. Prebivalstvo je v zadnjih 20. letih naraščalo, zaradi močnega priseljevanja na Irsko. Zgodovinsko gledano pa je bila Irska območje izrazitega izseljevanja (predvsem v obdobju v letih 1845– 1855). Posledice tega so vidne še danes (močna Irska diaspora v Združenih državah Amerike …) Trajnejši obrat migracijskih tokov se je zgodil v 90. letih 20. stoletja, ko se je začelo obdobje keltskega tigra. Država je doživela močen gospodarski razcvet in je na Irsko privabilo večje število tujcev, ki so iskali zaposlitev. Danes se zaradi svetovne gospodarske krize migracijski tokovi ponovno spreminjajo. Obravnava migracij je nekoliko otežena, saj številčni podatki o obsegu migracij v zgodovini temeljijo na ocenah zgodovinarjev in niso najbolj zanesljivi. Podobno velja v današnjem času, saj Irska ne vodi natančnih statističnih podatkov, o priseljevanju in odseljevanju v in iz države. Glavni vir podatkov o današnjem stanju so bile ocene irskih oblasti o številu migrantov. Nekoliko natančnejši podatki pa so na voljo iz popisov prebivalstva, ki jih na Irskem izvajajo vsakih 5 let. V popisu ni vprašanja, ki bi se nanašalo samo na migrante. Najpomembnejša vprašanja, s pomočjo katerih se raziskuje problematiko migracij, so vprašanja nacionalnosti, kraja rojstva ter časa preživetega izven Irske (Gilmartin, 2012). Vprašanje nacionalnosti se v popisu prebivalstva prvič pojavi šele leta 2002, kar raziskovanje migracij dodatno oteži. V pomoč pri določanju števila migrantov pa lahko služi osebna številka oziroma Personal Public Service number (PPS), ki jo oblasti dodelijo tako irskim državljanom kot tudi migrantom. Pomanjkljivost podatka je le, da ne moremo spremljati kratkotrajnih in krožnih migracij, premikanja ljudi, ki to številko že imajo in se na Irsko vračajo (Gilmartin, 2012). Pri vprašanju migracij marsikdaj naletimo na več vprašanj kot odgovorov. Dostopni podatki in opravljene analize pa vendarle podajo dokaj natančno sliko o zgodovinskem razvoju migracijskih tokov. 4.1. Kratek zgodovinski pregled migracijskih tokov Celotno obdobje migracij lahko razdelimo v štiri širša zaključena obdobja: pred letom 1845, v letih 1845–1920, v letih 1920–1990, v letih 1990–2012. Glavne mejnike predstavljajo huda lakota, ki je Irsko zajela leta 1845 in je povzročila množično izseljevanje, doseg irske neodvisnosti leta 1920 in gospodarski razvoj Irske v začetku 90. let 20. stoletja. Tudi znotraj obdobij pa se pojavljajo posameznimi dogodki, ki so močno vplivali na migracijske tokove. 4.1.1. Migracijski tokovi pred letom 1845 Za obdobje pred letom 1845 so natančni podatki o številu ljudi udeleženih v migracijske tokove v večji meri nedosegljivi. Obstoječi podatki slonijo na ocenah in posameznih dokumentih in se med seboj močno razlikujejo. Na Irskem sta imela velik vpliv odseljevanje in priseljevanje. O priseljevanju na Irsko je znanega mnogo manj kot o odseljevanju z Irske, saj to vprašanje dolgo ni bilo v središču raziskav. Kar je razumljivo, saj Irska velja za državo izseljevanja. Priseljevanje na Irsko in odseljevanje z nje sta se dogajala skozi celotno zgodovino. Z vidika modernih migracij prelomnico predstavlja leto 1607. To je leto, ko so po turbulentnih vojaških in političnih dogodkih (bitka pri kraju Kinsale 1601, ustoličenje Jamesa VI. oziroma I. za kralja Irske in mirovna pogodba sklenjena v 27

Mellinfontu leta 1603) Irsko zapustili številni irski grofje in njihovi zavezniki. Ta odhod oziroma beg označuje začetek »modernih« migracijskih tokov. V prvi polovici 17. stoletja se je začela oblikovati »moderna« irska diaspora. Prišlo je tudi do obnove načrta o britanizaciji Irske. Izvedena je bila preko številnih novih plantaž, kamor so se priseljevali Angleži, Valižani in Škoti, kar je njihovo število močno povečalo. Britanci so v tem času predstavljali glavno skupino priseljencev na otoku. Poleg Britancev so bili v prvi polovici 17. stoletja na Irskem tudi priseljenci s področja celinske Evrope. Njihov delež je bil izrazito majhen. V tem času gre po večini za prvo generacijo priseljencev. Ti Irske še niso jemali za svoj dom in so bili zato bolj nagnjeni k vrnitvi v domovino, če bi se razmere poslabšale. Izseljevanje je bilo usmerjeno predvsem na področje katoliške Evrope. Irci so svoj dom našli v velikih evropskih katoliških monarhijah (predvsem Franciji in Španiji). Večino irskih izseljencev so tvorili vojaki in ljudje, ki so jim sledili. Leta 1601 in leta 1649, ko so Britanci porazili Irce, je izseljevanje doseglo vrhunec. Med izseljenci so bili tudi trgovci in katoliški študenti. Njihovo število je bilo dokaj majhno. V tem času pa se začnejo oblikovati tudi temelji proti Atlantiku oziroma Ameriki usmerjenih irskih migracij (Fitzgerald, Lambkin, 2008). V drugi polovici 17. stoletja so bili migracijski tokovi posledica vojaškega dogajanja. 50. in 90. leta 17. stoletja so predstavljala obdobje najbolj izrazitega migracijskega dogajanja. Vrh sta v tem času dosegla tako izseljevanje kot priseljevanje. Izseljevanje je bilo vezano na poraze irskih enot in je v večji meri potekalo v evropske katoliške monarhije, predvsem Francijo in Španijo, ki sta sprejeli največji del izseljencev. Med izseljenci so prevladovali vojaki in ljudje, ki so jim sledili. Poleg vojaških migracij so potekale tudi migracije trgovcev in katoliških študentov v celinsko Evropo. Na pomenu je pridobil London, ki je bil deležen močnega irskega priseljevanja, povečala pa se je tudi prisotnost Ircev v Ameriki. Središče njihove naselitve je predstavljalo karibsko otočje. Priseljevanje na Irsko je tako kot izseljevanje, doseglo vrhunec v 50. in 90. letih 17. stoletja. Moč priseljevanja je bila tako velika, da je Irska v letu 1700 veljala celo za državo priseljevanja, kar pa ni trajalo prav dolgo. Vodilno mesto med priseljenci so tudi v tem obdobju še vedno zasedali Britanci. V 90. letih so med Britanci prevladovali Škoti, ki so na Irsko bežali pred hudo lakoto. Britansko priseljevanje je bilo usmerjeno proti zahodu Irske, kjer so nastajale nove plantaže, del priseljencev pa se je ustalil v Dublinu (močno prispeval k podvojitvi prebivalstva). Znotraj priseljenskega toka so bili tudi ljudje s celinske Evrope. Med njimi največ iz Francije, Nemčije in z Nizozemske. Skoncentrirani so bili na področju mesta Dublin (Fitzgerald, Lambkin, 2008).

28

Slika 10: Irski migracijski tokovi v 17. stoletju

Vir: Fitzgerald, Lambkin, 2008

Obdobje, ko je Irska predstavljala državo priseljevanja, ni trajalo dolgo. Že leta 1750 je Irska predstavljala državo izseljevanja, kar je z izjemo zgodnjih 70. let 20. stoletja ostala vse do srede 90. let 20. stoletja. Tok britanskih priseljencev, ki je v drugi polovici 17. stoletja dosegal nekaj 10.000 Britancev na desetletje, je sedaj namreč upadel na le nekaj 1.000 Britancev. Pomemben upad je doživel tudi pritok ljudi s področja celinske Evrope. To je temeljilo predvsem na oslabitvi »push faktorjev« v Veliki Britaniji in celinski Evropi ter okrepitvi »pull faktorjev« v Ameriki. Te spremembe so jasno nakazovale konec obdobja intenzivnega priseljevanja, vendar ni zamrlo v celoti. Irska je ostala privlačna za številne ljudi, ki so si želeli pridobiti mojstrska znanja, in za mojstre iz Velike Britanije in celinske Evrope. Nadaljevale pa so se tudi vojaške migracije. Izseljevanje je bilo v prvi polovici 18. stoletja dokaj intenzivno. Vrh je doseglo v letih 1728–1729 in 1740–1741. Takrat je na Irskem vladala huda lakota, ki je ljudi vodila iz podeželja v mesta, čez Irsko morje v Veliko Britanijo ter preko Atlantika. Število tistih, ki so odšli v Ameriko in tistih, ki so odšli v Veliko Britanijo in Evropo je bilo dokaj uravnoteženo. Velik del izseljencev so v tem času še vedno predstavljali vojaki in ljudje, ki so jim sledili, vendar je njihov delež upadal. Naraščal je predvsem delež migrantov, ki so Irsko zapuščali zaradi profesionalnih in izobraževalnih razlogov (Fitzgerald, Lambkin, 2008). V drugi polovici 18. stoletja je izrazito prevladovalo izseljevanje, vendar je Irska vseeno doživljala izrazito močno in hitro rast prebivalstva. Od leta 1750, ko je na Irskem živelo 2,3 milijona ljudi, se je dvignilo na 4,6 milijona ljudi v letu 1800. Kaj je sprožilo tako hitro rast prebivalstva, še ni povsem raziskano. Tok priseljencev iz Velike Britanije in celinske Evrope je namreč postal tako skromen, da se je v težavah znašla celo protestantska skupnost, ki se je le s težavo ohranila. Večina priseljencev so bili vojaki, in ljudje, ki so svojo zaposlitev našli v kolonialni upravi, ali trgovini, ki se je odvijala v irskih mestih, ter študenti, ki jih je na Irsko privabila univerza Trinity College. Veliko pomembnejše kot priseljevanje je bilo v drugi polovici 18. stoletja izseljevanje z Irske. Višek je doseglo v letih tik pred in po ameriški vojni za neodvisnost (1775–1782), ki je prinesla tako oblikovanje ZDA kot tudi »modernih« migracijskih 29

tokov. Pomembno se je izseljevanje začelo spreminjati že v času sedemletne vojne (1756–1763). Zaradi tega lahko tudi trdim, da so 60. in 70. leta 18. stoletja tista leta, ki so dokončno vzpostavila »moderni svet«. Tok izseljevanje je bil usmerjen v Severno Ameriko. Pomen Velike Britanije in celinske Evrope se je močno zmanjšal. V tem času je začela naraščati tudi irska skupnost v Avstraliji. Tja so bili poslani predvsem obsojenci, da bi odslužili zaporno kazen. Neuspešen upor leta 1798 je močno pospešil emigracijo. Do leta 1800 se je tako že vzpostavil okvir, ki je nakazoval množično emigracijo znotraj angleško-govorečega sveta. Jasno pa je prikazal tudi povečan pomen čezatlantske poti in britanske Severne Amerike (Kanade) (Fitzgerald, Lambkin, 2008). Slika 11: Irski migracijski tokovi v 18. stoletju

Vir: Fitzgerald, Lambkin, 2008

Dogajanje v prvi polovici 19. stoletja je nadaljevanje procesov, ki so stekli že ob koncu prejšnjega stoletja. Dokončno so pripeljali do tega, da se je Irska prelevila v državo masovne emigracije. K temu je zagotovo veliko prispevala tudi izrazito hitra prebivalstvena rast. V kombinaciji s počasno gospodarsko rastjo je privedla do oblikovanja širokega sloja revnega prebivalstva, ki je bilo k izseljevanju mnogo bolj nagnjeno. Glavni cilj izseljencev je predstavlja Severna Amerika, ki je sprejela približno dve tretjini irskih izseljencev. Velik del je najprej prispel na področje britanske Severne Amerike (Kanade), od koder je kasneje odšel v ZDA. Britanska vlada, je želela ljudi zadržati znotraj lastnega imperija, vendar je to dokaj neuspešno preprečila. Migracijski tok, ki je bil v 19. stoletja večinsko usmerjen preko Atlantika, je močno spremenil tudi položaj Velike Britanije in celinske Evrope. Pomen Velike Britanije je močno upadel, kar se vidi tudi v zmanjšanem številu priseljencev. Ti so namreč predstavljali le tretjino vseh irskih izseljencev. Velika Britanija se je vzpostavila kot odskočna deska za pot v Ameriko. Znotraj njenega ozemlja še posebej pristaniško mesto Liverpool. Preko njega je svojo pot v Severno Ameriko opravila večina Ircev. Sredi 19. stoletja je mesto celo veljalo za najbolj irsko mesto v Britaniji. Številni Irci »Merseysida« sploh niso zapustili. Močno se je v prvi polovici stoletja spremenil tudi pomen celinske Evrope. Ta je dolga stoletja veljala za eno ključnih destinacij Ircev, ki so svoje zatočišče našli v katoliških monarhijah. V začetku stoletja pa je popolnoma izgubila na pomenu in v virih 30

ni navedena kot pomembnejša lokacija irskega izseljevanja. V prvi polovici 19. stoletja, kljub aktu o združitvi iz leta 1800, ni bilo pretiranega priseljevanja. Večja vključenost Irske v Britanski imperij je njeno privlačnost le malo povečala. Večino priseljencev so tako še vedno predstavljali Britanci. Med njimi največ vojakov, katerih število se je močno povečalo. Pomemben delež med priseljenci so predstavljali tudi ljudje, ki so svojo zaposlitev našli v civilni upravi, in verski migranti. Priseljencev iz drugih predelov sveta Irska zaradi revščine ni privabljala (Fitzgerald, Lambkin, 2008). 4.1.2. Migracijski tokovi v letih 1845–1920 Obdobje v letih 1845–1920 velja za obdobje najbolj intenzivnega izseljevanja iz Irske. Začetek obdobja označuje velika lakota, ki je Irsko prizadela leta 1845. Končuje ga leto 1920, ko je Irska dosegla neodvisnost. Otok je od takrat naprej razdeljen na dve avtonomni državi. Delujeta ločeno in sta tudi na področju migracij doživljali ločen razvoj. Osrednji dogodek predstavlja krompirjeva plesen. Ta je jeseni 1845 prizadela Irsko in sprožila veliko lakoto. Njene posledice so bile za Irsko velike, saj se je število prebivalcev močno zmanjšalo. Upad je bil pogojen z boleznimi, večjo umrljivostjo prebivalstva in močnim odseljevanjem. V letih 1845–1855 je Irsko zapustilo 2,1 milijona ljudi, kar je več kot v preteklih dveh stoletjih in pol. Okrepili so se že obstoječi migracijski tokovi. Glavno destinacijo izseljencev je predstavlja Severna Amerika, ki je sprejela približno 1,8 milijona Ircev. Izseljenci v Severno Ameriko so predstavljali bogatejši del irskih izseljencev. Ti so do leta 1847 potovali najprej v Kanado, saj je bilo potovanje iz Liverpoola do kanadskih pristanišč manj nadzorovano in cenejše. Iz Kanade pa so odhajali v ZDA, njihov glavni cilj. Po letu 1847 je prišlo do odprtja neposrednih povezav med britanskimi pristanišči in pristanišči na vzhodni obali ZDA. To je pot v ZDA močno olajšalo. V ZDA se je izselilo kar 1,5 milijona vseh v Severno Ameriko namenjenih Ircev. Delež Ircev, ki so se ustalili v Kanadi je bil mnogo manjši. Tja se je trajno naselilo le okoli 300.000 Ircev. Preostalih 300.000 Ircev, ki si poti preko Atlantika niso mogli privoščiti, se je ustalilo v Veliki Britaniji. Središča njihove naselitve so bila pristaniška mesta, še posebej mesto Liverpool. Število irskih izseljencev v Veliki Britaniji je bilo v posameznih obdobjih višje, saj je predstavljala vmesno postajo na poti v Severno Ameriko. Irska migracija je potekala še na področje Avstralije, Nove Zelandije, Argentine in Južne Afrike. Število teh irskih migrantov pa je bilo dokaj majhno, saj so predstavljali manj kot 5 odstotkov vseh izseljencev. Večinski del izseljenskega toka so v desetletju velike lakote predstavljali ljudje z družbenega dna. Srednji in višji družbeni sloji v teh tokovih niso bili tako številčno zastopani. Med njimi so razsajale z lakoto pogojene bolezni, a tako visoke smrtnosti, kot ljudje nižjih družbenih slojev niso občutili. Izseljevanje je vrh doživelo leta 1847 in leta 1852. Leta 1845 je državo zapustilo okoli 75.000 ljudi. V letu 1846 je število izseljencev še naraslo in leta 1847 doseglo prvega od dveh vrhov. Izseljevanje je bilo v tem času pogojeno predvsem s strahom pred lakoto, boleznimi in smrtjo. Veliko je k večjemu številu izseljencev prispeval tudi slab finančni položaj kmetov. Ti so čutili bremena dodatnih davkov, kar je njihovo finančno stanje poslabšalo. Do leta 1852 se je jakost izseljevanja nekoliko zmanjšala. V letu 1852 pa je doseglo drugi vrh, saj je Irsko zapustilo kar 368.764 ljudi. Do leta 1855 je število izseljencev ponovno upadlo, vendar je izseljevanje Irsko spremljalo vse do druge polovice 20. stoletja. Irska je bila v letih 1845–1855 deležna skromnega priseljevanja. Večino priseljencev so predstavljali Britanci, ki so se na Irsko priseljevali s približno enako močjo kot v predhodnih letih. Med njimi pa so bili najbolj zastopani uradniki, vojaki, zemljiški agenti, pripadniki 31

cerkve ter tudi turisti. Med priseljenci lahko v manjši meri zasledimo tudi ljudi, ki so na Irsko prišli s področja celinske Evrope. Njihovo število je bilo dokaj majhno. Ljudje iz drugih predelov sveta se na Irsko v tem času niso priseljevali. Irska je bila v desetletju velike lakote za priseljence izrazito neprivlačna (Fitzgerald, Lambkin, 2008). Podobni migracijski tokovi so se na Irskem nadaljevali tudi v letih 1856–1900. Izseljevanje je še vedno močno presegalo priseljevanje, kar se je odražalo v zmanjšanju števila prebivalcev. Priseljevanje je bilo v tem obdobju nekoliko bolj intenzivno kot v preteklih desetletjih. Tekom 80. in 90. let 19. stoletja je število priseljencev močno naraslo. Irska je zabeležila najmočnejše priseljevanje po 17. stoletju. Večino priseljencev so še vedno predstavljali Britanci. Močno se je tekom druge polovice 19. stoletja povečal delež ljudi s področja celinske Evrope, še posebej Judi. Ti so po letu 1881 v večjem številu začeli prihajati iz Rusije in ostale vzhodne Evrope. Glavni razlog za njihov prihod je bil beg pred obsežnimi pogromi tekom zadnjega četrtletja 19. stoletja. V zadnji četrtini stoletja je Irska prejela tudi številne priseljence iz Južne Evrope. Med njimi so prevladovali priseljenci južne Italije. Ti so se tako kot Judi večinoma naseljevali v mestih in s tem močno prispevali k večji etnični pestrosti irskih mest. K večji etnični pestrosti svetovnih mest pa so tudi tekom druge polovice 19. stoletja še vedno močno prispevali tudi Irci. V letih 1855–1900 je Irsko na letni ravni zapustilo vsaj 30.000 ljudi. V celotnem obdobju pa so državo zapustili približno trije milijone ljudi. Vrh je izseljevanje doseglo tekom 60. in 80. let, medtem ko je bilo na najnižji ravni sredi 70. in 90. let stoletja. Primarni cilj izseljencev je še vedno predstavljala Severna Amerika. Veliko bolj kot Kanada so bile privlačne ZDA, ki so sprejele večino Ircev. Izseljevanje v Severno Ameriko je pospešil prehod z jadrnic na parnike v 60. letih. Močno se je skrajšal čas plovbe, povečala se je njena varnost, zato se je podaljšala tudi sezona izseljevanja. Predhodno je bila raztegnjena med marcem in oktobrom, s prehodom na parnike pa je potekala preko celega leta. Širitev irskega železniškega omrežja je železniške postaje močno približala ljudem. Večina ljudi je imela železniško postajo v radiju 50 kilometrov, kar je precej olajšalo potovanje. Napredki v transportu so omogočali lažje, varnejše in cenejše izseljevanje. Delež Ircev namenjenih v Avstralijo, Južno Afriko in Argentino je bil sicer majhen, vendar so se irske skupnosti tam povečale (Fitzgerald, Lambkin, 2008).

32

Slika 12: Irski migracijski tokovi v 19. stoletju

Vir: Fitzgerald, Lambkin, 2008

Jakost in usmeritev migracijskih tokov se je prenesla tudi v začetek 20. stoletja. V letih 1900–1921 je Irsko zapustilo med 1,1 milijona in 1,5 milijona ljudi. Najbolj zaželena destinacija je bila še vedno držala Severna Amerika, predvsem ZDA. V približno enakem obsegu se je ohranil tudi tok Ircev v druge predele sveta. Na podobni ravni, kot v predhodnim desetletjih, pa je ostalo tudi priseljevanje. Večino priseljencev so še vedno predstavljali Britanci, katerih število je ostalo na ravni druge polovice 19. stoletja. Večino preostalega dela priseljenskega toka so predstavljali ljudje iz področja celinske Evrope, vendar se je število močno zmanjšalo. Povečan antisemitizem je vodil v sprejetje zakona Alien Immigration Act leta 1905 in Irsko naredil mnogo manj prijazno za Jude, ki so predstavljali večino nebritanskih priseljencev (Fitzgerald, Lambkin, 2008). 4.1.3. Migracijski tokovi v letih 1920–1990 Obdobje po letu 1920 je predstavljalo čas velik in hitrih sprememb migracijskih tokov. Irska se je ob koncu obdobja spremenila v državo priseljevanja. Že prej pa lahko zasledimo posamezne večje in manjše mejnike, ki so usmeritev migracijskih tokov spremenili. Pridobitev Irske neodvisnosti leta 1920 je imela majhen vpliv na samo usmeritev migracijskih tokov. Priseljevanje je ostalo na dokaj nizki ravni. Gospodarstvo Irske je bilo izrazito šibko in v večji meri vezano na kmetijstvo, kar se je odražalo v nizkem številu ustvarjenih delovnih mest. Irska ni predstavljala države, ki bi bila privlačna za priseljevanje. Priseljence so večinoma predstavljali Britanci. Pomemben delež med priseljenci so obsegali tudi ljudje iz držav Commonwealtha. Delež ostalih narodov je bil zanemarljiv. Do leta 1950 je odseljevanje močno prevladovalo nad priseljevanjem. Pridobitev neodvisnosti je sprožila odpor pri številnih protestantih, ki so zapustili ozemlje Irske in se odselili na območje Velike Britanije. Z Irske se je umaknila tudi vsa britanska vojska in vse britansko uradništvo. To je Irski omogočilo, da se je dokončno razvila v samostojno državo. Še vedno je bilo zelo močno prisotno tudi odseljevanje v 33

ZDA. Ob koncu 20. let 20. stoletja je vodilno vlogo med destinacijami izseljencev prevzela Velika Britanija. Zlom borze na Wall Streetu 24. oktobra 1929 je ameriško gospodarstvo potisnil v globoko recesijo. Razblinil je sliko o ZDA, kot obljubljeni deželi, ki je med Irci vladala vse od 18. stoletja naprej. Priseljevanje v ZDA je v veliki meri usahnilo. Veliko večino irskega izseljenskega toka je v naslednjih desetletjih sprejela Velika Britanija. To se ni spremenilo niti v letih 1932–1938, ko sta bili državi vpleteni v medsebojno ekonomsko vojno. Številni Irci so v želji po boljšem življenju emigrirali na področje britanskih industrijskih središč. Priseljevanje na področje Velike Britanije se je močno okrepilo tudi v času druge svetovne vojne. Takrat je Irsko zapustilo več kot 150.000 ljudi. Zaposlili so se v britanski vojaški industriji ali so kot prostovoljci delali v britanski vojski. Pomen Velike Britanije se je še okrepil. V manjši meri so se Irci izseljevali na področje Kanade, južne Afrike, Avstralije in Nove Zelandije. Ta tok je bil skromen (Fitzgerald, Lambkin, 2008). Zelo podobno usmeritev migracijskih tokov lahko na Irskem spremljamo tudi v drugi polovici 20. stoletja. Irska je še vedno veljala za državo izseljevanja. Še posebej pereča so bila zagotovo 50. leta, ki jih imenujemo tudi »črna petdeseta«. Irska je zaradi slabega gospodarskega stanja doživljala močno izseljevanje, ki je ogrožalo obstoj države. Vrh je doseglo leta 1957, ko je Irsko zapustilo skoraj 60.000 ljudi. Po letu 1957 se je izseljevanje za kratek čas nekoliko umirilo. Povečan obseg je ponovno dobilo ob koncu 60. let, vendar ravni iz 50. let ni več doseglo. V začetku 70. let se je Irska preoblikovala v državo priseljevanja. Nova usmeritev migracijskih tokov se ni ohranila dolgo. V 80. letih 20. stoletja je nastopila svetovna gospodarska kriza in zlomila irsko gospodarstvo. Življenjske razmere so se poslabšale, kar je ponovno sprožilo močnejše izseljevanje. Število izseljencev je bilo manjše kot v »črnih petdesetih«, vendar je vseeno v letih 1988, 1989 Irsko zapustilo kar 70.000 ljudi. Izseljevanje je bilo visoko do srede 90. let, ko so se migracijski tokovi ponovno obrnili. Vodilno mesto izseljevanja je še vedno zasedala Velika Britanija, ki je v 50. letih sprejela kar 80 odstotkov vsega irskega izseljenega toka. Večino irskega izseljenega toka je sprejela tudi tekom 60. let. Pomen Velike Britanije se je zmanjšal tekom 80. let, ko je sprejela »samo« 60 odstotkov vseh irskih izseljencev (zaradi okrepljenega položaja ZDA, Evrope ter ostalih svetovnih destinacij). V začetku 20. stoletja priseljevanje ni bilo posebej pomembno, saj je bil tok priseljencev izrazito skromen. V začetku 70. let tega stoletja pa je Irska po številnih reformah uspela svoj gospodarski položaj močno izboljšati. Sprejeta je bila v EU, kar je državo naredilo bolj privlačno za priseljevanje in prvič po letu 1700 preseglo izseljevanje. Irska je za kratek čas postala država priseljevanja. Večine priseljencev niso predstavljali tujci, ampak so prevladovali v domovino vračajoči se Irci, ki so državo zapustili v 50. in 60. letih 20. stoletja. Svetovna gospodarska kriza, ki je v 80. letih prizadela svet, pa je povzročila, da je priseljevanje močno usahnilo in Irska je ponovno postala država izseljevanja (Fitzgerald, Lambkin, 2008). 4.1.4. Migracijski tokovi v letih 1990–2012 Tekom 90. let 20. stoletja je Irska vstopila v obdobje keltskega tigra oziroma obdobje izrazito hitrega gospodarskega razvoja. Velika državna vlaganja v izobraževanje visoko kvalificiranih domačih kadrov, ki jih je država izvajala tekom 70. ter 80. let 20. stoletja, so takrat rodila sadove (Irish Centre for Migration Studies. Immigration into Ireland: Trends, Policy Responses, Outlook, 2013). Politika je uspela uvesti nizke korporacijske davke, znižati plače, privabiti tuje investicije (predvsem iz Združenih držav Amerike, ki so v tem obdobju imele izrazito visoko gospodarsko rast), pridobiti evropske subvencije ter uvesti premišljeno davčno politiko, ki je razbremenila 34

gospodarstvo. Irski je gospodarstvo uspelo preobraziti v izrazito izvozno naravnano, ki ga poganjajo industrija in storitve (Thomas White Global Investing. Ireland: Celtic Tiger Licking its Wounds, 2013). Gospodarstvo je postalo stabilno in močno se je povečala potreba po delovni sili. V letih 1991–2000 je bilo na novo ustvarjenih skoraj pol milijona delovnih mest, kar je bilo tudi glavno gonilo sprememb migracijskih tokov (Irish Centre for Migration Studies. Immigration into Ireland: Trends, Policy Responses, Outlook, 2013). Prvič po 70. letih 20. stoletja, so leta 1992 na Irskem zabeležili pozitivno neto migracijo. Irska pa je že v letih 1993, 1994 in 1995 ponovno beležila negativno neto migracijo (Population and Migration Estimates, 2012). Trajnejši obrat migracijskih tokov se je na Irskem zgodil leta 1996. Irska je bila še zadnja država članica EU, ki je postala država priseljevanja (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Priseljence so v začetnem obdobju povečanega priseljevanja v letih 1996–2000 večinoma sestavljali iz tujine vračajoči se Irci. To priseljevanje je nadaljevanje trendov, ki so se začeli že konec 80. let 20. stoletja. Takrat naj bi po nekaterih podatkih Irci obsegali kar 65 odstotkov vsega priseljenskega toka in so ostali prevladujoča narodnostna skupina (kljub stalnemu zmanjševanju njihovega deleža) vse do leta 2000. Leta 2002 pa je njihov delež znašal le še 44 odstotkov vseh priseljencev. Deleža Ircev je bil leta 2005 le 27 odstotkov vseh priseljencev, do leta 2008 pa je pristal na najnižji ravni (18 odstotkov vseh priseljencev) (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Upad deleža Ircev v priseljenskem toku potrjuje tudi irski statistični urad, v svojih podatkih navaja celo, da je bil odstotek najnižji že leta 2006, ko naj bi predstavljali 17,5 odstotka vseh priseljencev. Do leta 2008 naj bi njihov delež po ocenah irskega statističnega urada narasel na približno 21 odstotkov vseh priseljencev (Population and Migration Estimates, 2012). Zastopanost Ircev se je izredno zmanjšala. Kljub zmanjševanju deleža priseljenih Ircev med vsemi prebivalci, pa se število priseljenih Ircev ni zmanjševalo iz leta v leto. V letih 1987– 2002 je njihovo število pravzaprav vseskozi naraščalo. Stabilno pa je ostalo tudi v letih 2003–2008, ko se je zgodil največji upad deleža Ircev v migracijskih tokovih. Priseljenci iz drugih držav so po letu 2000 »preplavili« Irsko, kar je naznanilo začetek obdobja najmočnejšega neirskega priseljevanja. V letih 2001–2004 so prevladovali državljani držav, ki niso sodile v okvir EU (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Po razširitvi EU leta 2004 s Slovenijo, Slovaško, Češko, Poljsko, Litvo, Latvijo, Estonijo, Ciprom, Madžarsko in Malto pa so med priseljenci povsem prevladali državljani EU. Obdobje najintenzivnejšega priseljevanje na Irsko se je odvijalo v letih 2006–2008. Izredno ugodna migracijska politika je državljanom novo sprejetih EU članic takoj omogočila vstop na trg dela (razlog za tako močno priseljevanje Neircev v tem obdobju) (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Nekoliko manjši vpliv je na priseljevanje imela razširitev EU leta 2007 z Bolgarijo in Romunijo. Irska se je takrat odločila, da Bolgarom in Romunom ne bo dovolila prostega vstopa na trg delovne sile. Zaradi nastopa svetovne gospodarske krize je bilo že v letu 2009 na Irskem mogoče ponovno opaziti zmanjšan tok priseljevanja. Na najnižjo raven je upadel leta 2010. V letu 2011 in 2012 pa je priseljevanje ponovno nekoliko naraslo. (Population and Migration Estimates, 2012). Podrobnejši pregled števila priseljencev v letih 1990–2012 je v poglavju Priloge: Tabela 6: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija po letu 1990. Obdobje po letu 1996 je eno najbolj turbulentnih obdobij migracij na Irskem. Čas po letu 2006 je na irsko družbo najbolj vplival. Priseljevanje je za kratek čas

35

doseglo neslutene razsežnosti. Podrobneje pa so njegove značilnosti prikazane v Tabeli 1: Število in delež priseljencev po nacionalni pripadnosti v letih 2006–2012. Tabela 1: Število in delež priseljencev po nacionalni pripadnosti v letih 2006–2012 Narodnost 2006 2007 2008 2009 2010 Irci

EU27 EU15 (Brez Irske)

Št. migrantov

18.900

30.700

23.800

23.000

17.900

% migrantov

17,5

20,3

21,0

31,2

42,8

Št. migrantov

72.500

101.400

71.100

36.500

17.000

% migrantov

63,3

67,1

62,6

49,5

40,7

Št. migrantov

22.600

16.100

16.400

15.400

8.700

% migrantov

21,0

10,7

14,4

20,9

20,8

Št. migrantov

49.900

85.300

54.700

21.100

9.300

% migrantov

46,3

56,5

48,2

28,6

Št. migrantov

16.400

19.000

18.600

14.100

% migrantov

15,2

12,6

16,4

19,1

2011

2012*

19.600

20.600 39,1

21.300

19.800 37,6

11.200

9.400 17,8

10.100

10.400

EU12

Ostali

19,7

6.000

12.400

12.400 23,5

Št. migrantov

107.800

151.100

113.500

73.700

41.800

53.300

52.700

% migrantov

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Skupaj * Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

Iz tabele lahko razberemo, da je leta 2006 delež državljanov EU med priseljenci znašal kar dobrih 67 odstotkov (56,5 odstotka EU12, 10,6 odstotka EU10). V domovino vračajoče Irsko prebivalstvo je leta 2006 predstavljalo dobrih 17 odstotkov vseh priseljencev. Preostali priseljenci so tvorili dobrih 12 odstotkov vseh priseljencev. Podobna slika se je ohranila tudi v letu 2007. Po letu 2008 so se trendi zaradi svetovne gospodarske krize spremenili. Najbolj izrazito je narasel delež Ircev, ki so leta 2008 predstavljali le 21 odstotkov vseh priseljencev, v letu 2010 pa kar 42,7 odstotka priseljencev. Močan pa je bil upad priseljencev iz EU. V letu 2008 so predstavljali kar 62,7 odstotka priseljencev, leta 2010 pa je njihov delež upadel na 43 odstotkov. Na relativno isti ravni je ostal le delež priseljencev iz drugih predelov sveta. V letu 2011 se je priseljenski tok ponovno nekoliko spremenil. Močno je narasel delež priseljencev iz drugih držav sveta, ki so predstavljali kar dobrih 23 odstotkov priseljencev. Do sprememb je prišlo zaradi manjšega števila v domovino vračajočih se Ircev. Za leto 2012 pa projekcije irskega statističnega urada nakazujejo močan upad priseljencev iz EU, ki naj bi predstavljali le še 37,5 odstotka vseh priseljencev. Delež priseljencev iz drugih delov sveta naj bi se ohranil in bo znašal 23,5 odstotka. Prišlo pa naj bi tudi do rahlega povečanja deleža v domovino vračajočih se Ircev, ki naj bi tvorili 39 odstotkov priseljencev (Population and Migration Estimates, 2012). Izrazito priseljevanje je vplivalo tudi na gibanje števila irskega prebivalstva. Povezava med neto migracijo (razlika med priseljevanjem in odseljevanjem) ter gibanjem števila prebivalstva je dobro razvidna iz Grafa 2: Neto migracija in naraščanje števila prebivalstva v letih 1990–2012. Prikazuje pomen priseljevanja na rast števila irskega prebivalstva. Po letu 1996, ko je priseljevanje presegalo odseljevanje, je prebivalstvo izrazito hitro naraščalo. Po letu 2009, ko je odseljevanje ponovno preseglo priseljevanje, pa se je naraščanje števila prebivalstvo močno upočasnilo. 36

Graf 2: Neto migracija in naraščanje števila prebivalstva v letih 1990–2012

* Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

Podatki o starostni in spolni sestavi priseljencev so v Tabeli 2: Starostna in spolna sestava priseljencev v letih 2006–2012. V letih 2006–2011 so kar 82,4 odstotka vseh priseljencev sestavljali priseljenci, stari med 15 in 44 let. Mnogo manjši je bil delež mlajših od 15 let in starejših od 45 let. Priseljenci, mlajši od 15 let so predstavljali samo 9,1 odstotka vseh priseljencev, ljudje starejši od 44 let pa le 8,5 odstotka priseljencev. Večino priseljencev so sestavljali delovno aktivni ljudje, saj je bilo priseljevanje na Irsko pogojeno z njeno veliko potrebo po delovni sili. Podobna struktura priseljencev naj bi se po projekcijah irskega statističnega urada prenesla tudi v leto 2012. Delež moških in žensk med priseljenci je bil izredno uravnotežen. Moški so sestavljali 50,7 odstotka vseh priseljencev, ženske pa 49,3 odstotka. Moški so med priseljenci nekoliko prevladovali v letu 2006 in 2007 (predstavljali so 54,4 odstotka vseh priseljencev). Po letu 2008 je njihov delež upadel, tako da od leta 2008 med priseljenci prevladujejo ženske. Delež teh je v letih 2008–2011 znašal 51,2 odstotka. Prevlada žensk naj bi se po projekcijah irskega statističnega urada nadaljevala tudi v letu 2012 (Population and Migration Estimates, 2012). Tabela 2: Starostna in spolna priseljencev v letih 2006–2012 Leto Spol 0–14 15–24 25–44 2006

Skupaj

5.500

16.400

34.000

3.700

700

60.300

Ženske

6.000

15.200

23.200

2.400

700

47.500

10,7

29,3

53,1

5,7

1,3

Moški

5.300

28.900

38.100

6.000

1.700

80.000

Ženske

6.100

32.500

27.700

4.100

700

71.100

7,5

40,6

43,5

6,7

11,7

Moški

6.600

23.300

18.000

4.200

1.700

53.900

Ženske

7.300

26.700

20.700

3.000

1.800

59.500

12,3

44,1

34,1

6,3

3,1

% migrantov 2008

65+

Moški % migrantov 2007

45–64

% migrantov

37

Leto 2009

Spol

45–64

65+

Skupaj

18.600

13.000

1.600

1.400

36.800

Ženske

2.300

18.600

13.400

1.700

900

36.800

6,1

50,5

35,9

4,5

3,1

1.400

7.600

9.900

800

700

20.400

Ženske

500

9.700

8.800

1.300

1.100

21.400

% migrantov

4,5

41,4

44,7

5,0

4,3

Moški

3.100

6.400

13.600

2.200

700

26.000

Ženske

3.000

8.200

13.300

2.100

700

27.200

11,5

27,4

50,6

8,1

2,6

Moški

3.200

6.000

13.300

1.900

500

25.000

Ženske

4.600

8.600

12.300

2.200

100

27.800

14,8

27,7

48,5

7,8

1,1

% migrantov 2012*

25–44

2.200

Moški

2011

15–24

Moški % migrantov 2010

0–14

% migrantov

* Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

Večino priseljencev predstavljajo ljudje v starostni skupini med 15 in 44 let. Večinoma prihajajo iz držav EU oziroma držav evropskega gospodarskega prostora – EGP (27 držav članic EU ter Islandija, Liechtenstein in Norveška). Migranti iz teh držav se lahko na Irsko prosto priselijo, tu živijo in delajo brez posebnih dovoljenj. Politika priseljevanja je nekoliko ostrejša pri migrantih, ki ne prihajajo iz EU oziroma EGP. Na Irsko lahko pridejo le z namenom zaposlitve, šolanja, azila, poroke, civilnega partnerstva ali družinskih povezav (Gilmartin, 2012). Te omejitve ljudi pri priseljevanju na Irsko ne ovirajo preveč. To potrjuje tudi močna neirska skupnost. Izseljevanju z Irske se je po letu 1990 močno zmanjšalo. Leta 1989 je državo zapustilo okoli 70.600 ljudi, leta 1990 več kot 20.000 ljudi manj, leto kasneje pa le še 35.500 ljudi. Izseljevanje konec 80. oz. v začetku 90. let se je precej umirilo (Population and Migration Estimates, 2012). To lahko pripišemo izboljšanemu gospodarskem stanju države- V letih 1990–2008 se je na letni ravni povprečno izselilo le okoli 33.668 ljudi. Nekoliko iz povprečja izstopajo leta 1990 (56.300 ljudi), 2006, 2007 in 2008 (43.833 ljudi). Svetovna gospodarska kriza je glavni razlog za močno pospešeno izseljevanje v letih 2009–2011. Irsko je letno povprečno zapustilo kar 73.933 ljudi. Iz Tabele 3: Število in delež izseljencev po nacionalni pripadnosti v letih 2006–2012, je naraščanje izseljevanja jasno razvidno. V letih 2009–2011, ko je bilo izseljevanje najmočnejše, so med izseljenci prevladovali Irci, ki so (zopet) zapuščali domovino. Izseljevanje državljanov držav EU in državljanov preostalih svetovnih držav se je od leta 2009, ko je doseglo višek, nekoliko umirilo. V letu 2012 naj bi izseljevanje, ne glede na narodnost, ponovno nekoliko naraslo. Projekcije irskega statističnega urada napovedujejo, da naj bi v letu 2012 Irsko zapustilo kar 87.100 ljudi (Population and Migration Estimates, 2012). Na natančnejše podatke za leto 2012 bo potrebno še nekoliko počakati, saj statistični urad z njimi še ne razpolaga. Iz razpoložljivih podatkov lahko zaključimo, da se od leta 2010 Irska ponovno uvršča med države izseljevanja. Med izseljenci pa so dokaj enakovredno zastopani tako Irci, ki zapuščajo domovino, kot tudi tuji priseljenci, ki se vračajo v lastno domovino. Podrobnejši pregled števila izseljencev v letih 1990–2012 je v poglavju Priloge: Tabela 6: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija po letu 1990. Tabela 3: Število in delež izseljencev po nacionalni pripadnosti v letih 2006–2012 Narodnost 2006 2007 2008 2009 2010

2011

2012*

38

Irci EU27 (brez Ircev) Preostanek sveta

Št. migrantov

15.300

12.900

13.100

19.200

28.900

42.000

46.500

% migrantov

42,5

27,9

26,6

26,7

41,8

52,1

53,4

Št. migrantov

14.500

25.200

26.900

41.800

31.000

28.700

29.500

% migrantov

40,3

54,4

55,1

58,10

44,8

35,6

33,9

Št. migrantov

6.200

8.200

9.000

11.000

9.300

9.900

11.100

% migrantov

17,2

17,7

18,3

15,3

13,4

12,3

12,7

Št. migrantov

36.000

46.300

49.000

72.000

69.200

80.600

87.100

% migrantov

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

100,0

Skupaj * Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

Podrobna starostna in spolna sestava ljudi, ki zapuščajo Irsko, je v Tabeli 4: Starostna in spolna sestava izseljencev v letih 2006–2012. Statistika pokaže, da je bilo v obdobju v letih 2006–2011 povprečno kar 86,4 odstotka vseh migrantov starih med 15 in 44 let. Z vidika izseljevanja je mnogo manj pomembno prebivalstvo mlajše od 15 let in starejše od 45 let. Delež mlajših od 15 let je znašal 4,2 odstotka, delež starejših od 44 let pa 9,3 odstotka. Z Irske se je v večji meri izselilo delovno aktivno prebivalstvo, ki si je v tujini iskalo možnost zaposlitve. Na področju spolne sestave med izseljenci prevladujejo moški. Ti so v letih 2006–2011 predstavljali kar 56,1 odstotka vseh izseljencev, ženske pa le 43,9 odstotka izseljencev. Prevlada moških je bila še posebej visoka v letih 2008–2009, ko so predstavljali skoraj 60 odstotkov vseh izseljencev. Na visoki ravni naj bi izseljevanje moških, glede na projekcije statističnega urada, ostalo tudi v letu 2012. Delež žensk med izseljenci je bil mnogo nižji. Še posebej je upadel v letih 2008 in 2009, ko je znašal 40,8 odstotka. V letih 2010 in 2011 je delež žensk med izseljenci ponovno nekoliko narasel in dosegel raven predhodnih let. Po predvidevanjih statističnega urada naj bi izseljevanje žensk na taki ravni ostalo tudi v letu 2012 (Population and Migration Estimates, 2012). Tabela 4: Starostna in spolna sestava izseljencev v letih 2006–2012 Leto Spol 0–14 15–24 25–44 45–64 2006

2007

2008

2009

2010

65+

Skupaj

Moški

1.100

8.000

7.600

1.200

800

18.700

Ženske

1.100

7.900

6.500

900

900

17.300

% migrantov

6,1

44,2

39,2

5,8

4,7

Moški

600

8.900

12.800

2.000

1.500

25.800

Ženske

800

9.300

8.400

1.100

1.000

20.600

% migrantov

3,0

39,2

45,7

6,7

5,4

Moški

800

9.700

14.900

2.200

2.000

29.600

Ženske

800

8.100

9.100

600

1.000

19.600

% migrantov

3,3

36,2

48,8

5,7

6,1

Moški

1.100

17.100

22.000

1.200

400

41.800

Ženske

1.300

10.800

15.500

1.800

800

30.200

% migrantov

3,3

38,8

52,1

4,2

1,7

Moški

1.000

13.700

23.000

2.400

500

40.600

Ženske

1.100

13.000

13.500

500

600

28.700

% migrantov

3,0

38,5

52,7

4,2

1,6

39

2011

2012*

Moški

2.500

15.900

17.900

3.100

2.400

41.800

Ženske

2.700

18.600

13.300

3.100

1.000

38.700

% migrantov

6,5

42,9

38,8

7,7

4,2

Moški

2.300

17.400

24.700

3.800

600

48.800

Ženske

2.600

18.400

14.800

1.800

600

38.200

% migrantov

5,6

41,1

45,4

6,4

1,4

* Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

Območja, kamor se je prebivalstvo Irske izseljevalo so na voljo v Tabeli 5: Območja, kamor se je izseljevalo prebivalstva Irske v letih 2006–2012. Močno je izstopalo območje EU. V letih 2006–2011 je privabilo kar 55,6 odstotka vseh irskih izseljencev. Med državami EU ima Velika Britanija največji pomen, saj se je tja izselilo kar 21,5 odstotka vseh izseljencev oziroma 38,7 odstotka izseljencev, ki so se izselili v države EU (Population and Migration Estimates, 2012). Skupno potovalno območje je Ircem omogočilo prosto priseljevanje v Veliko Britanijo. Irci tam niso deležni enako strogih imigracijskih kontrol kot državljani številnih drugih držav. To Ircem priseljevanje sicer olajša, a povzroča pomanjkanje podatkov o njihovem dejanskem številu. Britanske oblasti ocenjujejo, da naj bi v letu 2011 v Veliki Britaniji bivalo okoli 360.000 ljudi, ki so bili rojeni na Irskem ter še 320.000 ljudi, ki so bili irski državljani (Gilmartin, 2012). Priljubljena destinacija izseljencev so tudi preostale evropske države, ki so članice EU. V stare države članice (EU15) se je v letih 2006–2011 tako izselilo 14,2 odstotka vseh izseljencev. Nove članice (EU12) pa so postale domovanje za 19,9 odstotka vseh irskih izseljencev. Preostale države sveta so v letih 2006–2011 privabile 44,4 odstotka izseljenih Ircev. Od tega se je kar 5,8 odstotka izselilo v Združene države Amerike (Population and Migration Estimates, 2012). V zadnjem času se vedno bolj povečuje tudi pomen Avstralije, Kanade in Bližnjega Vzhoda. Tja se Irci izseljujejo začasno v okviru programa Working Holiday Visa in podobnih programov (Gilmartin, 2012). Projekcije izseljevanja so tudi za leto 2012 napovedovale relativno podobne migracijske tokove. Nekoliko naj bi se okrepilo le izseljevanje v Združene države Amerike (9,9 odstotka vseh izseljencev). To naj bi zmanjšalo izseljevanje v države EU (49,3 odstotka vseh izseljencev). Na enaki ravni pa naj bi ostalo izseljevanje v države preostalega sveta (40,8 odstotka vseh izseljencev) (Population and Migration Estimates, 2012). Tabela 5: Območja, kamor se je izseljevalo prebivalstvo Irske v letih 2006–2012 Država 2006 2007 2008 2009 2010 Velika Britanija EU15 (Brez Velike Britanije) EU12 USA Preostanek sveta

2011

2012*

Št. migrantov

8.800

11.100

7.600

13.200

15.300

20.000

19.000

% migrantov

24,5

24,0

15,4

18,3

22,1

24,8

21,8

Št. migrantov

5.700

3.500

7.800

7.400

11.900

13.900

14.400

% migrantov

15,9

7,6

15,9

10,3

17,2

17,2

16,5

Št. migrantov

2.300

7.700

10.100

25.200

14.600

10.400

9.600

% migrantov

6,4

16,7

20,5

35,0

21,1

12,9

11,0

Št. migrantov

3.300

3.100

2.400

4.100

2.900

4.700

8.600

% migrantov

9,2

6,7

4,9

5,7

4,2

5,8

9,9

Št. migrantov

15.800

20.800

21.300

22.000

24.500

31.700

35.600

% migrantov

44,0

45,0

43,3

30,8

35,4

39,3

40,8

40

Skupaj

Št. migrantov

35.900

46.200

49.200

% migrantov 100,0 100,0 100,0 * Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij

72.100

69.200

80.700

87.200

100,0

100,0

100,0

100,0

Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

Tok izseljencev z Irske po letu 2008, ko je državo zadela svetovna gospodarska kriza, se je močno okrepil. Irska je leta 2010 ponovno postala država izseljevanja. To je potekalo po že ustaljenih migracijskih poteh, ki so se razvile tekom 90. let 20. stoletja (Gilmartin, 2012). Nekatere poti pa so, obstajale že prej. Preko teh migracijskih poti so Irsko zapuščali tako Irci kot tudi Neirci. Težava pri natančnejšem pregledu izseljevanja je predvsem nepopolna statistika. Irske oblasti se z natančnejšim spremljanjem migracijskih tokov ne ukvarjajo. Večina priselitvenih uradov ne beleži podatka iz katere države se je njihov državljan priselil nazaj v domovino, zato si je nemogoče ustvariti natančno sliko o vključenosti Ircev in Neircev v te migracijske tokove (Gilmartin, 2012). Irsko je, z izjemo obdobja 1996–2008, mnogo bolj kot priseljevanje zaznamovalo izseljevanje. Gibanje in moč migracijskih tokov po letu 1996 sta prikazana na Grafu 3: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija na Irskem v letih 1996–2012. V poglavju Priloge pa še v Tabeli 6: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija po letu 1990 (številčni podatki o moči migracijskih tokov). Graf 3: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija na Irskem v letih 1996–2012

* Podatki za leto 2012 so pridobljeni s pomočjo projekcij Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

4.1.5. Razvoj zakonodaje, ki je vplivala na priseljevanje Večina zakonodaje, ki se nanaša na priseljevanje, je bila oblikovana v zadnjih 20. letih (Bundeszentrale für politische Bildung. Irish Migration Policy Development, 2013). Glavno gonilo sprememb migracijskih tokov na Irskem je bilo gospodarstvo. Spremembe v delovni zakonodaji se tičejo le delavcev, ki ne prihajajo iz držav evropskega gospodarskega območja – EGP. Za delavce, ki na Irsko prihajajo iz držav EGP, pa veljajo enaki delovni zakoni kot za državljane Irske. Politika delavnih 41

dovoljenj je bila do aprila leta 2003 naklonjena delodajalcem. V letih 1999–2003 je število delovnih dovoljenj za delavce držav, ki niso sodile v EGP, naraslo za več kot 650 odstotkov z 6.262 na 47.551 (večina za delo v strežbi, drugih storitvenih dejavnostih in kmetijstvu). Prve večje spremembe delovne zakonodaje so se na Irskem začeli uvajati leta 2000. Uveden je bil program delovnih viz in pooblastil, da bi v državo privabili čim več visoko kvalificiranih kadrov (informacijska tehnologija, gradbeništvo, zdravstvo in sociala) iz držav, ki ne sodijo v okvir EU. Zaradi hitrega naraščanja tujih delavcev, je vlada januarja leta 2002 izdajanje delovnih dovoljenj nekoliko bolj zaostrila (Bundeszentrale für politische Bildung. Irish Migration Policy Development, 2013). Delodajalci, ki so prej brez večjih težav zaposlovali delavce, ne glede na državo izvora, so sedaj morali za to pridobiti soglasje države. V administrativnem postopku za pridobitev soglasja so morali zagotoviti, da so izrabili vse možnosti pri iskanju delavca, ki je prebivalec Irske oz. območja EGP. S tem so dobili proste roke za najem delavca po svoji volji. Situacija se je na področju zaposlovanja ponovno spremenila že leta 2003. Takrat je v pričakovanju povečanja EU Irska sprejela zakon o delovnih dovoljenjih (The Employment Permits Bill). Ta je ljudem iz držav, ki so v EU vstopile 1. maja 2004 (EU10), dovoljeval, da takoj ob vstopu v EU dobijo prost vstop na irski trg delovne sile. S sprejetjem tega zakona se je močno spremenila tudi državna politika. Od leta 2003 je Irska vse delavce, razen visoko kvalificiranih delavcev in delavcev redkih poklicev, začela iskati v državah EGP. Taka politika je zmanjšala število izdanih delovnih dovoljenj. V letu 2005 je bilo izdanih le še 8.166 novih delovnih dovoljenj. Novih in obnovljenih delovnih dovoljenj je bilo v letu 2005 skupaj dobrih 27.000. Kar je 7.000 manj kot leta 2004 in 20.000 manj kot leta 2003. Razširitev EU leta 2004 je zaradi sprememb v delovni zakonodaji tudi mejnik, ki označuje začetek obdobja najintenzivnejšega priseljevanja na Irsko. Na novo se je uredil tudi položaj za vse priseljene državljane novih članic EU, ki so v državi bivali že prej. V pričakovanju sprejetja Bolgarije in Romunije v EU, 1. januarja leta 2007, je bil na Irskem leta 2006 sprejet nov zakon o delovnih dovoljenjih (Employment Permits Act). Uveden je bil z namenom nadaljnjega zmanjševanja števila delovnih dovoljenj. Namenjen je bil tudi povečanju števila visoko kvalificiranih delavcev iz področja izven EGP. Do januarja leta 2007 je delodajalec namreč lahko zaprosil za delovno dovoljenje (nizko kvalificirana delovna sila) ali delovno vizo (visoko kvalificirana delovna sila) brez posebnih omejitev, saj število izdanih dovoljenj in viz ni bilo omejeno. Nov zakon pa je to situacijo spremenil, saj je pogoje za pridobitev močno zaostril. Priseljenci iz držav, ki ne sodijo v EGP, so tako lahko dobili zeleni karti podobno dovoljenje (omogoča stalno bivanje), le če so na letni ravni zaslužili vsaj 60.000 € ali so bili zaposleni v panogi, kjer je primanjkovalo delavcev in so letno zaslužili med 30.000 in 59.999 €. Delovno dovoljenje so brez kakršnih koli omejitev pridobili tudi, če so se zaposlili v panogi, v kateri je delavcev primanjkovalo. Na Irskem so se lahko zaposlili tudi delavci, ki so na Irsko prišli v okviru začasnih notranjih menjav v podjetjih. Za razliko od leta 2004 je Irska z zakonom tokrat vrata Bolgarom in Romunom priprla. Ti so za delo na Irskem namreč še vedno potrebovali delovna dovoljenja. Od sprejetja zakona se je število na novo izdanih delovnih dovoljenj ustalilo. Zmanjšalo pa se je število obnovljenih delovnih dovoljenj. To lahko po vsej verjetnosti pripišemo predvsem pojavu svetovne gospodarske krize. Kot odziv nanjo je Irska že leta 2009 ponovno popravila svojo delovno zakonodajo in še zaostrila pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja. Tega je bilo mogoče dobiti le, če je prosilec zaslužil več kot 30.000 €. Podaljšala se je tudi doba, v kateri so morali delodajalci delavca iskati znotraj EGP. Partnerji oziroma partnerke in tisti, ki so bili od imetnika delovnega dovoljenja odvisni, pa so si morali za

42

delo zagotoviti lastna delovna dovoljenja (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Migranti iz držav EU oziroma EGP so na Irskem izrazito težko sledljivi. Migranti, ki prihajajo izven EU oziroma EGP, pa so zaradi politike delovnih dovoljenj zelo podrobno spremljani. Še bolj natančne podatke pa država zbira o prosilcih za azil, vendar to za raziskovanje vprašanja migracij nima večjega pomena. Prosilci za azil predstavljajo le majhen odstotek vseh priseljencev. Glavni razlog zato, da je njihovo število tako majhno, je v dejanjih Irske države. Le okrog 10 odstotkom prosilcev podeli pravico do azila oziroma jim omogoči daljše prebivanje v državi. (Gilmartin, 2012). Azilanti torej ne vplivajo na statistiko migracij na Irskem. Urejanja področja prosilcev za azil, so se na Irskem lotili leta 1996, ko so sprejeli zakon The Refugee Act. V popolnosti je bil vpeljan leta 2000, na njegovi podlagi pa je bilo ustanovljeno tudi neodvisno telo Office of the Refugee Applications Commissioner (ORAC). Njegova naloga je reševanje vlog prosilcev za azil na prvi stopnji in raziskovanje prošenj o ponovni združitvi družin. Svoje ugotovitve ORAC predaja ministru za pravosodje, enakopravnost in zakonsko reformo. Na podlagi priporočil ORAC-a izda odločbo o ugoditvi ali zavrnitvi prošnje za azil. V primeru zavrnitve prošnje se azilanti lahko obrnejo še na sodišče Refuge Appeals Tribunal, ki je bilo ustanovljeno z uvedbo zakona The Refugee Act. Ukvarja se s presojo zavrnjenih vlog azilantov (Bundeszentrale für politische Bildung. Irish Migration Policy Development, 2013). Od leta 2003 je na Irskem v veljavi tudi seznam varnih držav. Državljane držav iz tega seznama označuje kot ljudi, ki zaščite ne potrebujejo. Izjemoma jo lahko pridobijo le, če dokažejo, da je njihova prošnja upravičena. Ukrepi so število prosilcev za azil močno zmanjšali. Deloma to lahko pripišemo tudi vsesplošnemu zmanjšanju števila prosilcev za azil v industrializiranih državah po letu 2004. Azilanti v času, ko poteka postopek obravnave njihove prošnje, nimajo pravice delati na Irskem. V kolikor je prošnji ugodeno, dobijo pravico do polne zaposlitve in socialnih pravic ter se lahko celo naturalizirajo. Večina prosilcev je v preteklosti prihajala iz Nigerije in Romunije. Delež Romunov je po letu 2007 močno upadel, saj Irska ne sprejema prosilcev za azil iz drugih držav EU (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Po zadnjih dostopnih podatkih je v letu 2011 Irska zabeležila 1.290 prošenj za azil, med katerimi so prevladovali Nigerijci s 14,1 odstotka, sledili so jim Pakistanci s 13,6 odstotka, Kitajci z 11 odstotki, državljani Demokratične Republike Kongo s 5,4 odstotka, Afganistanci s 5,2 odstotka in prebivalci Zimbabveja s 5,1 odstotka. Preostalih 45,6 odstotka prosilcev za azil so predstavljali prebivalci iz drugih držav, kar nakazuje veliko heterogenost prosilcev (Annual Report – 2011, 2012). Pri podeljevanju državljanstev je bila Irska do leta 2003 zelo »radodarna«. Državljanstvo je podelila vsakemu, ki je bil rojen na Irskem, ne glede na to, ali so bili njegovi straši Irci ali ne. Na podlagi irskega državljanstva otroka so starši kasneje lahko zaprosili tudi za pravico prebivanja na Irskem. Država je njihovi prošnji zaradi izpolnjevanja vseh pogojev morala ugoditi. Taka ureditev je bila dokaj problematična. Porajala je tudi skrbi, da številni ljudje prihajajo na Irsko le z namenom ustvarjanja družine in pridobitve pravice do prebivanja na Irskem. Skrb je bila dokaj upravičena, saj je to možnost do leta 2003 izkoristilo kar 11.000 družin. Obstoječo ureditev je leta 2004 država preverjala tudi na referendumu, kjer so jo Irci zavrnili. To je sprožilo spremembe ustave in zakonodaje, ki so uvedle bolj restriktivno politiko. Določeno je bilo, da po 1. januarju 2005 otroci, ki se na Irskem rodijo neirskim staršem, ne dobijo več irskega državljanstva. Tega so po novi ureditvi lahko pridobili le, če je eden od staršev zakonito živel v državi vsaj tri leta v obdobju štirih let pred otrokovim rojstvom. Ni pa bil vključen čas, ki so ga ljudje na Irskem preživeli kot azilanti ali študenti. Januarja 2005 43

je ministrstvo za pravosodje, enakopravnost in zakonsko reformo povabilo vse neirske starše na Irskem rojenih otrok, ki so jim leta 2003 prekinili postopek, naj se ponovno prijavijo, da bi ostali v programu Irish Born Child 2005. Neirskim staršem je dajal dovoljenje za dvoletno bivanje v državi. Po izteku tega obdobja bi ljudje lahko zaprosili za ponovno podaljšanje. Tisti, ki bi jim oblasti bivanje podaljšale, bi po izteku podaljšanja nato lahko zaprosili za polno državljanstvo, saj bi zadostili vsem kriterijem. S tem pa bi postali tudi polnopravni irski državljani. V okviru tega programa je bilo izdanih 18.000 prošenj za bivanje na Irskem, od katerih je bilo kar 16.700 prošenj uspešno rešenih. Do konca leta 2008 je Irska nato dodatno podaljšanje zagotovila 14.117 prosilcem (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Podatkov o točnem številu prošenj za državljanstvo in številu dodeljenih državljanstev, ki so bila posledica programa Irish Born Child 2005, ni mogoče pridobiti. Statistika te priseljence namreč uvršča med vse ostale prosilce za državljanstvo. Postopek naturalizacije je obvezen za vse priseljence na Irsko, ki želijo v bodoče postati irski državljani. Za pridobitev državljanstva je pogoj čas, ki ga je prosilec preživel na Irskem. Prosilec je moral na dan, ko je oddal prošnjo, vsaj eno leto neprekinjeno bivati v državi. V obdobju osmih let pred tem je moral na Irskem prebivati vsaj štiri leta. V procesu naturalizacije se upoštevajo še številni drugi kriteriji, zaradi česar je postopek naturalizacije dolg. Povprečno trajanje postopka od vložitve vloge do razrešitve traja skoraj dve leti. Končno odločitev na koncu poda minister za pravosodje, enakopravnost in zakonsko reformo. Prošnjo za naturalizacijo morajo vložiti tudi zakonski partnerji irskih državljanov, ki si želijo postati irski državljani. Poroka ljudem namreč ne omogoča samodejne pridobitve irskega državljanstva. Postopek je v takih primerih nekoliko drugačen, saj so zahteve glede časa, ki ga je prosilec na Irskem preživel, nekoliko ohlapnejše (Bundeszentrale für politische Bildung. Irish Migration Policy Development, 2013). V letu 2011 je ministrstvo za pravosodje in enakopravnost v postopku naturalizacije uvedlo spremembe, zaradi dolgega trajanja postopkov in močno povečanega števila vlog (1.000 leta 2000 in 27.000 leta 2011) in s tem povezanih zaostankov. Spremembe postopkov so bile uspešno izvedene. V letu 2011 je bilo rešenih kar 16.150 vlog, medtem ko je bilo leto prej rešenih manj kot 7.800 vlog. V letu 2011 je bil uveden tudi zakonski instrument, ki je uvajal plačilo v višini 175 € za pridobitev certifikata o naturalizaciji. Ta je hkrati uvajal spremembe, ki so olajšale postopke za prosilce civilnih partnerjev irskih državljanov. V letu 2011 je bila v postopku naturalizacije uvedena tudi slovesnost podeljevanja državljanstva (citizenship ceremony), ki je dodala še večji simbolni pomen (Department of Justice and Equality. Annual report 2011, 2012). Dobro delovanje sistema se je nadaljevalo tudi v letu 2012, saj je bilo rešenih več kot 25.000 vlog. Državljanstva so novim državljanom podelili na kar 38 slovesnostih (Irish Naturalisaztion and Immigration Service. Immigration in Ireland – 2012 in Review, 2013). Precejšen problem na Irskem predstavlja nelegalno delo. Še posebej se dotika državljanov držav, ki ne sodijo v okvir EGP. Nekateri tuji delavci z Irske po izteku delovnega dovoljenja ne odidejo, oziroma prekoračijo čas, ki jim je bil dodeljen s turistično vizo. Deloma problem nelegalnega dela povzročajo tudi študenti iz držav, ki ne sodijo v okvir EGP. Mnogi prekoračijo zakonsko dovoljenih 20 delovnih ur na teden. V preteklosti se je pojavljala tudi zaskrbljenost, da številne angleške jezikovne šole prodajajo vize ljudem iz držav, ki ne sodijo v območje EGP in jim s tem omogočajo delo na Irskem. Leta 2004 je zato prišlo do prevetritve zakonodaje. Na trg delovne sile je bilo tako dovoljeno vstopiti le še študentom, ki bodo na Irskem obiskovali vsaj enoletne tečaje, po zaključku pa bodo dobili splošno priznano kvalifikacijo. V letu 2006 44

pa je, v dogovoru med socialnimi partnerji, prišlo še do novih sprememb. Zapisane so bile v dokumentu Towards 2016, ki je določal, da lahko študenti iz držav, ki ne sodijo v okvir EGP, na trg delovne sile vstopijo šele, ko jim je bilo dodeljeno delovno dovoljenje (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). Nelegalno priseljevanje na Irsko je zaradi otoške lege dokaj majhno. Možnost za nelegalen vstop v državo se ponuja le ob meji s Severno Irsko. Irska se sooča s problemom nelegalnega priseljevanja. To se odraža v sprejetju številnih zakonov, ki to področje urejajo. Z njimi je Irska dobila pravno podlago za deportiranje tujcev, ki ne upoštevajo irske priselitvene zakonodaje. Prepovedala je tihotapljenje ljudi ter prevoz potnikov z neustreznimi priselitvenimi dokumenti. Uvedla pa je tudi finančne in zaporne kazni za delodajalce in delavce, ki ne upoštevajo irske delovne zakonodaje. V letu 2006 je bilo z novo delovno zakonodajo določeno tudi, da mora delovno dovoljenje dobiti v roke delavec ne pa delodajalec. Delodajalec ne sme zadržati potnega lista ali drugih dokumentov delavca. Na podlagi dokumenta Towards 2016 je bila v letu 2007 ustanovljena še agencija National Employment Rights Authority. Njena glavna skrb je zaščita pravic tujih delavcev, še posebej delavcev iz držav, ki ne sodijo v območje EGP. Leta 2008 je bilo dokončno zakonsko urejeno tudi področje trgovine z ljudmi (prostitucija, prisilno delo …) (Migration Information Source. Ireland: From Rapid Immigration to Recession, 2013). To označuje začetek bolj intenzivnega ukvarjanja s to problematiko in predvsem poostritev nadzora nad trgovino z ljudmi. 4.2. Neirsko prebivalstvo Irske Vpliv migracij na sestavo prebivalstva je najlažje določiti s pomočjo popisov prebivalstva. Na Irskem jih v povprečju, izvajajo vsakih 5 let. Zadnji popis prebivalstva je bil izveden leta 2011. Irski statistični urad je izredno temeljito obdelal vprašanje migracij in neirskega prebivalstva Irske. S tem smo dobili jasen pregled posledic tega izrazito močnega priseljevanja na Irsko v zadnjih dobrih 15 letih. Podrobno so bile predstavljene tudi značilnosti neirskega prebivalstva, ki je pomembno vplivalo na razvoj Irske. Za razumevanje dinamike migracij je zelo pomembno vprašanje nacionalnosti, ki je bilo prvič vključeno v popis leta 2002. Takrat se je za pripadnike drugih nacionalnosti opredelilo 224.261 ljudi, kar je predstavljalo 5,8 odstotka prebivalstva. Do leta 2006 je zaradi intenzivnega priseljevanja, predvsem iz novih članic EU (EU10), njihovo število naraslo na 419.733 ljudi, delež v sestavi prebivalstva se je povečal na 10 odstotkov. V letih 2002–2006 je bilo kar 87,2 odstotno povečanje števila Neircev na Irskem. Priseljevanje in naraščanje števila prebivalstva sta se po letu 2008, ko je nastopila svetovna gospodarska kriza, močno upočasnila, lepo razvidno iz popisa leta 2011. Ta je v državi zabeležil 544.357 Neircev, ki so predstavljali 12 odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da se je od leta 2006 njihovo število povečalo le za 29,7 odstotka. V celotnem obdobju v letih 2002–2011 pa lahko beležimo kar 142,7 odstoten porast Neircev na Irskem. Njihovo število se je namreč povečalo za 320.096 ljudi in jasno nakazuje moč priseljevanja na Irsko (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.1. Prostorska razporeditev neirskega prebivalstva Število neirskega prebivalstva najbolj izstopa v provinci Leinster. Leta 2011 je tam živelo največ neirskega prebivalstva. Znotraj Leinstra je izstopalo okrožje Dublin, kjer je v letu 2011 živela več kot polovica od 324.991 Neircev. Po številu Neircev Leinstru sledi provinca Munster, kjer je leta 2011 prebivalo 130.861 Neircev. V 45

Munstru se večji del neirskega prebivalstva nahaja na področju okrožja Cork, kjer je dobrih 43 odstotkov vseh Neircev. V provincah Connacht in Ulster je število Neircev mnogo manjše, saj je v obeh provincah skupaj v letu 2011 živelo le 88.505 Neircev. V provinci Connacht je prebivalo 60.358 Neircev, največ na področju okrožja Galway (49 odstotkov vseh Neircev). Najmanj številčno so Neirci zastopani v Ulstru. Tu je leta 2011 živelo le 28.147 Neircev, zgostitveno središče neirske populacije pa je bilo področje okrožja Donnegal (45 odstotkov vsega neirskega prebivalstva) (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Slika 13: Prostorska razporeditev neirskega prebivalstva leta 2011. Podrobneje je prikazana tudi razporeditev preostalega neirskega prebivalstva po okrožjih. Slika 13: Prostorska razporeditev neirskega prebivalstva v letu 2011

Vir: Ez Map Finder. Printable Map of Ireland - vcmapbig.jpg, 2013; Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Večina vsega neirskega prebivalstva Irske prebiva na vzhodu, jugovzhodu, jugu ter jugozahodu, ki so tudi gospodarsko najbolj razvita področja Irske. Zahodna, severna in osrednja področja Irske so postala dom le za manjši del neirske populacije. Natančnejši prikaz števila neirskega prebivalstva po posameznih okrožjih je v poglavju Priloge: Tabela 8: Število in delež neirskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011. V letu 2011 je v državi živelo 544.357 Neircev, ki so predstavljali 12 odstotkov vsega prebivalstva. Najbolj je izstopala provinca Leinster, kjer je delež neirskega prebivalstva znašal 13,2 odstotka. V vseh ostalih provincah je bil delež podpovprečen. V Connachtu je neirsko prebivalstvo predstavljalo 11,3 odstotka prebivalstva, v Munstru 10,6 odstotka prebivalstva in v Ulstru 9,7 odstotka prebivalstva. Med okrožji sta po deležu neirskega prebivalstva najbolj izstopali okrožji Dublin, kjer je neirsko prebivalstvo predstavljalo 15,7 odstotka prebivalstva, in Longford, kjer je neirsko prebivalstvo predstavljalo 14,1 odstotka prebivalstva. Z vidika deleža neirskega prebivalstva velja omeniti še predele posameznih okrožij. Tu je izstopal predvsem predel Galway City, ki 46

je del okrožja Galway, v katerem je neirsko prebivalstvo predstavljalo kar 19,4 odstotka vsega prebivalstva. Izrazito nadpovprečno pa je bilo neirsko prebivalstvo zastopano tudi v delih okrožja Dublin. Tu sta še posebej izstopala predela Fingal, kjer je neirsko prebivalstvo predstavljalo 18,3 odstotka prebivalstva, in Dublin City, kjer je neirsko prebivalstvo predstavljalo 17,2 odstotka prebivalstva. Povprečen delež neirskega prebivalstva je imelo le še okrožje Galway, kjer je neirsko prebivalstvo predstavljalo 12 odstotkov. V vseh ostalih okrožjih pa je bil delež neirskega prebivalstva pod državnim povprečjem. Med okrožji z najmanjšim deležem neirskega prebivalstva sta okrožji Kilkenny, kjer je delež neirskega prebivalstva znašal 8,8 odstotka, in Donegal, kjer je delež neirskega prebivalstva znašal le 8,1 odstotka (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Natančnejši prikaz deleža neirskega prebivalstva po posameznih okrožjih je v poglavju Priloge: Tabela 8: Število in delež neirskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011. Delež v mestih (v kategorijo mest so se uvrstili kraji, ki imajo vsaj 50 bivališč v katerih so v času popisa živeli ljudje) je leta 2011 znašal 14,9 odstotka. Nekatera mesta so ta povprečni delež tudi močno presegla. Delež neirskega prebivalstva je bil najvišji v mestu Ballyhaunis, ki leži v okrožju Mayo in je imelo 2.299 prebivalcev, od katerih so kar 42 odstotkov predstavljali Neirci. Skupno število mest, v katerih je delež neirskega prebivalstva znašal vsaj 20 odstotkov, je 60. Od tega se je 15 mest nahajalo v okrožju Cork. S petimi mesti so sledila okrožja Monaghan, Cavan in Longford. Štiri mesta najdemo v okrožju Kerry. Tri mesta so imela okrožja Galway, Mayo, Roscommon, Leitrim, Meath in Dublin. Dve mesti sta bili v okrožjih Tipperary in Weastmeath. Eno mesto, v katerem delež neirskega prebivalstva znaša vsaj 20 odstotkov, so imela okrožja Laois, Wexford, Limerick in Clare. V vseh irskih mestih je leta 2011 živelo 437.009 Neircev oziroma 80,3 odstotka vseh Neircev (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.2. Nacionalna pripadnost neirskega prebivalstva Popis prebivalstva je leta 2011 zabeležil 544.357 Neircev. Prihajali so iz 199 različnih držav oziroma so imeli 199 različnih nacionalnosti, zato lahko govorimo o izrazito veliki pestrosti neirskega prebivalstva. 512.006 (94,1 odstotka) Neircev je prihajalo iz le 46 različnih držav. Med njimi so najbolj izstopale Kitajska, Nemčija, Indija, Latvija, Litva, Nigerija, Filipini, Poljska, Romunija, Slovaška, Združeno Kraljestvo in Združene države Amerike. Na Irskem so imele vsaj 10.000 prebivalcev. Med 94 državami oziroma nacionalnostmi, ki so na Irskem predstavljale največji delež priseljencev, ni Slovenije, ki sodi v skupino držav, ki imajo na Irskem le med 51 in 200 svojih državljanov (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Slikovni prikaz držav, iz katerih prihajajo ljudje, je na Sliki 14: Države izvora neirskega prebivalstva, ki je na Irskem živelo leta 2011. Natančnejši pregled vseh na Irskem zastopanih nacionalnosti je v poglavju Priloge: Tabela 7: Narodnosti neirskega prebivalstva, ki je na Irskem živelo leta 2011.

47

Slika 14: Države izvora neirskega prebivalstva, ki je na Irskem živelo leta 2011

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Po popisu iz leta 2011 so med Neirci prevladovali Poljaki. Njihovo število se je od leta 2002 povečalo za 5.671,4 odstotka iz 2.124 na 122.585 ljudi. Poljakom so sledili Britanci, katerih število je leta 2011 znašalo 112.259 ljudi. V letih 2006–2011 se je število Britancev rahlo zmanjšalo. Ostali narodi so na Irskem precej manj zastopani, vendar so nekateri doživeli izrazito povečanje svojega števila. Litvanska skupnost se je v letih 2002–2011 tako povečala za 1.643,5 odstotka na 36.683 ljudi, Latvijska za 1.046 odstotkov na 20.593 ljudi, Slovaška za 3.536,7 odstotka na 10.801 ljudi ter Madžarska za 1.864,3 odstotka na 7.625 ljudi. Moč priseljevanja je močno povečala razširitev EU v letih 2004–2007. Med narodi, ki so v letu 2011 predstavljali najmočnejše nacionalne skupnosti, so hitro rast (med 56,7 in 570,3 odstotka) doživljali tudi Nigerijci, Romuni, Indijci, Filipinci ter Nemci. Upadanje števila ljudi je bilo opaziti le pri Ameriški skupnosti (ZDA), ki se je v obdobju 2002–2011 zmanjšala za 3,2 odstotka in je štela 11.015 ljudi (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.2.1. Neirsko prebivalstvo rojeno na Irskem Leta 2011 je na Irskem prebivalo 25.198 Neircev, ki so bili rojeni na Irskem. Od tega so približno dve tretjini oseb predstavljali otroci, stari manj kot pet let, dobrih 11 odstotkov pa so predstavljali otroci stari, med pet in devet let. Približno 15 odstotkov na Irskem rojenih Neircev so predstavljali ljudje stari med 10 in 39 let. Le dobrih 7 odstotkov Neircev je bilo starih 40 let ali več. Glede na narodnostno pripadnost so v tej kategoriji prevladovali Poljaki z 8.928 ljudmi, sledili so jim Litvanci z 2.018 ljudmi, Britanci z 1.921 ljudmi ter Latvijci z 1.199 ljudmi. Vse ostale nacionalnosti skupaj pa so v tej kategoriji imele le 11.132 ljudi (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.3. Spolna in starostna sestava neirskega prebivalstva V letu 2011 je na Irskem živelo 271.864 neirskih moških in 272.493 neirskih žensk. Spolna sestava Neircev je bila povsem usklajena. Moški so namreč predstavljali 49,9 odstotka neirskega prebivalstva, ženske pa 50,1 odstotka. V primerjavi z letoma 2002 in 2006 to predstavlja spremembo, saj so takrat večino predstavljali moški. Okoli 48

60 odstotkov vseh Neircev so predstavljali ljudje v starostni skupini med 22 in 44 let. Okoli 19 odstotkov neirske populacije je bilo stare več kot 44 let. Manj kot 22 let pa je bilo stare okoli 37 odstotkov neirske populacije (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Povprečna starost neirskega prebivalstva Irske tako znaša 32,6 leta, kar je precej manj kot irsko povprečje. Irci so bili v povprečju stari 36,7 leta, kar lahko pripišemo predvsem mnogo večjemu delu prebivalstva starejšega od 44 let, ki predstavlja okoli 37 odstotkov vsega prebivalstva. Prebivalstvo v starostni skupini med 22 in 44 let tvori okoli 32 odstotkov populacije. Delež prebivalstva starega manj kot 22 let je pri Ircih celo nekoliko višji kot pri neirskem prebivalstvu. Znaša približno 31 odstotkov. Delež starejšega prebivalstva pa povprečno starost močno dviguje (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Na Sliki 15: Prebivalstvena piramida irskega in neirskega prebivalstva Irske v letu 2011 so prikazani deleži posameznih starostnih skupin v skupni sestavi prebivalstva. Slika 15: Prebivalstvena piramida irskega in neirskega prebivalstva Irske v letu 2011

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

4.2.4. Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost neirskega prebivalstva Leta 2011 je na Irskem živelo 465.788 Neircev, starejših od 15 let. Popis je pokazal, da je bilo 49,1 odstotka neirskega prebivalstva poročenega, medtem ko je ta delež med irskim prebivalstvom znašal približno 47 odstotkov. Kitajci, Nemci, Latvijci, Litvanci, Poljaki, Romuni, Britanci, Nigerijci, Filipinci in Indijci so predstavljali kar 73,6 odstotka vse neirske populacije. Podrobnejši podatki o vseh na Irskem živečih Neircih so v poglavju Priloge: Tabela 9: Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost neirskega prebivalstva, starejšega od 15 let, v letu 2011. Najvišji delež poročenega prebivalstva med vsem neirskim prebivalstvom, so imeli Indijci (82,4 odstotka). Po deležu so jim najtesneje sledili Filipinci (71 odstotkov) in Nigerijci (60,2 odstotka). Delež poročenih je bil med ostalimi narodnostmi nižji. Delež poročenih Romunov, Američanov, Britancev in Poljakov je bil nadpovprečen. Delež poročenih Kitajcev, Litvancev, Nemcev, Latvijcev in Slovakov pa je bil podpovprečen. Delež poročenih 49

Slovakov je znašal 30,2 odstotka, kar jih je uvrščalo med pet nacionalnosti z najnižjim deležem poročenih na Irskem (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Neirci niso prevladovali le pri odstotku poročenih, ampak tudi pri odstotku ločenih. Delež ločenega irskega prebivalstva je znašal 5,3 odstotka, delež ločenega neirskega prebivalstva pa 7,9 odstotka. Največ ločencev je bilo leta 2011 med pripadniki latvijske narodnosti, saj je bilo ločene kar 14,3 odstotka vse populacije. Sledili so Litvanci, pri katerih je delež ločencev znašal 12,4 odstotka, ter Britanci, pri katerih je delež ločencev znašal 11 odstotkov. Delež ločencev med ostalimi nacionalnostmi, je bil mnogo manjši. Izstopali so Indijci, saj je bilo med njimi le 0,8 odstotka ločencev. Indijci so med pet neirskimi nacionalnostmi na Irskem z najmanjšim deležem ločencev (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Med 12 nacionalnostmi, ki prevladujejo med Neirci, so po deležu samskih ljudi najbolj izstopali Slovaki. Med njimi je bilo v letu 2011 kar 62,4 odstotka vse populacije, stare več kot 15 let, samske. Samski ljudje so bili močno zastopani tudi med Kitajci in Nemci, kjer so predstavljali več kot 50 odstotkov vse populacije. Med ostalimi nacionalnostmi je bil delež samskih nižji. Še posebej med indijsko populacijo, kjer je znašal le 16,5 odstotka. Delež samskih ljudi v letu 2002, brez Britancev, ki v to statistiko niso bili vključeni, je bil 48 odstotkov. Do leta 2006 je delež samskih, zaradi močnega priseljevanja predvsem mladih iz novo priključenih članic EU, narasel na 51 odstotkov. Do leta 2011 pa je delež samskih močno upadel in je znašal 43 odstotkov (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). To po vsej verjetnosti lahko pripišemo predvsem povečanemu izseljevanju z Irske, ki so ga najlažje izvedli mladi samski ljudje, saj jih pri tem niso ovirala družinska vprašanja (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Znotraj ovdovele neirske populacije so najbolj izstopali Britanci, ki so imeli delež kar 4,6 odstotka. To je mnogo več, kot je znašalo povprečje vsega neirskega prebivalstva (povprečna stopnja ovdovelosti je znašala 1,5 odstotka). Povprečna stopnja ovdovelosti neirskega prebivalstva 12 na Irskem najbolj zastopanih nacionalnosti, je imela povprečno stopnjo ovdovelosti 1,6 odstotka. Glavni razlog je predvsem visoka povprečna starost britanske skupnosti v primerjavi z drugimi neirskimi narodnostmi, kar se odraža v večji smrtnosti (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.5. Neirska gospodinjstva V letu 2011 so kar 204.855 gospodinjstev oziroma približno 12,4 odstotka vseh irskih gospodinjstev vodili Neirci. Leta 2011 je bil prevladujoč tip gospodinjstva Neircev par z otroki, ki je predstavljal 33,9 odstotka vseh neirskih gospodinjstev. S tem so se Neirci tudi močno približali Ircem, pri katerih so gospodinjstva, ki jih je sestavljal par z otroki predstavljala 35,3 odstotka. Preostali tipi družinskih gospodinjstev so med neirsko populacijo predstavljali 37,5 odstotka. Njihov delež med irsko populacijo pa je znašal 35 odstotkov. V letih 2006–2011 se je število vseh neirskih družinskih gospodinjstev povečalo za kar 53 odstotkov. Delež gospodinjstev, v katerih ljudje živijo sami, je med neirskim prebivalstvom znašal 17 odstotkov, 24,5 odstotka pa irska samska gospodinjstva. Glavni razlog za to je višja povprečna starost irskega prebivalstva in s tem povezane smrti njihovih partnerjev. Zanimivo kategorijo predstavljajo tudi gospodinjstva, v katerih živijo ljudje, ki med seboj niso v sorodu. Delež takih gospodinjstev je leta 2011 med neirskim prebivalstvom znašal kar 11,6 odstotka, med Irci pa je tak tip gospodinjstva predstavljal le 5,2 odstotka vseh gospodinjstev. Razlog za to je v močnem doseljevanju samskih ljudi na Irsko, ki so iskali možnosti za čim cenejše prebivanje na Irskem (Profile 6. Migration and Diversity, 50

2012). Podrobnejši podatki o neirskih gospodinjstvih so v poglavju Priloge: Tabela 10: Število irskih in neirskih gospodinjstev v letu 2011; Tabela 11: Delež irskih in neirskih gospodinjstev v letu 2011. Pri obravnavi neirskih gospodinjstev velja pozornost nameniti tudi neirskemu prebivalstvu, ki svoje življenje namenja skrbi za dom in družino. V letu 2011 je bilo število takih oseb 37.164, kar je predstavljalo 8 odstotkov vseh od 15 let starejših Neircev. Delež ljudi, ki skrbijo za dom in družino med irskim prebivalstvom je bil 9,7 odstotka. Večino so predstavljale ženske, saj je bilo kar 91,8 odstotka vseh oseb (34.129 oseb) ženskega spola. Delež moških, ki so skrbeli za dom in družino med neirskim prebivalstvom je višji kot med irskim prebivalstvom. Neirski moški so predstavljali kar 8,2 odstotka vse od 15 let starejše populacije, delež med irskim prebivalstvom pa je znašal le 5 odstotkov. Največ moških, ki so skrbeli za dom in družino je bilo leta 2011 med Filipinci (26,3 odstotka). Podoben odstotek je bil tudi pri Indijcih (25,6 odstotka). Nasprotje Filipincem in Indijcem so v letu 2011 predstavljali Tajci, saj so moški skrbeli le za 1,1 odstotka gospodinjstev in Iračani, pri katerih so moški skrbeli za 1,8 odstotka gospodinjstev. Na področju deleža moških starejših od 15 let, ki so skrbeli za gospodinjstva znotraj moške neirske populacije, ponovno prevladujejo Filipinci. Predstavljali so 3,9 odstotka vseh filipinskih moških, ter Indijci, pri katerih je ta delež znašal 3,5 odstotka. Najnižji delež moških so v letu 2011 imeli Iračani in Španci, kjer je ta delež znašal 0,4 odstotka. Z manj kot 1 odstotkom moških, ki so skrbeli za gospodinjstva, pa jim je sledilo še 20 drugih nacionalnosti. Največji delež gospodinj je bil med Tajci in Iračani, najmanjši pa med Filipinci in Indijci. Med vsemi od 15 let starejšimi irskimi ženskami je za gospodinjstvo skrbelo 18,1 odstotka vseh žensk. Med vsemi neirskimi prebivalkami Irske pa je znašal 14,6 odstotka. Iz tega povprečja so izstopale bangladeške ženske, saj je kar 56,1 odstotka vseh od 15 let starejših bangladeških ženske skrbelo za gospodinjstva. Z visokimi odstotki so jim sledile tudi ženske iz Pakistana (51,2 odstotka), Egipta (44,9 odstotka), Alžirije (37,5 odstotka) in Sudana (36,8 odstotka). Najnižji delež neirskih gospodinj pa so imele priseljenke iz Zimbabveja, saj so te predstavljale le 5,9 odstotka (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Podrobnejši pregled oseb, ki so skrbele za gospodinjstva je v poglavju Priloge: Tabela 12: Število in delež oseb, starejših od 15 let, ločenih po spolni in narodnostni pripadnosti, ki so v letu 2011 skrbele za dom ali družino. 4.2.6. Zaposleno in nezaposleno neirsko prebivalstvo 4.2.6.1. Zaposleno neirsko prebivalstvo V letu 2011 je irski trg dela obsegal 2.232.203 delavcev. 19,1 odstotka razpoložljive delovne sile (345.640 oseb) so predstavljali Neirci. Od vse razpoložljive delovne sile je bilo zaposlenih 1.807.360 ljudi, od česar je neirsko prebivalstvo predstavljalo 14,8 odstotka vse zaposlene delovne sile (268.180 oseb). Med 268.180 neirskimi delavci so močno prevladovali poljski (69.473 delavcev) in britanski (46.902 delavca) delavci, ki so skupaj predstavljali kar 43,4 odstotka neirske delovne sile. Preostalih 151.805 delavcev je imelo kar 185 različnih nacionalnosti, nekatere le z nekaj delavci. Med zaposlenimi Neirci so izstopali še Litvanci, ki so zasedali 19.753 delovnih mest ter Latvijci, ki so zasedali 10.782 delovnih mest. Številčna zastopanost ostalih nacionalnosti med zaposlenim prebivalstvom je bila mnogo manjša, saj je še devet nacionalnosti imelo več kot 5.000 zaposlenih (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Neirski delavci so bili zaposleni v vseh gospodarskih sektorjih. Med posameznimi panogami so prevladovale trgovina na debelo in drobno (46.353 Neircev), 51

nastanitvene in prehranske storitve (38.855 Neircev), proizvodnja industrija (33.445 Neircev) in zdravstvene storitve in socialno delo (27.487 Neircev). V omenjenih sektorjih so prevladovali Poljaki, Britanci, Litvanci in Latvijci. Predstavljali so 54,4 odstotka vseh neirskih delavcev v teh štirih panogah. V trgovini je bila prevlada teh narodov najbolj očitna, saj so predstavljali 67,9 odstotka neirskih delavcev. Delež vseh ostalih narodnosti je bil mnogo manjši. Podobno razmerje med zaposlenimi zasledimo tudi v proizvodnji industriji, kjer so omenjene štiri nacionalnosti predstavljale 65,5 odstotka vseh Neircev. Na področju nastanitvenih in prehranskih storitev so prevladali delavci s Poljske, iz Britanije, Latvije in Litve. Predstavljali so 48,9 odstotka vse delovne sile. Na področju zdravstvenih storitev in socialnega dela so večino neirskih delavcev predstavljali britanski, indijski in filipinski delavci. Skupaj so tvorili kar 53,4 odstotka vse neirske delovne sile. Pomemben delež so v tem sektorju predstavljali tudi Poljaki, ki so zasedali 10,7 odstotka delovnih mest (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Podatki o razporeditvi zaposlenih Ircev in Neircev, ter od njih odvisnih družinskih članov po posameznih socialno-ekonomskih skupinah, so prikazani na Grafu 4: Delež Ircev in Neircev po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011. Graf 4: Delež Ircev in Neircev po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012; Profile 3. At Work, 2012.

V letu 2011 je 115.877 Neircev (21,3 odstotka) sodilo v skupino nefizičnih delavcev. Delež Neircev v ostalih socialno-ekonomskih skupinah je bil mnogo manjši. Neirskih lastnikov kmetij je bilo le 3.024 oseb oziroma 0,6 odstotka Neircev. Majhen delež predstavljajo tudi Neirci, ki so bili odvisni od kmetijstva, a niso bili lastniki kmetij. Njihovo število je znašalo 4.436 oseb oziroma 0,8 odstotka neirske populacije. Manjši del neirske populacije se je uvrščal med zaposlovalce in vodstvene kadre. V to skupino je sodilo 55.409 ljudi oziroma 10,2 odstotka Neircev. Irci po deležu populacije, ki sodi v skupino zaposlovalcev in vodstvenih kadrov ter visokih in nizkih profesionalcev, močno prevladuje nad neirskim prebivalstvom. Neirsko prebivalstvo pa nad irskim prebivalstvom prevladuje po deležu populacije, ki sodi v skupino nefizičnih, fizičnih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Sestava 12 največjih narodnosti na Irskem po posameznih socialnoekonomskih skupinah je prikazana na Grafu 5: Delež 12 največjih narodnosti po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011. 52

Graf 5: Delež 12 največjih narodnosti po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Med zaposlovalci in vodstvenimi kadri je bil v letu 2011 nadpovprečen delež Američanov, Britancev in Nemcev. Delež ostalih narodnosti na tem področju je bil podpovprečen. Indijci in Filipinci so prevladovali med nižjimi strokovnjaki, Latvijci, Romuni in Litvanci pa med nekvalificirano delovno silo. Iz povprečja Neircev, ki so bili odvisni od dela oziroma dohodka iz drugih poklicev, pa so v letu 2011 najbolj izstopali Kitajci, Nigerijci in Romuni, pri katerih je bil ta delež močno nadpovprečen. Posamezni, številčno manj zastopani narodi, so na nekaterih področjih dosegali še mnogo višje deleže. Predvsem Italijani, Nizozemci in Švedi so imeli delež med zaposlovalci in vodstvenimi kadri kar dobrih 20 odstotkov. Močno nadpovprečen je bil tudi delež Sudancev (dobrih 48 odstotkov), Egipčanov (dobrih 18 odstotkov) in Pakistancev (slabih 18 odstotkov) med visokimi strokovnjaki in tistimi, ki so bili od njih odvisni. Med temi tremi nacionalnostmi je močno prevladoval predvsem poklic zdravnika. Glavni razlog za tako stanje je predvsem irska politika izdajanja delovnih viz in dovoljenj priseljencem iz držav, ki ne sodijo v okvir EGP. Z njimi so želeli v državo privabiti predvsem visoko kvalificirane in izobražene kadre (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Podrobnejši podatki o deležu neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah so v poglavju Priloge: Tabela 13: Število neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011, Tabela 14: Delež neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011. 4.2.6.2. Nezaposleno neirsko prebivalstvo Pri vprašanju nezaposlenosti neirskega prebivalstva se osredotočamo le na tisto neirsko prebivalstvo, ki sodi v okvir neirske delovne sile (345.640 oseb). Stopnja brezposelnosti (v statistiko so vključeni tudi tisti, ki iščejo prvo zaposlitev) med neirsko delovno silo je v letu 2011 znašala 22,4 odstotka, pri irski populacija pa 18,4 odstotka. Po visoki stopnji brezposelnosti so v letu 2011 še posebej izstopali Nigerijci (38,5 odstotka) in Romuni (31,3 odstotka). Najnižjo stopnjo brezposelnosti so imeli Švedi in Finci, pri katerih je bilo brezposelne le 8,4 odstotka razpoložljive delovne sile (Profile

53

3. At Work, 2012). Podrobnejši pregled brezposelnega neirskega je v poglavju Priloge: Tabela 15: Število in delež brezposelnega neirskega prebivalstva v letu 2011. Poleg brezposelnih, študentov in učencev (mlajši od 15 let), upokojencev ter tistih, ki skrbijo za dom in družino, med neirskim prebivalstvom najdemo tudi invalide in težje bolnike, ki dela ne zmorejo opravljati. Njihovo število je leta 2011 znašalo 9.768 oseb, kar je predstavljalo 1,8 odstotka vse neirske populacije (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Podrobnejši pregled neirskih invalidov in težjih bolnikov, ki dela ne zmorejo opravljati je v poglavju Priloge: Tabela 16: Število in delež neirskih invalidov in težjih bolnikov, ki dela ne zmorejo opravljati. 4.2.7. Šolajoče se neirsko prebivalstvo Leta 2011 je bilo v irski izobraževalni sistem vključenih 49.915 neirskih učencev in študentov (starejši od 15 let). Za 78.569 otrok (mlajši od 15 let) podatek o vključenosti v izobraževalni sistem ni na voljo. Med učenci in študenti starejšimi od 15 let, so prevladovali Britanci, ki so predstavljali 16,6 odstotka vseh neirskih učencev in študentov. Poljaki so predstavljali 9,2 odstotka, Kitajci 7,1 odstotka in Nigerijci 5,7 odstotka neirskih učencev in študentov. Učenci in študenti vseh preostalih narodnosti so predstavljali manjši odstotek neirskih dijakov in študentov. Leta 2011 je bilo med celotnim neirskim prebivalstvom 344.929 oseb, starih med 15 in 64 let, ki so s šolanjem že zaključile in so imele s tem pridobljeno tudi ustrezno izobrazbo. Neirsko prebivalstvo je bilo v povprečju višje izobraženo kot irsko prebivalstvo. Z diplomo na tretji stopnji šolanja se je namreč lahko pohvalilo kar 30,7 odstotka Neircev in le 23,8 odstotka Ircev. Med vsemi priseljenci so še posebej izstopali Indijci, pri katerih je kar 77,3 odstotka vse priseljencev imelo vsaj diplomo tretje stopnje. Najtesneje so jim sledili Filipinci (64,5 odstotka) in priseljenci iz ZDA (55,9 odstotka). Močno podpovprečen pa je bil ta delež pri Latvijcih, kjer je imelo vsaj diplomo tretje stopnje le 10,9 odstotka ljudi s končano izobrazbo. Nekoliko večji je bil delež ljudi s končanim vsaj tretje stopenjskim izobraževanjem pri Litvancih (15,5 odstotka) in Romunih (17,1 odstotka), a še vedno močno podpovprečen. Neirci so močno prevladovali tudi na področju tehnične in poklicne usposobljenosti, saj je te kvalifikacije imelo kar 15,7 odstotka Neircev in le 7,8 odstotka Ircev. V povprečju pa je bil delež izobraženega neirskega prebivalstva višji tudi na drugih nivojih izobraževanja (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.8. Upokojeno neirsko prebivalstvo V letu 2011 je bilo na Irskem prisotnih tudi 19.619 neirskih upokojencev. Ti so predstavljali 4,2 odstotka vse neirske populacije, kar je precej manj kot je bil delež upokojencev pri Ircih. Delež upokojencev v irski populaciji je namreč znašal kar 13,9 odstotka. Pri neirskih upokojencih lahko zasledimo izrazito enakovredno spolno sestavo, saj so moški predstavljali 49,5 odstotka, ženska pa 50,5 odstotka upokojencev. Večino, kar približno 75 odstotkov, so s 14.754 upokojenci predstavljali Britanci. Sledili so jim Nemci z 826 upokojenci in Američani z 821 upokojenci. Število upokojencev drugih nacionalnosti je bilo manjše (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Na Irsko so se večinoma priseljevalo mlado prebivalci, ki so iskali zaposlitev. Delež upokojenega neirskega prebivalstva je zato manjši, kot je delež upokojenega irskega prebivalstva. Podrobnejši pregled upokojenega neirskega prebivalstva je v poglavju Priloge: Tabela 17: Število in delež upokojenega neirskega prebivalstva v letu 2011.

54

4.2.9. Jezikovne značilnosti neirskega prebivalstva 4.2.9.1. Jeziki, ki jih uporablja neirsko prebivalstvo V letu 2011 je na Irskem živelo 514.068 prebivalcev, ki doma niso govorili irsko ali angleško. 145.919 ljudi je imelo Irsko državljanstvo. Med jeziki, ki jih je to irsko prebivalstvo uporabljalo, so najbolj izstopali francoščina, ki jo je govorilo 41.243 ljudi, nemščina, ki jo je govorilo 16.160 ljudi in španščina, ki jo je doma govorilo 12.590 oseb. Preostalih 363.929 oseb je sodilo med neirsko prebivalstvo Irske. To je v največji meri govorilo poljsko (113.404 ljudje), kar ni presenetljivo, če vemo, da so Poljaki poleg Britancev predstavljali največji del neirskega prebivalstva Irske. Med ostalimi jeziki so imeli pomembnejše mesto še: litvanščina, ruščina, romunščina, francoščina, latvijščina, kitajščina, nemščina, filipinščina in portugalščina, ki jih je govorilo vsaj 10.000 pripadnikov neirske skupnosti (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Med neirskim prebivalstvom, ki je imelo svoj izvor v Evropi, je močno prevladovala poljščina, ki jo je govorilo kar 112.811 oseb. Z veliko manjšim številom govorcev pa so ji sledile litvanščina, ruščina, romunščina in latvijščina. Neirsko prebivalstvo s področja Azije je v največji meri govorilo filipinščino in kitajščino, ki sta imeli več kot 10.000 govorcev. Dobro zastopani pa sta bili tudi malajamščina in hindijščina, ki ju govorijo v Indiji, ter urdujščina, ki jo govorijo v Pakistanu. Zaradi prevlade Nigerijcev med Neirci, ki so imeli svoj izvor v Afriki, je razumljivo, da je med jeziki prevladovala jorubščina, ki jo govorijo v Nigeriji. Močno zastopana je bila tudi francoščina, saj so imeli Francozi v Afriki dolgo časa svoje kolonije. Med Neirci, ki so imeli afriško poreklo je bila razširjena tudi arabščina, ki sta ji po razširjenosti sledili igbojščina, ki jo prav tako govorijo v Nigeriji in afrikanščina. Med Neirci z ameriškimi koreninami, je bilo največ takih, ki so govorili angleščino. Pomemben del so zastopali tudi govorci portugalščine, saj je leta 2011 na Irskem prebivalo kar 7.199 govorcev portugalščine. Nekoliko večje število pa so predstavljali še govorci španščine. Vsi ostali jeziki so bili mnogo manj številčno zastopani. V letu 2011 na Irskem moč zaslediti kar 182 različnih jezikov (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.2.9.2. Znanje angleščine, ki ga ima neirsko prebivalstvo Nivo angleščine, ki ga ima neirsko prebivalstvo Irske narašča s časom, ki ga je posameznik preživel na Irskem. Več kot 75 odstotkov vseh Neircev, ki so na Irsko prišli leta 1990, angleščino zna zelo dobro. Le približno 5 odstotkov priseljencev je angleščino govorilo slabo ali je sploh ni govorilo. Pri priseljencih, ki so se na Irsko priselili leta 2010, je bilo stanje popolnoma drugačno. Skoraj 25 odstotkov priseljencev je angleščino govorilo slabo ali je sploh ni govorilo. Z zelo dobrim znanjem angleščine se je lahko pohvalilo samo približno 37 odstotkov priseljencev. Znanje angleščine je boljše med mladim prebivalstvom. Kar 84,9 odstotka mladih v starostni skupini pod 15 let, je angleščino govorilo zelo dobro oziroma dobro, delež med starimi 15 let ali več pa je znašal 82,4 odstotka. Pri mlajših od let 15 izstopa delež tistih, ki angleščine sploh ne govorijo (več kot še enkrat večji kot pri tistih starih vsaj 15 let). Ti otroci najbrž še niso vstopili v izobraževalni sistem in se v večji meri zadržujejo v družinskem neangleškem okolju. Med posameznimi narodi so po slabem znanju angleščine izstopali Litvanci, saj je kar 29,9 odstotka Litvancev angleščino govorilo slabo ali je niso govorili. Sledili so še Somalijci, saj je kar 29,5 odstotka Somalijcev angleščino govorilo slabo ali je ni govorilo, Latvijci, pri katerih je ta delež znašal 28,8 odstotka, Poljaki, z 24,3 odstotki, ter Kitajci z 23,9 odstotki (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 55

4.2.10. Neirska skupnost v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju Velika neirska skupnost živi v okrožju Dublin in širšem dublinskem območju, ki ga sestavljajo okrožja Dublin, Meath, Kildare in Wicklow (Wikipedia. Greater Dublin Area, 2013). Irski statistični urad ne ponuja podatkov o točnem številu priseljencev, zato bom upošteval podatek o nacionalni pripadnosti, ki je bil v popisu prvič prisoten leta 2002. Takrat je bilo na širšem dublinskem območju prisotnih 101.539 Neircev. Prevladovali so priseljenci iz Evrope, saj je njihov delež znašal kar 61,6 odstotka. Največja neirska nacionalna skupnost so bili Britanci (32.781). Najbolj je izstopalo okrožje Dublin, v katerem je prebivalo kar 79.234 Neircev, oziroma 78 odstotkov vseh Neircev v širšem dublinskem okrožju. Preostala tri okrožja so imela delež Neircev mnogo manjši, saj v nobenem okrožju njihovo število ni presegalo 10.000 ljudi (Census 2002. Volume 4. Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2003). Zaradi močnega doseljevanja, ki ga je sprožilo povečanje EU leta 2004, se je število Neircev na Irskem do leta 2006 močno povečalo. Popis prebivalstva je leta 2006 na širšem dublinskem območju naštel 194.787 Neircev. Med njimi so še vedno prevladovali Neirci, ki so izvirali iz Evrope, saj je njihov delež znašal že kar 64,4 odstotka. Položaj največje nacionalne skupnosti so še vedno zasedali Britanci, a je njihovo število začelo rahlo upadati. Popis leta 2006 je naštel 32.651 pripadnikov britanske skupnosti, kar je za dobrih sto manj kot štiri leta prej. Povečalo se je število Neircev, ki so izvirali iz tako imenovanih EU10 držav. Prevladovali so Poljaki, ki so v naslednjih letih dobesedno preplavili Irsko. Po deležu Neircev je v širšem dublinskem območju še vedno prevladovalo okrožje Dublin, saj je v njem prebivalo 150.933 Neircev oziroma 77,5 odstotka vseh Neircev na tem področju. Njihovo število se je v okrožju Dublin v štirih letih tako skoraj podvojilo. Podobne trende pa je bilo moč opaziti tudi v preostalih treh okrožjih (Census 2006. Volume 4 - Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities 2007). V naslednjih petih letih se je naraščanje števila neirskega prebivalstva nadaljevalo, a je bila rast manj eksplozivna. To lahko pripišemo predvsem slabemu gospodarskemu stanju, ki ga je povzročila svetovna gospodarska kriza. Kljub temu pa je popis prebivalstva leta 2011 na širšem dublinskem območju naštel že kar 253.237 Neircev. Njihova razporeditev je natančneje prikazana na Sliki 16: Prostorska razporeditev Neircev v širšem dublinskem območju v letu 2011.

56

Slika 16: Prostorska razporeditev Neircev v širšem dublinskem območju v letu 2011

Vir: Ez Map Finder. Printable Map of Ireland - vcmapbig.jpg, 2013; Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Delež Neircev, ki so izvirali iz Evrope, je znašal 67,2 odstotka. V letih 2006– 2011 je prišlo do spremembe na mestu največje neirske nacionalne skupnosti. Britance, ki so v letu 2011 na širšem dublinskem območju imeli 32.009 pripadnikov, so namreč prehiteli Poljaki, ki so imeli kar 49.713 svojih pripadnikov. Med neirskim prebivalstvom opazimo močno zastopanost ljudi iz EU10 oziroma EU12 držav (52.003 ljudje), kar pokaže vpliv povečanja EU na priseljevanje na Irsko. Tudi v letu 2011 je po številu Neircev znotraj širšega dublinskega območja močno izstopalo okrožje Dublin. Tam je živelo 195.496 Neircev oziroma 77,2 odstotka vseh Neircev na omenjenem območju. Zaradi vpliva svetovne gospodarske krize je neirsko prebivalstvo v dublinskem okrožju naraslo le za približno eno tretjino. Podobno naraščanje so v tem časovnem obdobju doživela tudi ostala tri okrožja (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Delež Neircev, ki so živeli na širšem dublinskem območju, je v vseh 12 letih znašal nekaj manj kot polovico vseh Neircev na Irskem (Census 2002. Volume 4. Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities 2003; Census 2006. Volume 4 Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2007; Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Podoben razvoj kot širše dublinsko območje, je tekom let doživljalo tudi dublinsko okrožje. Središče širšega dublinskega območja, sestavljajo področje mesta Dublin ter področja Fingal, South Dublin in Dún Laoghaire-Rathdown. Natančnejšega pregleda razdelitve Neircev po posameznih delih okrožja pa zaradi slabo razčlenjenih podatkov ni mogoče opraviti. Med Neirci so močno prevladovali Evropejci, ki so predstavljali 59,3 odstotka vseh Neircev oziroma 46.955 oseb. Med njimi pa so s 77 odstotki močno prevladovali Neirci, ki so izvirali iz starih članic EU. Ostalih 32.279 Neircev so predstavljali Neirci, ki so izvirali iz Azije (13.412 oseb), Afrike (9.427 oseb) in Amerike (3.211 oseb) ter ljudje drugih narodnosti oziroma z več narodnostmi (6.229 oseb) (Census 2002. Volume 4. Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2003). Zaradi močnega priseljevanja, ki ga je sprožilo povečanje EU leta 2004, se je do leta 2006 število Neircev v okrožju Dublin močno povečalo in doseglo številko 150.933 Neircev. Med njimi so večino, tako kot leta 2002, predstavljali Evropejci, ki so predstavljali 61,6 odstotka vseh Neircev oziroma 92.931 oseb. Na področju dublinskega okrožja se je, tako kot v celotnem širšem dublinskem območju, 57

močno povečalo število Neircev, ki so izvirali iz novih članic EU. K naraščanju števila Neircev so poleg Evropejcev pomagali tudi ljudje iz drugih predelov sveta. Število Neircev, ki niso izvirali iz Evrope, je do leta 2006 namreč naraslo na 58.002 osebi. Najbolj se je povečalo število Azijcev (28.084 oseb) in Afričanov (17.105 oseb) ter ljudi drugih narodnosti oziroma z več narodnostmi (9.139). Število Američanov (3.674 oseb) se je povečalo le minimalno (Census 2006. Volume 4 - Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2007). Naraščanje priseljevanja se je kljub svetovni gospodarski krizi nadaljevalo in leta 2011 je popis v dublinskem okrožju naštel že 195.496 Neircev. Delež Evropejcev je bil po zadnjem popisu še nekoliko višji, saj so predstavljali kar 64,3 odstotka vseh Neircev (125.679 oseb). V vmesnem času med obema popisoma pa se je zgodila sprememba, saj so Neirce, ki so izvirali iz starih članic EU, po številu prehiteli Neirci, ki so izvirali iz novih EU članic. Ti so v letu 2011 tako predstavljali kar 63,3 odstotka vseh Evropejcev, ki so prebivali v dublinskem okrožju. Med njimi so s 35.898 pripadniki močno prevladovali Poljaki. V tem času je nekoliko naraslo tudi število Neircev, ki niso izvirali iz Evrope, saj je leta 2011 na Irskem živelo 69.817 takih oseb. Številčno so bili med njimi najmočneje zastopani Azijci (35.977 oseb), Afričani (19.699 oseb) in Američani (10.693 oseb), katerih število je od zadnjega popisa nekoliko naraslo. Število ljudi drugih narodnosti oziroma ljudi z več narodnostmi je močno upadlo (3.448 oseb) (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Razporeditev neirskega prebivalstva, ki je v omenjenih letih živelo v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju, je v poglavju Priloge v tabeli: Tabela 18: Število neirskega prebivalstva v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju v letih 2002–2011 in v Tabeli 19: Delež neirskega prebivalstva v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju v letih 2002–2011. Popis prebivalstva iz leta 2011 se močno razlikuje od popisov leta 2002 in 2006, saj so podatki za dublinsko okrožje veliko bolj podrobno predstavljeni. S tem dobimo podrobnejši vpogled v prisotnost Neircev znotraj dublinskega okrožja. Po številu Neircev je izstopalo področje mesta Dublin, kjer je prebivalo 88.038 Neircev. Sledili sta mu področji Fingal (49.517 oseb) in South Dublin (34.763). Najmanj Neircev je bilo prisotnih na področju Dún Laoghaire-Rathdownu (23.718 oseb). Razporeditev posameznih skupin Neircev po različnih predelih dublinskega okrožja pokaže, da so Evropejci v večji meri prebivali na področju mesta Dublin (42,7 odstotka vseh Evropejcev v okrožju). Delež v ostalih predelih je bil precej manjši. Področju mesta Dublin je sledilo področje Fingal, kjer je živelo 27,6 odstotka vseh Evropejcev v okrožju. V preostalih dveh predelih pa je bil ta odstotek še nekoliko nižji. V predelu je South Dublin je znašal 17,6 odstotka, v predelu Dún Laoghaire-Rathdown pa 12,1 odstotka (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Slika 17: Razporeditev Neircev, ki izvirajo iz EU12 držav, v dublinskem okrožju in Slika 18: Razporeditev Neircev, ki izvirajo iz vseh ostalih evropskih držav, v dublinskem okrožju.

58

Slika 17: Razporeditev Neircev, ki izvirajo iz EU12 držav, v dublinskem okrožju

Slika 18: Razporeditev Neircev, ki izvirajo iz vseh ostalih evropskih držav, v dublinskem okrožju

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Podobna razporeditev prebivalstva je tudi pri Azijcih, saj je kar 52,9 odstotka vseh Azijcev v okrožju živelo na področju mesta Dublin. V preostalih treh predelih je živelo le med 12,9 in 17,1 odstotka Azijcev. Še nekoliko močneje je bil tak vzorec poselitve prisoten med Američani. Kar 68,4 odstotka vseh Američanov je namreč živelo na področju mesta Dublin, v ostalih predelih pa je živelo le med 6,2 in 14,1 odstotka Američanov. Med vsemi skupinami Neircev so bili znotraj dublinskega okrožja najbolj enakomerno poseljeni Afričani. Po nižjem številu Afričanov je izstopal le predel Dún Laoghaire-Rathdown, kjer je živelo le 6,5 odstotka Afričanov. V preostalih treh predelih je živelo med 27,1 in 34,8 odstotka vseh Afričanov v okrožju. Ljudje drugih narodnosti oziroma z več narodnostmi so bili z 51,9 odstotka zastopani na področju mesta Dublin, v drugih predelih okrožja pa le med 13 in 18,6 odstotka (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). V poglavju Priloge je tabela: Tabela 20: Število in delež neirskega prebivalstva v dublinskega okrožja leta 2011. Popis iz leta 2011 zajema tudi bolj razčlenjene statistične podatke o narodnostni sestavi prebivalstva Dublina in njegovih predmestji. V Dublinu je leta 2011 živelo 171.704 Neircev. Vodilno mesto med njimi so zasedeli Poljaki, saj jih je v letu 2011 tam živelo kar 30.581. Približno pol manjša je bila britanska skupnost, ki je štela 17.326 oseb. Med večje narodnostne skupine lahko uvrstimo še Romune (10.666 oseb), Litvance (9.130 oseb), Indijce (8.832 oseb), Filipince (7.057 oseb), Nigerijce (6.250 oseb) in Kitajce (6.104 osebe) (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). V Dublinu prebivajo tudi številne druge narodnostne skupine. Vse so prikazane v poglavju Priloge: Tabela 21: Število in delež neirskega prebivalstva Dublina in njegovih predmestji v letu 2011. 4.3. Poljska skupnost na Irskem Poljaki predstavljajo največjo »narodno manjšino« na Irskem. Njihovo osvajanje Irske se je v večji meri začelo po 1. maju 2004, ko je prišlo do povečanja EU s tako imenovanimi EU10 državami. Rast števila priseljenih Poljakov je bila izjemna, saj je v 59

letu 2002 na Irskem prebivalo 2.124 Poljakov, do leta 2006 pa se je njihovo število povzpelo na 63.276. Hitrega naraščanja ni ustavila niti gospodarska kriza, ki je nastopila v letu 2008, saj je popis iz leta 2011 na Irskem zabeležil kar 122.585 Poljakov. S tem so Poljaki po številu in pomenu prehiteli prej najštevilčnejše Britance, katerih število je v letu 2011 znašalo 112.259 ljudi. Poljščina je po številu govorcev na drugem mestu tik za angleščino. Poljski jezik govori celo več prebivalcev Irske kot jih govori irščino oz. gelščino. Glavni razlog za priseljevanje Poljakov je predvsem v močnem gospodarskem razvijanju Irske. Potrebovala je delovno silo in je omogočala relativno dobre zaslužke. Številni Poljaki so se zato odpravili na delo na Irsko, saj so s tem v kratkem času lahko privarčevali dokaj visoke vsote denarja. Irska je dokaj varna država, v kateri so izbruhi nasilja oziroma netolerance do priseljencev dokaj redek pojav (Link to Poland. Polish people are the biggest ethnic minority in Ireland, 2013). 4.3.1. Značilnosti poljske skupnosti v letu 2011 4.3.1.1. Prostorska razporeditev poljske skupnosti V letu 2011 je največji del poljske skupnosti živel v provinci Leinster. Tu je živelo kar 68.195 Poljakov oziroma 55,6 odstotka vse poljske skupnosti. Po številu Poljakov je Leinstru najtesneje sledila provinca Munster, kjer je prebivalo 35.160 Poljakov, oziroma 28,7 odstotka vseh Poljakov na Irskem. Mnogo manj Poljakov je živelo v provinci Connacht. Tam je poljska skupnost v letu 2011 štela 14.155 Poljakov oziroma 11,6 odstotka vseh poljskih priseljencev. Najmanj Poljakov pa je v letu 2011 živelo v provinci Ulster, kjer si je dom ustvarilo le 5.075 Poljakov, ki so predstavljali 4,1 odstotka poljskih priseljencev. Poljaki so v letu 2011 prebivali v vseh irskih okrožjih. Slika 19: Prostorska razporeditev »poljske manjšine« v letu 2011. Slika 19: Prostorska razporeditev »poljske manjšine« v letu 2011

Vir: Ez Map Finder. Printable Map of Ireland - vcmapbig.jpg, 2013; Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

60

V okrožju Dublin je leta 2011 prebivalo 35.898 Poljakov oziroma 29,3 odstotka vseh Poljakov na Irskem. Število poljskih priseljencev, ki so živeli v mejah dublinskega okrožja, je bilo višje tudi od števila vseh preostalih Poljakov, ki so živeli v provinci Leinster. Višje pa je bilo tudi od števila Poljakov v provincah Munster, Connacht in Ulster. Znotraj dublinskega okrožja je po številu Poljakov prevladovalo področje glavnega mesta Dublin, kjer je živelo kar 13.438 Poljakov. Področju mesta Dublin sta sledili področji Fingal, kjer je živelo 10.591 Poljakov in South Dublin, kjer je prebivalo 8.325 Poljakov. Najmanj pripadnikov poljske manjšine je leta 2011 živelo na področju Dún Laoghaire-Rathdown, kjer je prebivalo le 3.544 ljudi poljske narodnosti. Po številu poljskih priseljencev je na ravni okrožji nekoliko bolj izstopalo le še okrožje Cork, v katerem je prebivalo 15.920 Poljakov. Poljsko prebivalstvo je v tem okrožju živelo veliko bolj razpršeno (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). V poglavju Priloge: Tabela 22: Število in delež poljskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011. Poljska skupnost je izrazito skoncentrirana v urbanih področjih Irske. Kar 90,1 odstotka vse poljske skupnosti (110.503 ljudje) je v letu 2011 živelo v urbanih področjih, le 9,9 odstotka Poljakov (12.082 ljudi) pa je živelo na podeželju. Med posameznimi urbanimi središči je najbolj izstopalo irsko glavno mesto Dublin s svojimi predmestji, kjer si je dom ustvarilo 30.581 Poljakov. Dokaj veliko število pripadnikov poljske skupnosti je živelo tudi v mestih Cork (6.822 Poljakov), Limerick (4.543) ter Galway (4.133 Poljakov) in njihovih predmestjih. V mestu Wateford s predmestji je bilo število Poljakov leta 2011 (1.702 Poljaka) dokaj nizko. Preostalih 62.722 Poljakov, ki so prebivali v urbanih središčih, je v večji meri živelo v mestih z vsaj 10.000 prebivalci, ki so postala dom za skupno 33.884 članov poljske skupnosti. V mestih, ki so imela 5.000–9.999 prebivalcev je živelo vsega skupaj 16.070 Poljakov. Manjša mesta s 3.000 do 4.999 prebivalci so dom postala za skupaj 5.798 Poljakov. V najmanjših mestih, katerih prebivalstvo se je gibalo med 1.500 in 2.999, pa najdemo okoli 6.970 Poljakov (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.1.2. Spolna in starostna sestava poljske skupnosti Poljska skupnost na Irskem je v letu 2011 štela 122.585 ljudi. Moški predstavljali 51,7 odstotka Poljske populacije, ženske pa 48,3 odstotka (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Ti podatki nakazujejo spremembe v migracijskih tokovih, saj so leta 2006 moški predstavljali skoraj dve tretjini vseh poljskih priseljencev. Graf 6: Prebivalstvena piramida poljskega prebivalstva Irske v letih 2006– 2011.

61

Graf 6: Prebivalstvena piramida poljskega prebivalstva Irske v letih 2006–2011

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Upad deleža moških lahko pripišemo povečanju števila žensk v starostni skupini 20–34 let. Delež moških je upadel z 61,7 odstotka na 48,7 odstotka. Ljudje v tej starostni skupini so bili med priseljenci najbolj številčno zastopani, zato je to pomenilo tudi veliko spremembo v deležu moških in žensk. V letih 2006–2011 se je zmanjšal odstotek moških v vseh preostalih starostnih skupinah nad 34 let, a so moški vseeno ohranili prevlado. Iz grafa je razvidno tudi močno povečanje deleža Poljakov v starostni skupini do 20 let. Njihov delež je poskočil z 9,9 odstotka na 21,2 odstotka poljske populacije. Še vedno pa močno prevladujejo ljudje v starostni skupini 25–34 let, ki predstavljajo kar 49,6 odstotka vsega poljskega prebivalstva (priseljenci so na Irsko prihajali predvsem zaradi zaposlitve). Skupen del, za delo sposobnega poljskega prebivalstva med 15 in 65 let, je v letu 2011 namreč znašal kar 81,7 odstotka vse poljske skupnosti. Poljsko prebivalstvo mlajše od 15 let oziroma starejše od 65 let pa je skupaj predstavljalo le 18,3 odstotka poljske manjšine. Prebivalstvo starejše od 65 let je predstavljalo le 0,2 odstotka vseh Poljakov na Irske (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.1.3. Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost poljske skupnosti Med poljskim prebivalstvom starejšim od 15 let, je bil v letu 2011 opazen nadpovprečno visok delež samskih, saj je znašal kar 43,3 odstotka (pri preostali neirski populaciji je znašal 41,1 odstotka). Nadpovprečen je bil tudi delež poročenega prebivalstva, saj je bilo v letu 2011 kar 49,6 odstotka vseh Poljakov starejših od 15 let poročenih (delež med preostalim neirskim prebivalstvom je znašal 49,1 odstotka). Podpovprečno so bili leta 2011 med poljsko skupnostjo zastopani ločenci, ki so tvorili le 6,5 odstotka populacije (1,4 odstotka manj kot med preostalo neirsko populacijo). Izrazito podpovprečen je bil tudi delež ovdovele populacije, kar glede na starostno sestavno poljske manjšine ni nobeno presenečenje. Delež ovdovelih Poljakov je v letu 2011 znašal 0,6 odstotka vse poljske populacije (med vsem neirskim prebivalstvom je znašal 1,9 odstotka) (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.1.4. Poljska gospodinjstva Leta 2011 je bilo na Irskem 42.800 poljskih gospodinjstev. Predstavljala so 2,6 odstotka vseh gospodinjstev na Irskem, oziroma 20,9 odstotka vseh neirskih 62

gospodinjstev. Prevladujoč tip gospodinjstva je z 36,2 odstotka predstavljal par z otroki. Močno zastopani so bili tudi preostali tipi družinskih gospodinjstev, ki so skupaj tvorili 39,8 odstotka poljskih gospodinjstev na Irskem. Skupen delež vseh tipov družinskih gospodinjstev je znašal 76 odstotkov vseh poljskih gospodinjstev. Samska gospodinjstva so pri Poljakih predstavljala le 9,3 odstotka gospodinjstev, kar je malo, saj je bilo v letu 2011 41,1 odstotka vseh Poljakov na Irskem samskih. Nizek delež lahko razložimo s tem, da v preostalih poljskih gospodinjstvih po vsej verjetnosti živijo straši s svojimi otroci, kar znižuje delež samskih gospodinjstev. Med Poljsko skupnostjo so močno zastopana gospodinjstva, v katerih živijo ljudje, ki med seboj niso v sorodu. V letu 2011 so predstavljala 14,6 odstotka vseh poljskih gospodinjstev, kar je močno znižalo delež samskih gospodinjstev (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Med neirskim prebivalstvom je bilo razmerje med moškimi in ženskami, starejšimi od 15 let, ki skrbijo za dom ali družino, izrazito neuravnoteženo. Delež žensk je v letu 2011 namreč znašal kar 91,8 odstotka, delež moških pa le 8,2 odstotka. Stanje med poljsko manjšino je bilo še nekoliko manj uravnoteženo. Za dom oziroma družino je v letu 2011 skrbelo 5.735 Poljakov, kar 94,8 odstotka vseh skrbnikov pa so predstavljale ženske. S tem se so Poljaki precej odvrnili od neirskega povprečja in se močno približali razmerju, ki ga je imelo irsko prebivalstvo Irske. Delež poljskih gospodinj na Irskem je znašal 11,2 odstotka in je bil za dobre 3 odstotke nižji kot pri ostali neirski ženski populaciji. Delež med moško populacijo pa je znašal 0,6 odstotka in je bil še enkrat nižji od neirskega moškega povprečja (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.1.5. Zaposleno in nezaposleno poljsko prebivalstvo Neirski delavci so v letu 2011 na Irskem predstavljali 14,8 odstotka vse delovne sile. Od 268.180 neirskih delavcev so največji delež predstavljali poljski delavci, katerih delež je znašal 3,8 odstotka irske delovne sile oziroma 69.473 delavcev. V sestavi poljske delovne sile so z 54,6 odstotka oziroma 37.956 delavci rahlo prevladovali moški, a so bile tudi ženske v delovni sili dobro zastopane, saj so predstavljale 45,4 odstotka oziroma 31.517 delavk. Večina poljske delovne sile je svojo zaposlitev našla v le nekaj panogah, ampak so bili Poljaki vseeno prisotni v vseh pomembnejših gospodarskih panogah. Med njimi so še posebej izstopale trgovina na debelo in drobno, ki je zaposlovala 16.774 Poljakov, nastanitvene in prehranske storitve, ki so zaposlovale 12.374 Poljakov ter proizvodnja industrija, ki je zaposlovala 11.446 poljskih delavcev. To pomeni, da je kar 58,4 odstotka Poljakov delalo v le treh panogah, vsi ostali pa so svojo zaposlitev našli drugje (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). V letu 2011 je bil delež Poljakov, ki so bili delodajalci ali vodstveni kadri, oziroma so bili od tega odvisnim, izrazito majhen, saj je znašal le 6,5 odstotka. Podobno velja tudi za višje in nižje profesionalce, saj so ti obsegali le 7,3 odstotka poljske skupnosti. Največji del, 71,1 odstotka Poljakov, so predstavljali ljudje, ki niso bili zaposleni v visoko kvalificiranih poklicih oziroma niso bili odvisni od dohodka iz teh poklicev. Glavni razlog za to je usmeritev Irske, ki je potrebe po nižje kvalificirani delovni sili pokrivala s priseljenci iz držav EGP, med katere je od leta 2004 sodila tudi Poljska. V letu 2011 je bilo 1,8 odstotka poljske manjšine odvisne od samozaposlitve, kar 13,4 odstotka Poljakov pa je bilo odvisnih tudi od drugih virov zaslužka ali pa podatki o njih niso bili na voljo (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). Natančnejši pregled deleža Poljakov po posameznih socialno-ekonomskih skupinah je na Grafu 5: Delež 12 največjih narodnosti po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011. 63

V letu 2011 je bilo kar 17.444 pripadnikov poljske skupnosti brez dela, dodatnih 1.409 pa je svojo prvo zaposlitev še iskalo. Skupaj so tako brezposelni in iskalci prve zaposlitve predstavljali 21,3 odstotka poljske delovne sile oziroma 15,4 odstotka vseh Poljakov na Irskem. Med njimi so z 57,1 odstotka oziroma 10.765 osebami prevladovali moški, delež žensk pa je bil nekoliko manjši in je znašal 42,9 odstotka oziroma 8.088 oseb. Poleg brezposelnih in iskalcev prve zaposlitve je bilo med poljskimi priseljenci v letu 2011 tudi 1.258 takih, ki za delo zaradi bolezni oziroma invalidnosti niso bili sposobni delati in 148 ljudi, ki so se ukvarjali s čim drugim (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.1.6. Šolajoče se poljsko prebivalstvo V irski šolski sistem je bilo leta 2011 vključenih 4.586 poljskih učencev in študentov starejših od 15 let. Predstavljali so 9,2 odstotka vseh v šolski sistem vključenih Neircev. Med njimi so prevladovala dekleta, saj so predstavljala kar 53,9 odstotka oziroma 2.473 učenk in študentk. Dečki so predstavljali preostalih 46,1 odstotka oziroma 2.114 učencev in študentov. Poleg tega je bil v irski šolski sistem po vsej verjetnosti vključen tudi del poljskih otrok mlajših od 15 let, ki jih je bilo na Irskem 22.204, za katere pa podatki na žalost niso na voljo. Izobrazbena raven poljske manjšine je bila povsem na ravni ostalega neirskega prebivalstva Irske. Leta 2011 je na Irskem prebivalo 75.943 Poljakov starih 15–64 let, ki so s šolanjem že zaključili in so imeli s tem pridobljeno tudi ustrezno izobrazbo. Največji odstotek Poljakov je imel pridobljene tehnične in poklicne kvalifikacije, saj so ti predstavljali kar 30,3 odstotka Poljakov z zaključenim izobraževanjem. Diplomo na tretji stopnji šolanja je imelo 24,5 odstotka poljskih priseljencev. Višja srednja izobraževanja pa je zaključilo 20,3 odstotka oseb s pridobljeno izobrazbo. Dodatnih 17,6 odstotka Poljakov je pridobilo različne certifikate, ki so potrjevali njihovo znanje. 7,2 odstotka Poljakov je zaključilo le osnovno šolo ali formalne izobrazbe sploh ni imelo (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.1.7. Upokojeno poljsko prebivalstvo Delež upokojencev je bil glede na številčnost poljske manjšine izrazito majhen. Vsi poljski upokojenci skupaj so namreč predstavljali le 0,3 odstotka priseljenih Poljakov (med vsem neirskim prebivalstvom je ta delež znašal 3,6 odstotka). Po številu in deležu so med Poljskimi upokojenci močno prevladovale ženske, ki so predstavljale kar 67,7 odstotka upokojencev oziroma 222 oseb. Moški so predstavljali 32,3 odstotka oziroma 106 oseb (Profile 6. Migration and Diversity, 2012). 4.3.2. Organiziranost poljske skupnosti 4.3.2.1. Poljska društva Društvo Towarzystwo Irlandzko-Polskie oziroma Irish Polish Society je bilo ustanovljeno leta 1979. V njegovih organih delujejo tako Poljaki kot tudi Irci. Prizadevajo si za boljše poljsko poznavanje irske družbe in Irske nasploh ter dvig zanimanja za Poljsko na Irskem. Svoje cilje poskuša društvo doseči preko različnih družabnih in kulturnih dogodkov, proslavljanja kulturnih in verskih praznikov obeh držav ter organiziranjem različnih predavanj in medsebojnih srečanj. Delovanje društva pa posega tudi na področje integracije, saj z informacijami pomaga poljskim priseljencem na Irsko (Irish Polish Society. About Us, 2013). Delujeta pa tudi dve 64

pomembnejši regionalni društvi, ki povezujeta Poljake na širšem področju okrožij Cork in Galway. Na področju Corka deluje društvo MyCork, katerega glavni namen je pospeševanje integracije Poljakov v družbo, razširjanje informacij o vsakodnevnem življenju na Irskem, pomoč drugim organizacijam na ravni okrožja ter vzdrževanje in promocija poljske kulture med irskim prebivalstvom (MyCork. O Stowarzyszeniu MyCork, 2013). Na podobni osnovi deluje tudi združenje Poljakov v Galwayu, ki si prav tako prizadeva krepiti odnose znotraj poljske manjšine (Galway. About Us, 2013). Na spletnih straneh obeh združenj pa so Poljakom poleg različnih nasvetov na voljo tudi številne vsakdanje novice v poljščini, kar jim omogoča lažje spremljanje dogajanja na Irskem (MyCork. O Stowarzyszeniu MyCork, 2013; Galway. About Us, 2013).). 4.3.2.2. Medijsko področje Poljaki so dobro organizirani tudi na medijskem področju, saj na Irskem redno izhajajo trije časopisi v poljščini. Najdaljši staž med vsemi ima časopis Polska Gazeta, ki redno izhaja že od leta 2005, njegov glavni namen pa je vzpostavitev medsebojno dobro povezane poljske skupnosti na Irskem. Ta cilj želijo pri časopisu doseči predvsem z reševanjem vsakdanjih težav in odgovarjanjem na vprašanja Poljakov, ki živijo na Irskem. Ljudi obveščajo o raznih dogodkih na Irskem in Poljskem ter drugje po svetu (Gazeta. O nas, 2013). Polski Express na Irskem izhaja od leta 2006. Tudi Express s svojim delovanjem močno pomaga pri gradnji trdne poljske skupnosti. Osredotoča se na nekoliko resnejše teme, saj več pozornosti namenja poslovnemu svetu, zaposlovanju, šolstvu ter informacijam, ki bi Poljakom olajšale življenje na Irskem (Polski Express, About Us, 2013). V letu 2007 je začel izhajati tudi Nasz Glos. Ta je med vsemi tremi časopisi po dosegu največji, vsebinsko pa je zelo podoben časopisu Polski Express (NG24. About Us, 2013). Trenutno izhajata tudi časopisa StrefaÉire, ki deluje kot skupno glasilo Poljakov na Irskem ter Polski Herald, ki vsako sredo izhaja kot poljska priloga irskega časopisa Herald (Wikipedia. StrefaÉire, 2013; Wikipedia. Polski Herald, 2013). Kljub dobri organiziranosti na medijskem področju pa glede na trenutno dostopne informacije, na Irskem ne delujeta radio ali televizija v poljskem jeziku. To za Poljake, pri katerih je bilo v letu 2011 znanje angleščine dokaj slabo, zagotovo predstavlja težavo. Vsekakor pa je ta problem v dobi interneta nekoliko lažje rešljiv. Pripadniki poljske manjšine do informacij namreč lahko pridejo prek spletnih strani poljskih televizijskih in radijskih postaj ter časopisov, ki delujejo v domovini. Ljudem novice v poljščini prinašajo tudi številne spletne strani, za katere skrbi poljska skupnost na Irskem. Te poleg funkcije obveščanja opravljajo tudi funkcijo povezovanja poljske manjšine. Med večje in pomembnejše portale zagotovo sodita portala Irlandia.ie in Nadajemy.ie. Poljakom poleg vsakdanjih novic prinašata novice iz poslovnega sveta, sveta športa, tehnike, zabave in kulture ter omogoča pisanje blogov. S številnimi partnerskimi stranmi pa posegata tudi na druga področja življenja poljske manjšine (Irlandia. Irlandia, 2013; Nadajemy. Nadajemy, 2013). Spletna stran Polonia.ie predstavlja vir informacij za poljske poslovneže na Irskem in vse Poljake, ki si na Irskem želijo odpreti lastno podjetje (Polonia. Polonia, 2013). V tej smeri pa deluje tudi spletna stran poljskega poslovnega združenja, ki je bilo ustanovljeno leta 2009 z namenom pomoči novoustanovljenim poljskim podjetjem na Irskem (Polish Business Club. About Us, 2013). Zanimivi in pomembni za delovanje poljske skupnosti sta še spletni strani Katalog.ie in NaszeOferty.ie, Spletna stran Kontakt.ie pa deluje kot portal z malimi oglasi, ki jih lahko dodajo posamezniki (Katalog. Katalog, 2013; Nasze Oferty. Nasze Oferty, 2013; Kontakt. Kontakt, 2013).

65

4.3.2.3. Versko področje Za versko življenje poljske manjšine na Irskem skrbi posebna poljska Kaplanija, ki pokriva področje Irske in Severne Irske (The Polish Chaplaincy in Ireland. Polish Masses in the Rep. of Ireland, 2013). Za lažjo versko oskrbo sta bili na Irskem organizirani tudi posebni kaplaniji v Dublinu in v Corku, saj sta število in gostota poljskega prebivalstva tam največja (Polish Chaplaincy in Ireland. Polish Chaplaincy in Dublin, 2013; Polish Chaplaincy in Cork. Home, 2013). Bogoslužja v poljščini v cerkvah, za katere skrbi poljska kaplanija, ponavadi potekajo enkrat ali dvakrat na mesec. Izjemi sta le mesti Dublin in Cork, kjer so bogoslužja pogostejša. V Dublinu svete maše v poljščini potekajo vsak petek in nedeljo (v cerkvi St. Saviour's Church). V cerkvi St. Audoen's Church so bogoslužja v poljščini vsak dan od ponedeljka do petka ter v nedeljo (The Polish Chaplaincy in Ireland. Polish Masses in the Rep. of Ireland, 2013). Za versko oskrbo poljske manjšine na Irskem skrbijo tudi jezuiti, ki imajo svoj sedež v Dublinu, ter dominikanci, ki delujejo na področju Dublina, Traleeja in Galwaya (Jezuicka Posługa Polakom w Irlandii. Lokalizacija, 2013; Dominikanie Dla Polakow. O nas, 2013). 4.3.2.4. Trgovsko področje Poljska manjšina ima dobro razvito trgovsko dejavnost. To dokazuje veliko število poljskih trgovin, ki so v zadnjih letih zrasle na Irskem. Ena bolj znanih trgovskih verig je Polonez. Ta je svojo prvo poslovalnico na Irskem odprla leta 2003 v mestu Naas, danes pa ima na področju Irske odprtih že 28 poslovalnic, v katerih ponujajo različne poljske prehrambne in gospodinjske izdelke. Polovica trgovin se nahaja na področju mesta Dublin, saj sta tam število in koncentracija Poljakov najvišji. Ostalih 14 trgovin pa najdemo v mestih širom Irske, kjer je število Poljakov nekoliko višje (2 poslovalnici v Galwayu, 1 poslovalnica v Brayu, Newryu, Athlonu, Sligu, Carlowu, Mullingaru, Corku, Naasu, New Rossu, Navanu, Tullamoru, Portlaoisu, Watefordu in Wexfordu) (Polonez. About us, 2013; Polonez. Shops map, 2013). Na Irskem delujejo tudi trgovska veriga Polsmak, ki ponuja različne poljske prehrambne izdelke, trgovska veriga Polski Sklep, ki ponuja meso, ribe in morske sadeže, zamrznjeno hrano, mlečne izdelke ter tradicionalne poljske cmoke (Piroge) ter trgovska veriga Mroz, ki se ukvarja s prodajo mesnih izdelkov (Polsmak. Polsmak, 2013; Pol-Shop. Produkty, 2013; Mroz. Find the nearest MRÓZ shop, 2013). Poljska manjšina si je preživetje zagotovila tudi z odpiranjem pekarn in manjših prodajaln hrane, katerih lastniki so bili Poljaki. Zaradi nedostopnih podatkov je težko podati oceno, kakšno je to stanje danes. Glede na to, da je Irska konec novembra 2010 zaradi slabega gospodarskega stanja zaprosila za denarno pomoč, lahko predvidevamo, da se je njihovo število po vsej verjetnosti zmanjšalo.

66

5. Zaključek Irska v očeh ljudi velja za državo izseljevanja. Tak status si je pridobila povsem upravičeno, saj je imelo na razvoj Irske izseljevanje mnogo večji vpliv kot priseljevanje. K temu je še posebej pripomogel čas po letu 1700, ko je Irska zapadla v skoraj 300 let dolgo obdobje intenzivnega izseljevanja. Posledica tega je bila oblikovanje irskih diaspor v Evropi (Velika Britanija celinska Evropa), Ameriki (ZDA, Kanada, Argentina, …), Avstraliji in Južni Afriki. Zaradi intenzivnega izseljevanja z Irske pa naj bi imelo danes približno 80 milijonov ljudi po vsem svetu irske korenine. Med svetovno znane potomce Ircev sodijo Tony Blair, Charles de Gaulle, Che Guevara, John F. Kennedy, David Bowie, Paul McCartney, John Lennon, George Harrsion, Bruce Springsten, John Wayne in Catherine Zeta Jones. Poleg že navedenih pa imajo irske korenine tudi številni drugi politiki, znanstveniki, športniki in umetniki (Wikipedia. Irish Diaspora, 2013). Izseljevanje je bilo dokaj intenzivno že pred letom 1845. Vrhunec je doživelo v letih 1845–1855, ko je na Irskem vladala velika lakota, zaradi katere je svoja domovanja zapustilo približno 2,1 milijona Ircev. Tok izseljevanja se je kasneje nekoliko umiril. Kljub temu se je država do 70. let 20. stoletja soočala z negativno neto migracijo. V 70. letih je na Irskem za kratek čas prevladalo priseljevanje. To lahko pripišemo izboljšanemu gospodarskemu stanju in vstopu Irske v EU. Sprememba pa je bila dokaj kratkotrajna, saj se je morala Irska že v 80. letih ponovno soočiti z močnim izseljevanjem, ki je bilo posledica slabega gospodarskega stanja v državi. Obdobje povečanega izseljevanja in negativne neto migracije se je na Irskem končalo leta 1996. S tem je Irska za obdobje dobrih 13 let postala država priseljevanja. Priseljevanje pa je močno vplivalo tudi na današnjo podobo Irske, saj se je v državi močno povečal delež tujcev, ki so bili tudi glavni predmet preučevanja v diplomskem delu. V letu 2008 se je gospodarsko stanje na Irskem zaradi svetovne gospodarske krize ponovno močno poslabšalo. To je sprožilo nov obrat migracijskih tokov in od leta 2010 Irska ponovno velja za državo izseljevanja. Preučevanje irskih migracij je bilo v diplomskem delu omejeno predvsem na obdobje po letu 1990. V tem času je Irska zaradi migracij na prebivalstvenem področju doživljala hitre in velike spremembe. Za dosego celovitega pregleda razvoja migracijskih tokov in lažjega razumevanja razvoja prebivalstva pa so bila obdelana tudi predhodna zgodovinska obdobja. Na podlagi pregleda lahko delno potrdimo prvo hipotezo, ki se glasi: Na irske migracijske tokove ima največji vpliv gospodarsko stanje Irske. Velja za čas 20. in 21. stoletja, ko so na migracijske tokove odločujoče vplivale gospodarske razmere. To je vidno v povečanem izseljevanju z Irske v času slabega gospodarskega stanja (pred letom 1970, v 80. letih in začetku 90. let 20. stoletja, po letu 2008) ter povečanem priseljevanju (po letu 1973 in 1996). V predhodnih obdobjih pa so bili migracijski tokovi bolj vezani na vojaške, politične in verske razloge. Na to kaže tudi obsežno izseljevanje Ircev po velikih vojaških porazih in priseljevanje verskih beguncev s področja celinske Evrope. Tekom izdelave diplomskega dela se je za pravilno izkazala druga hipoteza, ki se glasi: Neirsko prebivalstvo Irske je izrazito heterogeno. To potrdijo statistični podatki, saj so leta 2011 neirsko prebivalstvo Irske sestavljali ljudje, ki so prihajali iz 199 različnih držav oziroma so imeli 199 različnih narodnosti. Njihovi deleži znotraj neirskega prebivalstva pa so bili zelo različni. Kar 94,1 odstotka Neircev so predstavljali Neirci, ki so prihajali iz le 46 različnih držav oziroma so imeli le 46 različnih nacionalnost. Med njimi so najpomembnejši položaj zasedali daleč najbolj številčni Poljaki in Britanci. Po pomenu in številu so jim sledili Litvanci, Latvijci, 67

Nigerijci, Romuni, Indijci, Filipinci, Nemci, Američani (ZDA), Kitajci in Slovaki. Ostali narodi so zastopani v manjšem številu in zaradi tega tudi manj pomembni pri pregledovanju migracij. Govorimo lahko o izrazito heterogeni neirski skupnosti, saj v redko kateri državi zasledimo tako široko paleto različnih narodnosti. Neirsko prebivalstvo Irske je bilo v večji meri skoncentrirano na območju urbanih središč oziroma v okolici urbanih središč. To potrdijo tudi statistični podatki, ki pokažejo, da je kar 80,3 odstotka vseh Neircev živelo v mestih. S tem se potrdi tudi tretja hipoteza, ki se glasi: Neirsko prebivalstvo Irske je skoncentrirano v pomembnejših urbanih središčih in njihovi okolici. Pojasni pa tudi prostorsko razporeditev Neircev znotraj Irske. Neirsko prebivalstvo Irske zaradi večje koncentracije pomembnejših irskih urbanih središč na vzhodu, jugu in jugozahodu države večinoma živi v provincah Leinster in Munster. Število in delež Neircev pa je mnogo manjši v provincah Connacht in Ulster, saj na zahodu in severozahodu Irske ni pomembnejših urbanih središč. Irsko glavno mesto Dublin, ki leži v provinci Leinster in je del istoimenskega okrožja Dublin, ima izreden pomen. Leta 2011 je tam živelo 35,9 odstotka vseh Neircev na Irskem. Predstavljal je tudi središče tako imenovanega širšega dublinskega področja, kjer je živelo 46,5 odstotka vseh Neircev na Irskem. Upravičeno lahko rečemo, da Dublin predstavlja središče Neircev na Irskem. Irski prihodnost z vidika migracij ne prinaša nič dobrega. Poslabšano gospodarsko stanje države je migracijske tokove ponovno povsem obrnilo. To bo po vsej verjetnosti prineslo zmanjšanje števila irskega prebivalstva in zmanjšanje neirske skupnosti na Irskem. V primeru, da bi slabo gospodarsko stanje trajalo dlje časa, lahko ponovno pričakujemo intenzivno izseljevanje z Irske, ki bo pomenilo nadaljevanje leta 1700 začetega procesa izseljevanja.

68

6. Summary In the eyes of the people Ireland is known as the country of emigration, which is perfectly understandable if we take a look at Ireland’s history. After 1700 Ireland entered almost 300 years long period of intense emigration. The result was the creation of the Irish diasporas in Europe (United Kingdom, continental Europe), America (USA, Canada, Argentina, ...), Australia and South Africa. It is estimated that today around 80 million people has Irish roots. Among the world-famous Irish descendants we can find Tony Blair, Charles de Gaulle, Che Guevara, John F. Kennedy, David Bowie, Paul McCartney, John Lennon, George Harrison, Bruce Springsteen, John Wayne, Catherine Zeta Jones and many other politicians, scientists, athletes and artists (Wikipedia. Irish Diaspora, 2013). Emigration was quite intense even before the beginning of the 19th century, but it reached its peak between 1845 and 1855, when Ireland was dominated by great famine which forced 2.1 million Irish to leave their homes. After this period the strength of emigration declined. However net migration stayed negative until 1970’s. In the 70’s the immigration prevailed for a short period of time. This can be attributed to the improved economic situation and Ireland’s entry into the EU. The change was relatively short-lived, as Ireland once again faced the strong emigration, which was a result of the economic crisis in the 80’s. The period of negative net migration ended in 1996 when Ireland became a country of positive net migration for the next 13 years. The foreigners who immigrated the country in the last two decades had a strong impact on today’s image of the country. In 2008, the economic situation in Ireland due to the global economic crisis deteriorated and the country was once again confronted with negative net migration. In the thesis we focus on migrations in Ireland after 1990. After that year the country experienced extremely rapid and profound change. In order to achieve a comprehensive review of the development of migration flows and to facilitate understanding of the evolution of the population the thesis provides a historical overview of migration flows. Based on this review the first hypothesis, which reads as follows: Irish migration flows are mostly influenced by the economic situation of the country, was partially confirmed. Hypothesis stands for 20th and 21st century (emigration: global crisis in the 80’s, after 2008; immigration: after 1973 and 1996 due to better economic conditions), however it is known that migration in the previous centuries was mainly caused by military, political and religious reasons (vast emigration after military defeats; immigration of religious refugees from areas of continental Europe). During the making of the thesis the second hypothesis, which reads as follows: Non-Irish population of Ireland is highly heterogeneous, was confirmed. The statistics of 2011 shows us that non-Irish residents of Ireland came from 199 different countries or had 199 different nationalities. Their shares among the non-Irish population were very different. With 94.1 per cent of non-Irish coming from only 46 different countries or having 46 different nationalities. Among them the most numerous were Poles and British, followed by the Lithuanians, Latvians, Nigerians, Romanians, Indians, Filipinos, Germans, Americans (USA), Chinese and Slovaks. Other nations are represented in smaller numbers and therefore less important in examining migration. Nevertheless we can say that the non-Irish community in Ireland is highly heterogeneous, as it is very hard to find any country with such wide range of different nationalities.

69

Regarding the distribution of non-Irish population of Ireland, we can say that it is largely concentrated in the urban centers or in the vicinity of urban centers. This is confirmed by statistics that show us that as many as 80.3 percent of all non-Irish lived in urban areas. Stated percentage also confirms the third hypothesis, which reads as follows: Non-Irish population of Ireland is concentrated in major urban centers and their surrounding areas. The majority of non-Irish residents of Ireland are populating the provinces Leinster and Munster, as most of the urban centers can be found in the east, south and southwest of the country. The percentage of non-Irish is much smaller in the provinces Connacht and Ulster, where there are no major urban centers. At this point we must also stress the great importance of the Irish capital Dublin. It is located in the province of Leinster and is part of the homonymous district of Dublin. Statistics of 2011 shows us that 35.9 percent of all non-Irish lived in this district. The Dublin also represents the center of the so-called wider Dublin area (district Dublin, Meath, Kildare, Wicklow), which had a 46.5 per cent of all non-Irish in Ireland. Therefore, we can rightly say that Dublin is the center of non-Irish in Ireland. To conclude, we should also mention that the future of Ireland in terms of migration does not bring anything good. The main reason for this is the current economic crisis which completely reversed migration flows. This is likely to result in a reduction of the Irish population and reduction of non-Irish community in Ireland. In the event that the poor economic situation will last for a longer period of time, we can expect very intense emigration from Ireland, which means a continuation of the process that began around the year 1700.

70

7. Viri in literatura 1. A history of Irish population. Irish Times. 2013. URL: http://www.irishtimes.com/timeseye/whoweare/p2top.htm (Citirano 22. 2. 2013). 2. About Us Galway. 2013. URL: http://galway.pl/about-us (Citirano 9. 5. 2013). 3. About Us. Irish Polish Society. 2013. URL: http://irishpolishsociety.ie/about-us (Citirano 9.5. 2013). 4. About Us. NG24. 2013. URL: http://www.ng24.ie/about-us (Citirano 9. 5. 2013). 5. About Us. Polish Business Club. 2013. URL: http://polishclub.biz/about/aboutus (Citirano 9.5. 2013). 6. About us. Polonez. 2013. URL: http://www.polonez.ie/en/about-us.html (Citirano 9.5. 2013). 7. About Us. Polski Express. 2013. URL: http://polskiexpress.ie/about-us (Citirano 9. 5. 2013). 8. All-Island Generation Capacity Statement 2012-2021. 2012. Dublin, EirGrid, 73 str. URL: http://www.eirgrid.com/media/All-Island%20GCS%202012-2021.pdf (Citirano 26. 11. 2012). 9. All-Island Research Observatory. Population Density per SQKM. 2013. URL: http://airo.ie/mapped-output/population-density-sqkm (Citirano 6. 3. 2013). 10. Annual Report - 2011. 2012. Dublin Office of the Refugee Applications Commissioner, 80 str. URL: http://www.orac.ie/website/orac/oracwebsite.nsf/page/CRSE8XZGK713241510en/$File/Office%20of%20the%20Refugee%20Applications%20Commissioner %20-%20Annual%20Report%20-%202011.pdf (Citirano 2. 4. 2013). 11. Annual report 2011. 2012. Dublin, Department of Justice and Equality, 47 str. URL: http://www.justice.ie/en/JELR/JUQAR2011010812.pdf/Files/JUQAR20110108 12.pdf (Citirano 5. 4. 2013). 12. Annual Report 2011. 2012. Dublin, Failte Ireland, 52 str. URL: http://www.failteireland.ie/FailteIreland/files/fa/fa4f1c9f-40da-4bf5-90a1a0cf9d90792a.pdf (Citirano 27. 11. 2012). 13. Annual Review & Outlook for Agriculture, Food and the Marine 2011/2012. 2012. Dublin, Department of Agriculture, Food and the Marine, 123 str. URL: http://www.agriculture.gov.ie/media/migration/publications/2012/ARO2011121 70912.pdf (Citirano 23. 11. 2012). 14. Bogs. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/readingroom/environment-geography/physical-landscape/Irelands-physicallandsca/facts-about-physical-land/bogs/ (Citirano 9. 11. 2012). 15. Carboniferous limestone. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/reading-room/environment-geography/physicallandscape/Irelands-physical-landsca/the-formation-of-the-phys/carboniferouslimestone/ (Citirano 9. 11. 2012). 16. Census 2002. Volume 4. Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities. Dublin, Central Statistics Office, 153 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/census/documents/vol4_entire.pdf (Citirano 14. 5., 15. 5. 2013).

71

17. Census 2006. Volume 4 - Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities. Dublin, Central Statistics Office, 177 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/census/census2006results/volume4/vol_4_200 6_complete.pdf (Citirano 14. 5., 15. 5. 2013). 18. Climate of Ireland. The Irish Meteorological Service Online. 2012. URL: http://www.met.ie/climate-ireland/climate-of-ireland.asp (Citirano 14. 11. 2012). 19. Coastline. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/reading-room/environment-geography/physicallandscape/Irelands-physical-landsca/facts-about-physical-land/coastline/ (Citirano 12. 11. 2012). 20. Coat of arms of Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Coat_of_arms_of_Ireland.svg (Citirano 7. 11. 2012). 21. Davenport, F., Fallon, S., Smallman, T., Talbot, D., Yale, P., 2000. Ireland. Melbourne. Lonely Planet publications, 800 str. 22. Duff, C. M., 2007. Ireland's Economic Progress. On the Verge of Collapse to Economic Star of Europe in 5 yrs. Green Bay, The Taxpayers Network. 15 str. URL: http://www.taxpayersnetwork.org/_Rainbow/Documents/Irelands%20Economic %20Progress%20%28Version%202007%29.pdf (Citirano 21. 11. 2012). 23. Environmental Indicators Ireland 2012. 2012. Dublin, Central Statistics Office, 101 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/releasespublications/documents/environment/ 2012/eii2012.pdf (Citirano 15. 11. 2012). 24. Fact Sheet on Irish Agriculture – April 2012. Department of Agriculture, Food and the Marine. URL: http://www.agriculture.gov.ie/media/migration/publications/2012/FactsheetonIri shAgricultureApr12.pdf (Citirano 23. 11. 2012). 25. Fitzgerald, P., Lambkin, B., 2008. Migration in Irish history, 1607–2007. Basingstoke, Palgrave Macmillan, 403 str. 26. Flag of Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Flag_of_Ireland.svg (Citirano 7. 11. 2012). 27. Flora of Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Flora_of_Ireland (Citirano 15. 11. 2012). 28. Fossitt, J. A., 2000. A Guide to Habitats in Ireland. Dublin, The Heritage Council, 114 str. URL: http://www.heritagecouncil.ie/fileadmin/user_upload/Publications/Wildlife/Guid e_to_Habitats.pdf (Citirano: 15. 11. 2012). 29. Geology of Ireland. Geological Survey of Ireland. 2012. URL: http://www.gsi.ie/Education/Geology+for+Everyone/Geology+of+Ireland.htm (Citirano: 9. 11. 2012). 30. Gilmartin, M., 2012. The changing landscape of Irish migration, 2002-2012, Maynooth, National Institute For Regional and Spatial Analysis, 19 str. URL: http://www.nuim.ie/nirsa/research/documents/WP69_The_changing_face_of_Iri sh_migration_2000_2012.pdf (Citirano 27. 3., 2. 4. 2013). 31. Gilmartin, M., 2013. Ireland, migration late 18th century to present. V: Ness, I., Bellwood, P. (ur.). The Encyclopedia of Global Human Migration. Blackwell Publishing, 7 str. URL: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781444351071.wbeghm313/pdf (Citirano 10. 5. 2013). 72

32. Greater Dublin Area. Wikipedia. 2013. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Greater_Dublin_Area (Citirano 14. 5. 2013). 33. Home. Polish Chaplaincy in Cork. 2013. URL: http://www.staugustinescork.ie/sekcjapolska (Citirano 9.5. 2013). 34. Immigration in Ireland – 2012 in Review. Irish Naturalization and Immigration Service. 2013. URL: http://www.inis.gov.ie/en/INIS/Pages/Immigration%20in%20Ireland%20%E2% 80%93%202012%20in%20Review (Citirano 5. 4. 2013). 35. Immigration into Ireland: Trends, Policy Responses. Irish Centre for Migration Studies. 2013. URL: http://migration.ucc.ie/irelandfirstreport.htm (Citirano 27. 3. 2013). 36. Ireland Economy Profile 2012. Index Mundi. 2012. URL: http://www.indexmundi.com/ireland/economy_profile.html (Citirano 22. 11. 2012). 37. Ireland Life expectancy at birth. Index Mundi. 2013. URL: http://www.indexmundi.com/ireland/life_expectancy_at_birth.html (Citirano 5. 3. 2013). 38. Ireland Physical Map. Maps. 2012. URL: http://www.maps.com/ref_map.aspx?pid=12098 (Citirano 14. 11. 2012). 39. Ireland. CIA Factbook. 2012. URL: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ei.html (Citirano 28. 11. 2012). 40. Ireland: Celtic Tiger Licking its Wounds. Thomas White Global Investing. 2012. URL: http://www.thomaswhite.com/explore-the-world/ireland.aspx# (Citirano 21. 11. 2012, 27. 3. 2013). 41. Ireland: From Rapid Immigration to Recession. Migration Information Source. 2013. URL: http://www.migrationinformation.org/Feature/display.cfm?ID=740 (Citirano 27. 3., 2. 4. 2013). 42. Ireland's Islands. Maps, 2012. URL: http://www.maps.ie/irelands-islands.htm (Citirano 8. 11. 2012). 43. Irish Migration Policy Development. Bundeszentrale für politische Bildung. http://www.bpb.de/gesellschaft/migration/dossier2013. URL: migration/58383/migration-policy?p=0 (Citirano 5. 4. 2013). 44. Irlandia. Irlandia. 2013. URL: http://www.irlandia.ie (Citirano 9. 5. 2013). 45. Katalog. Katalog. 2013. URL: http://www.katalog.ie (Citirano 9. 5. 2013). 46. Kontakt. Kontakt. 2013. URL: http://www.kontakt.ie (Citirano 9. 5. 2013). 47. Lakes. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/readingroom/environment-geography/physical-landscape/Irelands-physicallandsca/facts-about-physical-land/lakes/ (Citirano 12. 11. 2012). 48. List of islands by area. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_islands_by_area (Citirano 7. 11. 2012). 49. List of islands of Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_islands_of_Ireland (Citirano 8. 11. 2012). 50. Lokalizacija. Jezuicka Posługa Polakom w Irlandii. 2013. URL: http://www.dublin.jezuici.pl/lokalizacja (Citirano 9. 5. 2013). 51. Lovrenčak, F., 2006. Prst - nenadomestljiv naravni vir. Geografski obzornik, 53, 1, str 4-7. 52. Mountains & Hills of Ireland. Hill-Walking in Ireland. 2012. URL: http://www.simonstewart.ie/list/index.htm (Citirano 14. 11. 2012).

73

53. Nadajemy. Nadajemy. 2013. URL: http://www.nadajemy.ie (Citirano 9. 5. 2013). 54. Nasze Oferty. Nasze Oferty. 2013. URL: http://www.naszeoferty.ie (Citirano 9. 5. 2013). 55. Natek, K., Natek, M., 2006. Države sveta. Ljubljana, Mladinska knjiga, 710 str. 56. National Income and Expenditure. 2012. Dublin, Central Statistics Office, 17 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/releasespublications/documents/economy/201 1/nie2011.pdf (Citirano 22. 11. 2012). 57. News: Irish Economy. Finfacts. 2012. URL: http://www.finfacts.ie/irishfinancenews/article_1024696.shtml (Citirano 22. 11. 2012). 58. Nolan, Geography of Ireland. URL: http://www.gov.ie/en/essays/geography.html (Citirano 25. 2. 2013). 59. O nas. Dominikanie Dla Polakow. 2013. URL: http://www.dominikaniedlapolakow.ie/index.php?content=onas (Citirano 9. 5. 2013). 60. O nas. Gazeta. 2013. URL: http://www.gazeta.ie/o-nas (Citirano 9. 5. 2013). 61. O Stowarzyszeniu MyCork. MyCork. 2013. URL: http://www.mycork.org/kontakt-mainmenu-77/1-o-stowarzyszeniu-mycork (Citirano 9. 5. 2013). 62. Polish Chaplaincy in Dublin. The Polish Chaplaincy in Ireland. 2013. URL: http://www.polish-chaplaincy.ie/?page_id=3&language=en (Citirano 9. 5. 2013). 63. Polish Masses in the Rep. of Ireland. The Polish Chaplaincy in Ireland. 2013. URL: http://www.polish-chaplaincy.ie/?page_id=88&language=en (Citirano 9. 5. 2013). 64. Polish people are the biggest ethnic minority in Ireland. Link to Poland. 2013. URL: http://linktopoland.com/en/polish-people-are-the-biggest-ethnic-minorityin-ireland/ (Citirano 24. 4. 2013). 65. Polonia. Polonia. 2013. URL: http://www.polonia.ie (Citirano 9. 5. 2013). 66. Pol-Shop. Produkty. 2013. URL: http://www.polshop.ie (Citirano 9. 5. 2013). 67. Polski Herald. Wikipedia. 2013. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Polski_Herald (Citirano 9. 5. 2013). 68. Polski Herald. Wikipedia. 2013. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Polski_Herald (Citirano 9. 5. 2013). 69. Polsmak. Polsmak. 2013. URL: http://www.polsmak.ie (Citirano 9. 5. 2013). 70. Population 1901 2011. Central Statistics Office. URL: http://www.cso.ie/Quicktables/GetQuickTables.aspx?FileName=CNA13.asp&T ableName=Population+1901+-+2011&StatisticalProduct=DB_CN (Citirano 25. 2. 2013). 71. Population and Migration Estimates. 2012. Dublin, Central Statistics Office, 12 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/releasespublications/documents/latestheadline figures/popmig_2012.pdf (Citirano 27. 3., 28. 3., 3. 4. 2013). 72. Printable Map of Ireland - vcmapbig.jpg. Ez Map Finder. 2013. URL: http://www.ezmapfinder.com/en/map-94308.html (Citirano 27. 5. 2013). 73. Profile 1. Town and Country. 2012. Dublin, Central Statistics Office, 60 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/census/documents/census2011vol1andprofile1 /Profile1_Town_and_Country_Entire_doc.pdf (Citirano 6. 3. 2013).

74

74. Profile 3. At Work. Dublin, Central Statistics Office, 102 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/census/documents/census2011profile3/Profile, 3full,doc,for,web,sig,amended.pdf (Citirano 18. 4., 22. 4., 23. 4. 2013). 75. Profile 6. Migration and Diversity. Dublin, Central Statistics Office, 140 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/census/documents/census2011profile6/Profile, 6,Migration,and,Diversity,entire,doc.pdf (Citirano 11. 4., 15. 4., 16. 4., 17. 4., 18. 4., 22. 4., 23. 4., 24. 4., 29. 4., 30. 4., 6.5., 7. 5., 14. 5., 15. 5. 2013). 76. Rainfall. The Irish Meteorological Service Online. 2012. URL: http://www.met.ie/climate-ireland/rainfall.asp (Citirano 14. 11. 2012). 77. Relief of Ireland. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/reading-room/environment-geography/physicallandscape/Irelands-physical-landsca/facts-about-physical-land/ (Citirano 9. 11. 2012). 78. Repe, B., 2006. Svetovna klasifikacija prsti. Geografski obzornik, 53, 1, str 822. 79. Republic of Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Republic_of_Ireland (Citirano 7. 11. 2012). 80. Rivers. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/readingroom/environment-geography/physical-landscape/Irelands-physicallandsca/facts-about-physical-land/rivers/ (Citirano 12. 11. 2012). 81. Roads in Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Roads_in_Ireland (Citirano 28. 11. 2012). 82. Rock Types. Ask about Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/reading-room/environment-geography/physicallandscape/Irelands-physical-landsca/the-formation-of-the-phys/rock-types/ (Citirano 9. 11. 2012). 83. Shops map. Polonez. 2013. URL: http://www.polonez.ie/en/shops-map.html (Citirano 9. 5. 2013). 84. Soil atlas of Europe. 2005. Luxemburg, European communities, European commission European soil bureau network, 128 str. 85. Soils in Ireland. Ask About Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/enfo/irelandsenvironment/biodiversity/definitions/soils-in-ireland/ (Citirano 10. 11. 2012). 86. StrefaÉire. Wikipedia. 2013. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Strefa%C3%89ire (Citirano 9. 5. 2013). 87. The Formation of the Physical Landscape. Ask about Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/reading-room/environment-geography/physicallandscape/Irelands-physical-landsca/the-formation-of-the-phys/ (Citirano 8. 11. 2012). 88. The new encyclopaedia Britannica. Knj. 21. 1998. 15th ed. Chicago, Encyclopaedia Britannica, 1018 str. 89. The Work of ice. Ask about Ireland. 2012. URL: http://www.askaboutireland.ie/reading-room/environment-geography/physicallandscape/Irelands-physical-landsca/the-formation-of-the-phys/the-work-ofice/index.xml (Citirano 8. 11. 2012). 90. This is Ireland. Highlights from Census 2011, Part 1. 2012. Dublin, Central Statistics Office, 134 str. URL: http://www.cso.ie/en/media/csoie/census/documents/census2011pdr/Census%20

75

2011%20Highlights%20Part%201%20web%2072dpi.pdf (Citirano 7. 11. 2012, 4. 5., 6. 3. 2013). 91. Top1000. The Irish Times. 2012. URL: http://www.top1000.ie/companies (Citirano 22. 11. 2012). 92. Tourism. Department of Transport, Tourism and Sport. 2012. URL: http://www.transport.ie/tourism/index.aspx (Citirano 27. 11. 2012). 93. Transport in Ireland. Wikipedia. 2012. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Transport_in_Ireland (Citirano 28. 11. 2012). 94. Walsh, S., 2012. A summary of climate averages for Ireland 1981-2010. Climatological note, 14, str. 16. URL: http://www.met.ie/climateireland/SummaryClimAvgs.pdf (Citirano 14. 11. 2012).

76

8. Seznam zemljevidov, grafov, slik in tabel 8.1. Seznam zemljevidov Zemljevid 1: Geološka karta Irske .................................................................................... 4 Zemljevid 2: Pedološka karta Irske .................................................................................. 9 8.2. Seznam grafov Graf 1: Gibanje števila prebivalcev Irske (samo področje današnje Irske) v letih 1841– 2011 ................................................................................................................................ 21 Graf 2: Neto migracija in naraščanje števila prebivalstva v letih 1990–2012 ................ 37 Graf 3: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija na Irskem v letih 1996–2012 ...... 41 Graf 4: Delež Ircev in Neircev po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011 ................................................................................................................................ 52 Graf 5: Delež 12 največjih narodnosti po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011 ......................................................................................................................... 53 Graf 6: Prebivalstvena piramida poljskega prebivalstva Irske v letih 2006–2011 ......... 62 8.3. Seznam slik Slika 1: Zastava Republike Irske ...................................................................................... 2 Slika 2: Grb Republike Irske ............................................................................................ 2 Slika 3: Relief Irske .......................................................................................................... 5 Slika 4: Povprečne letna temperature na Irskem v ° C ..................................................... 7 Slika 5: Povprečne letna količina padavin na Irskem v mm ............................................. 8 Slika 6: Sprememba števila prebivalstva po okrožjih v letih 2006–2011....................... 22 Slika 7: Gostota poselitve (prebivalci/km2) leta 2011 – po volilnih okrajih .................. 23 Slika 8: Prebivalstvena piramida Irske leta 2011............................................................ 25 Slika 9: Povprečna starost prebivalstva leta 2011 .......................................................... 26 Slika 10: Irski migracijski tokovi v 17. stoletju .............................................................. 29 Slika 11: Irski migracijski tokovi v 18. stoletju .............................................................. 30 Slika 12: Irski migracijski tokovi v 19. stoletju .............................................................. 33 Slika 13: Prostorska razporeditev neirskega prebivalstva v letu 2011 ........................... 46 Slika 14: Države izvora neirskega prebivalstva, ki je na Irskem živelo leta 2011 ......... 48 Slika 15: Prebivalstvena piramida irskega in neirskega prebivalstva Irske v letu 2011 . 49 Slika 16: Prostorska razporeditev Neircev v širšem dublinskem območju v letu 2011 . 57 Slika 17: Razporeditev Neircev, ki izvirajo iz EU12 držav, v dublinskem okrožju ....... 59 Slika 18: Razporeditev Neircev, ki izvirajo iz vseh ostalih evropskih držav, v dublinskem okrožju......................................................................................................... 59 Slika 19: Prostorska razporeditev »poljske manjšine« v letu 2011 ................................ 60 8.4. Seznam tabel Tabela 1: Število in delež priseljencev po nacionalni pripadnosti v letih 2006–2012 ... 36 Tabela 2: Starostna in spolna priseljencev v letih 2006–2012........................................ 37 Tabela 3: Število in delež izseljencev po nacionalni pripadnosti v letih 2006–2012 ..... 38 Tabela 4: Starostna in spolna sestava izseljencev v letih 2006–2012............................. 39 Tabela 5: Območja, kamor se je izseljevalo prebivalstvo Irske v letih 2006–2012 ....... 40 Tabela 6: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija po letu 1990 ............................. 79 77

Tabela 7: Narodnosti neirskega prebivalstva, ki je na Irskem živelo leta 2011 ............. 80 Tabela 8: Število in delež neirskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011 .................... 81 Tabela 9: Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost neirskega prebivalstva, starejšega od 15 let, v letu 2011 ...................................................................................... 82 Tabela 10: Število irskih in neirskih gospodinjstev, razdeljenih po tipu, v letu 2011 .... 84 Tabela 11: Delež irskih in neirskih gospodinjstev, razdeljenih po tipu, v letu 2011 ...... 87 Tabela 12: Število in delež oseb, starejših od 15 let, ločenih po spolni in narodnostni pripadnosti, ki so v letu 2011 skrbele za dom ali družino .............................................. 90 Tabela 13: Število neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011 ....................................................................................................... 93 Tabela 14: Delež neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011 ...................................................................................................................... 96 Tabela 15: Število in delež brezposelnega neirskega prebivalstva v letu 2011 .............. 99 Tabela 16: Število in delež neirskih invalidov in težjih bolnikov, ki dela ne zmorejo opravljati ....................................................................................................................... 101 Tabela 17: Število in delež upokojenega neirskega prebivalstva v letu 2011 .............. 103 Tabela 18: Število neirskega prebivalstva v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju v letih 2002–2011 ............................................................................................ 105 Tabela 19: Delež neirskega prebivalstva v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju v letih 2002–2011 ............................................................................................ 106 Tabela 20: Število in delež neirskega prebivalstva v dublinskem okrožju leta 2011 ... 107 Tabela 21: Število in delež neirskega prebivalstva Dublina in njegovih predmestji v letu 2011 .............................................................................................................................. 108 Tabela 22: Število in delež poljskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011 ................ 110

78

9. Priloge Tabela 6: Priseljevanje, odseljevanje in neto migracija po letu 1990

Leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Priseljevanje Odseljevanje Neto migracija 33.300 56.300 -23.000 33.300 35.300 -2.000 40.700 33.400 7.300 34.700 35.100 -400 30.100 34.800 -4.700 31.200 33.100 -1.900 39.200 31.200 8.000 44.500 25.300 19.200 46.000 28.600 17.400 48.900 31.500 17.400 52.600 26.600 26.000 59.000 26.200 32.800 66.900 25.600 41.300 60.000 29.300 30.700 58.500 26.500 32.000 84.600 29.400 55.200 107.800 36.000 71.800 151.100 46.300 104.800 113.500 49.200 64.300 73.700 72.000 1.700 41.800 69.200 -27.400 53.300 80.600 -27.300 52.700 87.100 -34.400

Vir: Population and Migration Estimates, 2012.

79

Tabela 7: Narodnosti neirskega prebivalstva, ki je na Irskem živelo leta 2011

Število prebivalcev 1–10 Andora Angvila Antigva in Barbuda Aruba Bahami Barbados Belize Bermudi Brunej Črna gora Dominikanska republika Džibuti Ekvatorialna Gvineja Ferski otoki Gabon Gibraltar Grenada Guam Gvineja-Bissau Haiti Kajmanski otoki Komori Laos Liechtenstein Madagaskar Maldivi Marshallovi otoki Martinik Mikronezija Monako Namibija Nizozemski Antili Papua Nova Gvineja Portoriko Saint Kitts in Nevis Salomonovi otoki Samoa San Marino Srednjeafriška republika Surinam Sveta Helena Sveta Lucija Sveti Vincent Tadžikistan Turkmenistan Vzhodni Timor Zelenortski otoki

47 192

11–50 Bahrajn Benin Burkina Faso Butan Čad Dominika Ekvador Fidži Gvajana Honduras Jemen Kambodža Katar Kirgizistan Kostarika Lesoto Luksemburg Mali Mavretanija Mozambik Nikaragva Panama Paragvaj Salvador Sejšeli Senegal Svazi Tonga

51–200 Armenija Azerbajdžan Bolivija Burundi Ciper Čečenija Čile Eritreja Gambija Gvatemala Gvineja Hong Kong Indonezija Islandija Jamajka Kolumbija Kuba Libanon Makedonija Malta Niger Oman Palestina Peru Ruanda Singapur Slovenija Tajvan Tanzanija Trindad in Tobago Urugvaj Uzbekistan Zambija 2 ZAE

201–1.000 Afganistan Albanija Angola Argentina Avstrija Belorusija Bocvana 3 BiH Danska 4 DR Kongo Etiopija Finska Grčija Gruzija Hrvaška Iran Izrael Japonska Jordanija Južna Koreja Kamerun Kazahstan Kenija Kuvajt Liberija Libija Malavi Maroko Mehika Mjanmar Mongolija Nepal Norveška Sierra Leone Sirija Slonokoščena obala Srbija Šrilanka Švica Togo Tunizija Uganda Venezuela Vietnam

1.001–10.000 Alžirija Avstralija Bangladeš Belgija Bolgarija Brazilija Češka Egipt Estonija Francija Gana Irak Italija JAR Kanada Kongo Madžarska Malezija Mavricij Moldavija Nizozemska Nova Zelandija Pakistan Portugalska Rusija Savdska Arabija Somalija Sudan Španija Švedska Tajska Turčija Ukrajina Zimbabve

Število nacionalnosti 28 34 44 34 Skupno število neirskih prebivalcev Irske 649 3.989 22.103 111.146

Nad 10.000 Kitajska Nemčija Indija Latvija Litva Nigerija Filipini Poljska Romunija Slovaška Združeno Kraljestvo ZDA5

12 400.860

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

2

Združeni arabski emirati Bosna in Hercegovina 4 Demokratična republika Kongo 5 Združene države Amerike 3

80

Tabela 8: Število in delež neirskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011

Provinca in njena okrožja Leinster Carlow Dublin Kildare Kilkenny Laois Longford Louth Meath Offaly Westmeath Wexford Wicklow Munster Clare Cork Kerry Limerick Tipperary Waterford Connacht Galway Leitrim Mayo Roscommon Sligo Ulster (Irski del) Cavan Donegal Monaghan Republika Irska

Število Neircev Delež Neircev 324.991 13,2 5.997 11,1 195.496 15,7 24.562 11,8 8.367 8,8 8.430 10,5 5.477 14,1 12.708 10,4 19.802 10,8 7.041 9,2 10.130 11,9 13.604 9,4 13.377 9,9 130.861 10,6 12.076 10,5 57.497 11,2 15.978 11,2 18.427 9,7 15.331 9,7 11.552 10,3 60.358 11,3 29.560 12,0 3.703 11,8 13.778 10,7 6.897 10,8 6.420 9,9 28.147 9,7 8.409 11,6 12.869 8,1 6.869 11,5 544.357 12,0

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

81

Tabela 9: Samskost, poročenost, ločenost in ovdovelost neirskega prebivalstva, starejšega od 15 let, v letu 2011 Samski Poročeni Ločeni Ovdoveli Narodnost Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež EU

143.314

43,0

153.026

45,9

29.696

8,9

7.259

2,2

Belgija

420

43,9

434

45,4

82

8,6

21

2,2

Bolgarija

603

38,3

809

51,4

144

9,1

19

1,2

Češka

3.135

64,5

1.204

24,8

491

10,1

34

0,7

Estonija

1.248

57,0

622

28,4

277

12,6

44

2,0

Francija

5.700

63,5

2.806

31,3

402

4,5

63

0,7

Nemčija

5.161

50,4

3.899

38,1

885

8,7

286

2,8

Madžarska

4.229

59,9

2.247

31,8

545

7,7

34

0,5

Italija

4.383

61,8

2.273

32,1

344

4,9

87

1,2

Latvija

8.098

47,8

6.074

35,9

2.425

14,3

336

2,0

12.858

42,5

13.086

43,2

3.752

12,4

563

1,9

1.387

36,3

1.966

51,5

361

9,5

103

2,7

Litva Nizozemska Poljska

43.361

43,2

49.827

49,6

6.544

6,5

649

0,6

Portugalska

1.302

54,1

838

34,8

240

10,0

28

1,2

Romunija

5.339

35,9

8.377

56,4

981

6,6

157

1,1

Slovaška

6.029

62,4

2.914

30,2

666

6,9

56

0,6

Španija

4.289

68,5

1.738

27,8

197

3,1

38

0,6

998

62,9

494

31,1

77

4,9

17

1,1

33.079

32,7

52.265

51,7

11.099

11,0

4.678

4,6

1.695

55,1

1.153

37,5

184

6,0

46

1,5

4.176

29,4

8.606

60,6

1.186

8,4

229

1,6

1.125

34,3

1.694

51,7

387

11,8

73

2,2

Ukrajina

586

19,8

2.081

70,4

258

8,7

33

1,1

Moldavija

639

25,2

1.706

67,3

177

7,0

12

0,5

Turčija

235

24,8

651

68,8

58

6,1

2

0,2

1.591

35,5

2.474

55,2

306

6,8

109

2,4

12.441

36,5

18.614

54,6

2.564

7,5

481

1,4

4.166

30,0

8.365

60,2

1.200

8,6

159

1,1

1.554

36,9

2.169

51,5

408

9,7

77

1,8

1.313

50,3

1.152

44,1

134

5,1

/

/

Kongo

642

43,9

701

47,9

80

5,5

39

2,7

Zimbabve

587

47,1

540

43,3

87

7,0

33

2,6

Sudan

307

28,6

721

67,3

29

2,7

15

1,4

Somalija

480

49,0

398

40,7

61

6,2

40

4,1

Gana

317

33,8

524

55,8

89

9,5

9

1,0

Egipt

229

27,3

586

69,8

18

2,1

7

0,8

245

26,8

601

65,8

66

7,2

/

/

2.601

43,8

2.857

48,1

392

6,6

87

1,5

Švedska 6

ZK Ostale Evropa Rusija

Ostale Afrika Nigerija 7

JAR Mavricij

Alžirija Ostale

6 7

Združeno Kraljestvo Republika Južna Afrika

82

Narodnost Azija

Samski Število

Delež

Poročeni Število Delež

Ločeni Število

Delež

Ovdoveli Število Delež

18.196

33,0

35.100

63,6

1.438

2,6

439

0,8

Indija

2.156

16,5

10.766

82,4

111

0,8

31

0,2

Filipini

2.494

24,1

7.366

71,0

380

3,7

130

1,3

Kitajska

5.317

51,5

4.680

45,4

275

2,7

44

0,4

Pakistan

1.708

29,7

3.870

67,2

134

2,3

48

0,8

Malezija

1.532

51,8

1.319

44,6

83

2,8

23

0,8

Bangladeš

522

24,8

1.550

73,7

23

1,1

7

0,3

Tajska

297

24,8

804

67,0

84

7,0

15

1,3

Irak Savdska Arabija Ostale

296

34,6

506

59,2

22

2,6

31

3,6

439

54,2

369

45,6

2

0,2

/

/

3.435

44,4

3.870

50,0

324

4,2

110

1,4

Amerika

10.354

48,7

9.267

43,6

1.265

6,0

360

1,7

8

ZDA Brazilija

3.147

36,6

4.530

52,7

649

7,5

273

3,2

4.942

61,8

2.672

33,4

348

4,4

33

0,4

Kanada

1.087

49,8

929

42,5

130

6,0

38

1,7

Ostale

1.178

47,7

1.136

46,0

138

5,6

16

0,6

951

38,4

1.345

54,3

131

5,3

49

2,0

431

35,0

722

58,7

64

5,2

14

1,1

1.494

43,1

1.562

45,0

306

8,8

106

3,1

281

46,7

250

41,5

61

10,1

10

1,7

Skupaj 191.638 41,1 228.492 Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

49,1

36.711

7,9

8.947

1,9

Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti

8

Združene države Amerike

83

Samsko

349.483 34.739 26.074 132 114 342 167 1.170 1.591 452 951 862 1.147 502 3.980 233 605 454 766 187

Narodnost

Irci Neirci EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska

274.587 36.767 30.292 103 107 418 154 816 1.143 750 787 796 1.762 500 8.167 192 890 826 487 162

Par

503.463 69.531 47.959 123 226 493 223 990 1.044 685 713 1.951 4.263 618 15.513 287 2.234 876 386 134

Par z otroki 158.490 17.620 11.886 38 43 97 142 217 398 135 141 828 1.164 146 1.956 94 484 172 123 41

Eden od staršev z otroki 13.921 7.509 5.811 7 25 136 33 66 80 213 76 404 714 22 2.584 31 368 325 62 17

Par s posam ezniki

Tabela 10: Število irskih in neirskih gospodinjstev, razdeljenih po tipu, v letu 2011

Par z otroki in posame zniki 22.145 7.987 5.972 6 33 50 34 39 49 90 43 604 1.025 22 2.550 31 450 138 16 3

Eden od staršev z Dve ali otroki in več posamezni družin ki 14.296 15.003 3.450 3.507 2.686 2.628 2 3 19 14 42 33 37 14 19 8 37 17 45 47 19 21 364 258 527 479 13 14 811 973 21 11 105 277 75 69 11 10 5 1 74.331 23.745 17.117 55 80 452 180 822 618 603 646 960 1.467 138 6.266 192 556 999 591 138

1.425.719 204.855 150.425 469 661 2.063 984 4.147 4.977 3.020 3.397 7.027 12.548 1.975 42.800 1.092 5.969 3.934 2.452 688

Nedružin ska Skupaj gospodin jstva

84

11.962 457 883 249 121 72 76 365 2.613 609 330 164 136 115 143 206 68 62 141 639 2.753 450

Samsko

Združeno Kraljestvo Republika Južna Afrika

10

9

ZK9 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR10 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale Azija Indija

Narodnost

11.921 311 752 176 140 92 54 290 1.015 156 312 215 18 27 29 16 9 38 36 159 2.619 881

Par

16.883 317 2.453 436 589 552 163 713 6.629 3.479 604 196 251 204 250 109 205 181 217 933 9.233 3.643

Par z otroki 5.599 68 576 172 129 85 7 183 3.597 2.181 294 40 146 127 30 108 127 8 18 518 830 65

Eden od staršev z otroki 623 25 174 31 51 43 5 44 199 32 36 90 2 3 3 1 2 2 28 968 143

Par s posam ezniki

Par z otroki in posame zniki 775 14 229 52 55 61 11 50 389 178 42 44 20 14 7 10 5 10 8 51 1.154 220

Eden od staršev z Dve ali več otroki in posamezni družin ki 523 376 11 3 93 99 35 22 17 17 24 43 3 17 14 308 113 133 39 35 23 17 26 17 2 27 5 4 11 4 10 4 1 1 3 50 9 231 542 16 68 2.135 219 505 122 93 58 47 185 998 241 111 227 19 36 35 29 24 45 15 216 3.335 497

50.797 1.425 5.764 1.295 1.212 1.030 366 1.861 15.861 7.048 1.787 1.019 611 558 501 493 453 348 440 2.603 21.665 5.983

Nedružin ska Skupaj gospodin jstva

85

337 489 267 124 72 23 29 57 340 1.481 705 432 205 139 215 126 218 49

91

775 1.662 899 338 266 159 193 84

404

73

Par

318 513 211 214 44 46 91

Samsko

11

Združene države Amerike

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Filipini Kitajska Pakistan Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale Amerika ZDA 11 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti

Narodnost

76

450

920 2.056 1.072 539 240 205 424 251

100

1.959 746 1.008 317 340 35 165

Par z otroki

26

177

221 455 263 86 49 57 50 23

17

240 111 67 27 15 32 35

Eden od staršev z otroki

4

50

71 269 33 197 17 22 18 16

4

153 398 116 37 31 7 8

Par s posam ezniki

5

55

78 163 31 108 7 17 10 10

8

Par z otroki in posame zniki 319 255 113 65 69 18 9

3

23

39 94 29 45 2 18 10 2

1

2

30

32 89 9 75 2 3 2 2

1

Eden od staršev z Dve ali več otroki in posamezni družin ki 91 154 42 139 17 71 11 24 3 39 7 10 4 4

35

155

509 1.472 330 825 174 143 93 35

138

348 943 371 356 114 43 16

273

1.562

2.985 7.741 3.371 2.645 962 763 1.015 549

417

3.919 3.636 2.241 1.175 727 221 361

Nedružin ska Skupaj gospodin jstva

86

Irci Neirci EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska

Narodnost

24,5 17,0 12,7 0,1 0,1 0,2 0,1 0,6 0,8 0,2 0,5 0,4 0,6 0,2 1,9 0,1 0,3 0,2 0,4 0,1

Samsko

Par

19,3 17,9 14,8 0,1 0,1 0,2 0,1 0,4 0,6 0,4 0,4 0,4 0,9 0,2 4,0 0,1 0,4 0,4 0,2 0,1

35,3 33,9 23,4 0,1 0,1 0,2 0,1 0,5 0,5 0,3 0,3 1,0 2,1 0,3 7,6 0,1 1,1 0,4 0,2 0,1

Par z otroki 11,1 8,6 5,8 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,1 0,1 0,4 0,6 0,1 1,0 0,0 0,2 0,1 0,1 0,0

Eden od staršev z otroki 1,0 3,7 2,8 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,2 0,3 0,0 1,3 0,0 0,2 0,2 0,0 0,0

Par s posam ezniki

Tabela 11: Delež irskih in neirskih gospodinjstev, razdeljenih po tipu, v letu 2011

1,6 3,9 2,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 0,5 0,0 1,2 0,0 0,2 0,1 0,0 0,0

Par z otroki in posamezni ki

Eden od staršev z Dve ali otroki in več posamezni družin ki 1,0 1,1 1,7 1,7 1,3 1,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,3 0,2 0,0 0,0 0,4 0,5 0,0 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 5,2 11,6 8,4 0,0 0,0 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,5 0,7 0,1 3,1 0,1 0,3 0,5 0,3 0,1

100,0 100,0 73,4 0,2 0,3 1,0 0,5 2,0 2,4 1,5 1,7 3,4 6,1 1,0 20,9 0,5 2,9 1,9 1,2 0,3

Nedružin ska Skupa gospodin j jstva

87

13

12

5,8 0,2 0,4 0,1 0,1 0,0 0,0 0,2 1,3 0,3 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,3 1,3 0,2

Samsko

Združeno Kraljestvo Republika Južna Afrika

ZK12 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR13 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale Azija Indija

Narodnost

Par

5,8 0,2 0,4 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,5 0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 1,3 0,4

8,2 0,2 1,2 0,2 0,3 0,3 0,1 0,3 3,2 1,7 0,3 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,5 4,5 1,8

Par z otroki 2,7 0,0 0,3 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 1,8 1,1 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 0,1 0,1 0,0 0,0 0,3 0,4 0,0

Eden od staršev z otroki 0,3 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 / 0,0 0,0 0,0 0,0 0,5 0,1

Par s posam ezniki 0,4 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 0,1

Par z otroki in posamezni ki

Eden od staršev z Dve ali več otroki in posamezni družin ki 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 / 0,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 / 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 / 0,0 0,0 0,1 0,3 0,0 0,0 1,0 0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,5 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 1,6 0,2

24,8 0,7 2,8 0,6 0,6 0,5 0,2 0,9 7,7 3,4 0,9 0,5 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 1,3 10,6 2,9

Nedružin Skupa ska gospodin j jstva

88

0,2 0,2 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,7 0,3 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,0

0,0

0,4 0,8 0,4 0,2 0,1 0,1 0,1 0,0

0,2

0,0

Par

0,2 0,3 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0

Samsko

14

Združene države Amerike

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Filipini Kitajska Pakistan Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale Amerika ZDA 14 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti

Narodnost

0,0

0,2

0,4 1,0 0,5 0,3 0,1 0,1 0,2 0,1

0,0

1,0 0,4 0,5 0,2 0,2 0,0 0,1

Par z otroki

0,0

0,1

0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

0,0

0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Eden od staršev z otroki

0,0

0,0

0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0

0,0

0,1 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0

Par s posam ezniki

0,0

0,0

0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0

0,0

0,2 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0

Par z otroki in posamezni ki

0,0

0,0

0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

0,0

0,0

0,0

0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

0,0

Eden od staršev z Dve ali več otroki in posamezni družin ki 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

0,0

0,1

0,2 0,7 0,2 0,4 0,1 0,1 0,0 0,0

0,1

0,2 0,5 0,2 0,2 0,1 0,0 0,0

0,1

0,8

1,5 3,8 1,6 1,3 0,5 0,4 0,5 0,3

0,2

1,9 1,8 1,1 0,6 0,4 0,1 0,2

Nedružin Skupa ska gospodin j jstva

89

Združeno Kraljestvo

333.295 957 1.575 4.864 2.191 8.971 10.231 7.055 7.087 16.933 30.259 3.817 100.381 2.408 14.854 9.665 6.262 1.586 101.121 3.078

EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska ZK15 Ostale

15

Neirci (15 +)

Narodnost

24.864 94 103 277 143 469 857 368 290 1.102 1.520 369 5.735 118 1.525 432 374 119 10.756 213

Število vseh oseb, ki so skrbele za dom ali družino

1.869 4 9 18 4 34 62 25 27 67 120 26 301 9 210 31 11 6 893 12

Število moških, ki so skrbeli za dom ali družino

7,5 4,3 8,7 6,5 2,8 7,2 7,2 6,8 9,3 6,1 7,9 7,0 5,2 7,6 13,8 7,2 2,9 5,0 8,3 5,6

Delež moških, ki so skrbeli za dom ali družino, od vse neirske populacije (15 +), ki je skrbela za dom ali družino

0,6 0,4 0,6 0,4 0,2 0,4 0,6 0,4 0,4 0,4 0,4 0,7 0,3 0,4 1,4 0,3 0,2 0,4 0,9 0,4

Delež moških, ki so skrbeli za dom ali družino od vse neirske populacije (15 +)

22.995 90 94 259 139 435 795 343 263 1.035 1.400 343 5.434 109 1.315 401 363 113 9.863 201

Število žensk, ki so skrbele za dom ali družino

92,5 95,7 91,3 93,5 97,2 92,8 92,8 93,2 90,7 93,9 92,1 93,0 94,8 92,4 86,2 92,8 97,1 95,0 91,7 94,4

Delež žensk, ki so skrbele za dom ali družino, od vse neirske populacije (15 +), ki je skrbela za dom ali družino

Tabela 12: Število in delež oseb, starejših od 15 let, ločenih po spolni in narodnostni pripadnosti, ki so v letu 2011 skrbele za dom ali družino

90

6,9 9,4 6,0 5,3 6,3 4,8 7,8 4,9 3,7 6,1 4,6 9,0 5,4 4,5 8,9 4,1 5,8 7,1 9,8 6,5

Delež žensk, ki so skrbele za dom ali družino od vse neirske populacije (15 +)

16

14.197 3.279 2.958 2.534 946 4.480 34.100 13.890 4.208 2.612 1.462 1.247 1.072 979 939 840 914 5.937 55.173 13.064 10.370 10.316 5.760

Neirci (15 +)

Republika Južna Afrika

Evropa Rusija Ukrajina Moldavija Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR16 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale Azija Indija Filipini Kitajska Pakistan

Narodnost

1.512 342 361 273 85 451 2.761 994 307 102 181 48 169 110 80 127 110 533 5.357 987 651 715 1.006

Število vseh oseb, ki so skrbele za dom ali družino

90 11 17 19 19 24 233 105 25 13 8 5 5 8 9 9 12 34 649 253 171 61 56

Število moških, ki so skrbeli za dom ali družino

6,0 3,2 4,7 7,0 22,4 5,3 8,4 10,6 8,1 12,7 4,4 10,4 3,0 7,3 11,3 7,1 10,9 6,4 12,1 25,6 26,3 8,5 5,6

Delež moških, ki so skrbeli za dom ali družino, od vse neirske populacije (15 +), ki je skrbela za dom ali družino

0,6 0,3 0,6 0,7 2,0 0,5 0,7 0,8 0,6 0,5 0,5 0,4 0,5 0,8 1,0 1,1 1,3 0,6 1,2 1,9 1,6 0,6 1,0

Delež moških, ki so skrbeli za dom ali družino od vse neirske populacije (15 +)

1.422 331 344 254 66 427 2.528 889 282 89 173 43 164 102 71 118 98 499 4.708 734 480 654 950

Število žensk, ki so skrbele za dom ali družino

94,0 96,8 95,3 93,0 77,6 94,7 91,6 89,4 91,9 87,3 95,6 89,6 97,0 92,7 88,8 92,9 89,1 93,6 87,9 74,4 73,7 91,5 94,4

Delež žensk, ki so skrbele za dom ali družino, od vse neirske populacije (15 +), ki je skrbela za dom ali družino

91

10,0 10,1 11,6 10,0 7,0 9,5 7,4 6,4 6,7 3,4 11,8 3,4 15,3 10,4 7,6 14,0 10,7 8,4 8,5 5,6 4,6 6,3 16,5

Delež žensk, ki so skrbele za dom ali družino od vse neirske populacije (15 +)

3 3.035

896 1.990 1.042 527 183 238 232 113 284 51 37.164

7.739 21.246 8.599 7.995 2.184 2.468 2.476

1.231

3.468

602

465.788

17

Združene države Amerike

25

15

64 128 76 26 11 15 23

5

44

810

23 11 3 2

213 462 272 111

Število moških, ki so skrbeli za dom ali družino

2.957 2.102 1.200 855

Neirci (15 +)

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale Amerika ZDA 17 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti Skupaj

Narodnost

Število vseh oseb, ki so skrbele za dom ali družino

8,2

5,9

8,8

13,3

7,1 6,4 7,3 4,9 6,0 6,3 9,9

11,4

10,8 2,4 1,1 1,8

Delež moških, ki so skrbeli za dom ali družino, od vse neirske populacije (15 +), ki je skrbela za dom ali družino

0,7

0,5

0,7

1,2

0,8 0,6 0,9 0,3 0,5 0,6 0,9

0,6

0,8 0,5 0,3 0,2

Delež moških, ki so skrbeli za dom ali družino od vse neirske populacije (15 +)

34.129

48

259

98

832 1.862 966 501 172 223 209

39

190 451 269 109

Število žensk, ki so skrbele za dom ali družino

91,8

94,1

91,2

86,7

92,9 93,6 92,7 95,1 94,0 93,7 90,1

88,6

89,2 97,6 98,9 98,2

Delež žensk, ki so skrbele za dom ali družino, od vse neirske populacije (15 +), ki je skrbela za dom ali družino

92

7,3

8,0

7,5

8,0

10,8 8,8 11,2 6,3 7,9 9,0 8,4

4,8

6,4 21,5 22,4 12,7

Delež žensk, ki so skrbele za dom ali družino od vse neirske populacije (15 +)

18

Združeno Kraljestvo

Narodnost EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska ZK18 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija

93

Skupaj A B C D E F G H I J Z 386.764 42.012 19.466 30.922 89.366 47.713 49.566 24.360 13.701 2.476 3.809 63.373 1.071 201 119 197 228 39 41 21 34 14 3 174 1.759 187 115 108 392 220 188 95 106 6 24 318 5.451 368 161 234 1.518 771 777 348 96 13 36 1.129 2.560 228 52 109 753 269 457 156 53 3 22 458 9.749 1.962 941 1.673 2.559 257 319 81 284 49 39 1.585 11.305 1.931 1.418 1.823 2.514 455 468 86 472 182 32 1.924 8.034 612 361 470 2.570 1.138 1.121 594 195 23 43 907 7.656 1.595 733 1.037 2.510 187 266 68 200 11 7 1.042 20.593 1.142 210 463 4.518 2.804 3.838 2.380 311 108 902 3.917 36.683 2.385 366 942 8.003 5.707 6.765 3.952 582 110 930 6.941 4.313 894 433 669 800 218 232 44 287 102 15 619 122.585 8.023 3.226 5.711 30.940 22.375 21.783 10.609 2.204 320 948 16.446 2.739 326 205 268 688 265 314 129 47 3 9 485 17.304 1.225 424 656 3.084 1.933 1.569 1.900 1.052 48 177 5.236 10.801 763 325 514 3.257 1.299 1.999 819 125 39 96 1.565 6.794 1.052 800 1.109 2.011 170 290 59 115 5 5 1.178 1.713 355 166 309 459 61 59 7 30 9 14 244 112.259 18.137 8.987 14.061 21.741 9.439 8.911 2.977 7.403 1.406 490 18.707 3.395 626 424 569 821 106 169 35 105 25 17 498 16.307 1.719 931 1.271 2.895 1.744 1.695 827 591 100 243 4.291 3.896 395 291 387 638 348 459 213 104 25 37 999 3.343 325 163 230 527 491 371 191 134 35 166 710 2.881 258 80 95 454 383 361 237 143 12 8 850

Tabela 13: Število neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011

19

Republika Južna Afrika

94

Narodnost Skupaj A B C D E F G H I J Z Turčija 1.029 181 59 60 285 103 106 28 40 / 1 166 Ostale 5.158 560 338 499 991 419 398 158 170 28 31 1.566 Afrika 41.642 2.278 3.305 3.413 6.133 1.423 4.405 948 1.657 43 23 18.014 Nigerija 17.642 729 1.157 1.616 2.681 389 2.558 349 1.176 1 / 6.986 19 JAR 4.872 735 481 792 910 361 427 67 140 11 6 942 Mavricij 2.844 123 78 70 724 64 231 140 13 1 2 1.398 Kongo 1.770 34 21 61 125 53 89 41 23 7 / 1.316 Zimbabve 1.537 71 131 255 225 64 199 39 8 6 3 536 Sudan 1.470 18 713 43 39 8 19 4 4 5 2 615 Somalija 1.178 17 3 18 42 31 52 23 20 / 1 971 Gana 1.158 46 44 49 168 44 120 42 44 5 / 596 Egipt 1.055 69 196 58 169 118 114 24 22 / 5 280 Alžirija 1.047 99 45 43 186 70 60 29 44 1 / 470 Ostale 7.069 337 436 408 864 221 536 190 163 6 4 3.904 Azija 65.579 4.947 4.900 16.564 11.169 1.891 4.806 1.485 889 106 139 18.683 Indija 16.986 1.051 1.451 9.035 1.470 318 833 88 105 8 6 2.621 Filipini 12.791 431 253 5.661 1.649 476 2.381 692 48 15 5 1.180 Kitajska 10.896 982 538 535 2.873 264 396 249 242 13 18 4.786 Pakistan 6.847 839 1.228 279 1.330 303 560 70 182 14 18 2.024 Malezija 3.295 342 578 116 895 26 66 17 28 3 7 1.217 Bangladeš 2.319 268 62 39 870 68 132 104 33 / 1 742 Tajska 1.381 151 33 109 535 61 90 46 48 14 43 251 Irak 1.081 36 160 78 68 25 27 15 28 / / 644 Savdska Arabija 1.029 34 11 24 28 3 / / / / / 929 Ostale 8.954 813 586 688 1.451 347 321 204 175 39 41 4.289 Amerika 24.884 3.125 2.132 2.787 4.578 1.611 1.521 801 897 224 91 7.117

20

Združene države Amerike

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

95

Narodnost Skupaj A B C D E F G H I J Z 20 ZDA 11.015 1.966 1.379 1.704 1.777 467 477 139 559 153 23 2.371 Brazilija 8.704 490 171 310 1.778 1.000 821 589 212 51 60 3.222 Kanada 2.384 338 330 386 381 65 90 15 79 16 4 680 Ostale 2.781 331 252 387 642 79 133 58 47 4 4 844 Avstralija 2.849 568 333 595 559 155 123 35 110 18 9 344 Nova Zelandija 1.394 276 189 248 297 66 72 15 80 23 10 118 Ostale narodnosti 4.098 348 167 256 702 337 387 178 123 32 21 1.547 Več narodnosti 840 136 144 122 178 45 40 9 25 2 1 138 Skupaj 544.357 55.409 31.567 56.178 115.877 54.985 62.615 28.658 18.073 3.024 4.346 113.625

21

Združeno Kraljestvo

EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska ZK21 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija

Narodnost

10,9 18,8 10,6 6,8 8,9 20,1 17,1 7,6 20,8 5,5 6,5 20,7 6,5 11,9 7,1 7,1 15,5 20,7 16,2 18,4 10,5 10,1 9,7 9,0

Delež A 5,0 11,1 6,5 3,0 2,0 9,7 12,5 4,5 9,6 1,0 1,0 10,0 2,6 7,5 2,5 3,0 11,8 9,7 8,0 12,5 5,7 7,5 4,9 2,8

Delež B 8,0 18,4 6,1 4,3 4,3 17,2 16,1 5,9 13,5 2,2 2,6 15,5 4,7 9,8 3,8 4,8 16,3 18,0 12,5 16,8 7,8 9,9 6,9 3,3

Delež C 23,1 21,3 22,3 27,8 29,4 26,2 22,2 32,0 32,8 21,9 21,8 18,5 25,2 25,1 17,8 30,2 29,6 26,8 19,4 24,2 17,8 16,4 15,8 15,8

Delež D 12,3 3,6 12,5 14,1 10,5 2,6 4,0 14,2 2,4 13,6 15,6 5,1 18,3 9,7 11,2 12,0 2,5 3,6 8,4 3,1 10,7 8,9 14,7 13,3

Delež E 12,8 3,8 10,7 14,3 17,9 3,3 4,1 14,0 3,5 18,6 18,4 5,4 17,8 11,5 9,1 18,5 4,3 3,4 7,9 5,0 10,4 11,8 11,1 12,5

Delež F

Tabela 14: Delež neirskega prebivalstva po posameznih socialno-ekonomskih skupinah v letu 2011

6,3 2,0 5,4 6,4 6,1 0,8 0,8 7,4 0,9 11,6 10,8 1,0 8,7 4,7 11,0 7,6 0,9 0,4 2,7 1,0 5,1 5,5 5,7 8,2

Delež G 3,5 3,2 6,0 1,8 2,1 2,9 4,2 2,4 2,6 1,5 1,6 6,7 1,8 1,7 6,1 1,2 1,7 1,8 6,6 3,1 3,6 2,7 4,0 5,0

Delež H

96

Delež Delež Delež Z I J 0,6 1,0 16,4 1,3 0,3 16,2 0,3 1,4 18,1 0,2 0,7 20,7 0,1 0,9 17,9 0,5 0,4 16,3 1,6 0,3 17,0 0,3 0,5 11,3 0,1 0,1 13,6 0,5 4,4 19,0 0,3 2,5 18,9 2,4 0,3 14,4 0,3 0,8 13,4 0,1 0,3 17,7 0,3 1,0 30,3 0,4 0,9 14,5 0,1 0,1 17,3 0,5 0,8 14,2 1,3 0,4 16,7 0,7 0,5 14,7 0,6 1,5 26,3 0,6 0,9 25,6 1,0 5,0 21,2 0,4 0,3 29,5

22

Republika Južna Afrika

Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR22 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale Azija Indija Filipini Kitajska Pakistan Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale

Narodnost

17,6 10,9 5,5 4,1 15,1 4,3 1,9 4,6 1,2 1,4 4,0 6,5 9,5 4,8 7,5 6,2 3,4 9,0 12,3 10,4 11,6 10,9 3,3 3,3 9,1

Delež A 5,7 6,6 7,9 6,6 9,9 2,7 1,2 8,5 48,5 0,3 3,8 18,6 4,3 6,2 7,5 8,5 2,0 4,9 17,9 17,5 2,7 2,4 14,8 1,1 6,5

Delež B 5,8 9,7 8,2 9,2 16,3 2,5 3,4 16,6 2,9 1,5 4,2 5,5 4,1 5,8 25,3 53,2 44,3 4,9 4,1 3,5 1,7 7,9 7,2 2,3 7,7

Delež C 27,7 19,2 14,7 15,2 18,7 25,5 7,1 14,6 2,7 3,6 14,5 16,0 17,8 12,2 17,0 8,7 12,9 26,4 19,4 27,2 37,5 38,7 6,3 2,7 16,2

Delež D 10,0 8,1 3,4 2,2 7,4 2,3 3,0 4,2 0,5 2,6 3,8 11,2 6,7 3,1 2,9 1,9 3,7 2,4 4,4 0,8 2,9 4,4 2,3 0,3 3,9

Delež E 10,3 7,7 10,6 14,5 8,8 8,1 5,0 12,9 1,3 4,4 10,4 10,8 5,7 7,6 7,3 4,9 18,6 3,6 8,2 2,0 5,7 6,5 2,5 / 3,6%

Delež F 2,7 3,1 2,3 2,0 1,4 4,9 2,3 2,5 0,3 2,0 3,6 2,3 2,8 2,7 2,3 0,5 5,4 2,3 1,0 0,5 4,5 3,3 1,4 / 2,3

Delež G 3,9 3,3 4,0 6,7 2,9 0,5 1,3 0,5 0,3 1,7 3,8 2,1 4,2 2,3 1,4 0,6 0,4 2,2 2,7 0,8 1,4 3,5 2,6 / 2,0

Delež H / 0,5 0,1 0,0 0,2 0,0 0,4 0,4 0,3 / 0,4 / 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 0,1 0,2 0,1 / 1,0 / / 0,4

Delež I

97

Delež Delež Z J 0,1 16,1 0,6 30,4 0,1 43,3 / 39,6 0,1 19,3 0,1 49,2 / 74,4 0,2 34,9 0,1 41,8 0,1 82,4 / 51,5 0,5 26,5 / 44,9 0,1 55,2 0,2 28,5 0,0 15,4 0,0 9,2 0,2 43,9 0,3 29,6 0,2 36,9 0,0 32,0 3,1 18,2 / 59,6 / 90,3 0,5 47,9

12,6 17,8 5,6 14,2 11,9 19,9 19,8 8,5 16,2 10,2

Delež A

23

Združene države Amerike

8,6 12,5 2,0 13,8 9,1 11,7 13,6 4,1 17,1 5,8

Delež B

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

Amerika ZDA 23 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti Skupaj

Narodnost 11,2 15,5 3,6 16,2 13,9 20,9 17,8 6,2 14,5 10,3

Delež C 18,4 16,1 20,4 16,0 23,1 19,6 21,3 17,1 21,2 21,3

Delež D 6,5 4,2 11,5 2,7 2,8 5,4 4,7 8,2 5,4 10,1

Delež E 6,1 4,3 9,4 3,8 4,8 4,3 5,2 9,4 4,8 11,5

Delež F 3,2 1,3 6,8 0,6 2,1 1,2 1,1 4,3 1,1 5,3

Delež G 3,6 5,1 2,4 3,3 1,7 3,9 5,7 3,0 3,0 3,3

Delež H

98

Delež Delež Delež Z I J 0,9 0,4 28,6 1,4 0,2 21,5 0,6 0,7 37,0 0,7 0,2 28,5 0,1 0,1 30,3 0,6 0,3 12,1 1,6 0,7 8,5 0,8 0,5 37,8 0,2 0,1 16,4 0,6 0,8 20,9

Tabela 15: Število in delež brezposelnega neirskega prebivalstva v letu 2011 Delež Število Delež brezposelnih v Narodnost Število moških moških neirski populaciji

EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska ZK24 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR25 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale 24 25

55.609 81 286 997 394 707 794 973 640 3.515 6.244 375 18.853 434 3.667 1.596 591 106 15.093 263 2.852 632 548 572 165 935 8.169 3.614 630 188 468 257 245 345 314 167 314 1.627

16,7 8,5 18,2 20,5 18,0 7,9 7,8 13,8 9,0 20,8 20,6 9,8 18,8 18,0 24,7 16,5 9,4 6,7 14,9 8,5 20,1 19,3 18,5 22,6 17,4 20,9 24,0 26,0 15,0 7,2 32,0 20,6 22,9 35,2 33,4 19,9 34,4 27,4

32.335 44 143 559 176 369 383 518 392 1.830 3.549 231 10.765 281 2.106 916 223 28 9.695 127 1.446 297 249 300 123 477 4.098 1.670 266 104 253 108 123 206 157 103 236 872

58,1 54,3 50,0 56,1 44,7 52,2 48,2 53,2 61,3 52,1 56,8 61,6 57,1 64,7 57,4 57,4 37,7 26,4 64,2 48,3 50,7 47,0 45,4 52,4 74,5 51,0 50,2 46,2 42,2 55,3 54,1 42,0 50,2 59,7 50,0 61,7 75,2 53,6

Število žensk

Delež žensk

23.274 37 143 438 218 338 411 455 248 1.685 2.695 144 8.088 153 1.561 680 368 78 5.398 136 1.406 335 299 272 42 458 4.071 1.944 364 84 215 149 122 139 157 64 78 755

41,9 45,7 50,0 43,9 55,3 47,8 51,8 46,8 38,8 47,9 43,2 38,4 42,9 35,3 42,6 42,6 62,3 73,6 35,8 51,7 49,3 53,0 54,6 47,6 25,5 49,0 49,8 53,8 57,8 44,7 45,9 58,0 49,8 40,3 50,0 38,3 24,8 46,4

Združeno Kraljestvo Republika Južna Afrika

99

Narodnost Azija Indija Filipini Kitajska Pakistan Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale Amerika ZDA 26 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti Skupaj

Število

Delež brezposelnih v neirski populaciji

Število moških

Delež moških

Število žensk

Delež žensk

7.384 2.285 988 1.020 720 237 258 211 252

13,4 17,5 9,5 9,9 12,5 8,0 12,3 17,6 29,5

4.477 1.838 563 505 429 111 112 15 142

60,6 80,4 57,0 49,5 59,6 46,8 43,4 7,1 56,3

2.907 447 425 515 291 126 146 196 110

39,4 19,6 43,0 50,5 40,4 53,2 56,6 92,9 43,7

28

3,5

13

46,4

15

53,6

1.385 2.408 821 1.107 157 323 220

17,9 11,3 9,5 13,8 7,2 13,1 8,9

749 1.122 366 544 71 141 127

54,1 46,6 44,6 49,1 45,2 43,7 57,7

636 1.286 455 563 86 182 93

45,9 53,4 55,4 50,9 54,8 56,3 42,3

118

9,6

81

68,6

37

31,4

636

18,3

396

62,3

240

37,7

64

10,6

35

54,7

29

45,3

77.460

16,6

44.117

57,0

33.343

43,0

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

26

Združene države Amerike

100

Tabela 16: Število in delež neirskih invalidov in težjih bolnikov, ki dela ne zmorejo opravljati Delež invalidov Število Delež Število in težjih bolnikov Narodnost Število v neirski moških moških žensk populaciji

EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska ZK27 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR28 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale 27 28

8.150 24 21 125 37 51 226 63 88 205 413 113 1.258 40 298 110 35 13 4.991 39 347 81 50 41 6 169 456 136 50 10 29 20 14 37 6 21 42 91

2,4 2,5 1,3 2,6 1,7 0,6 2,2 0,9 1,2 1,2 1,4 3,0 1,3 1,7 2,0 1,1 0,6 0,8 4,9 1,3 2,4 2,5 1,7 1,6 0,6 3,8 1,3 1,0 1,2 0,4 2,0 1,6 1,3 3,8 0,6 2,5 4,6 1,5

4322 11 12 81 21 25 121 34 61 96 196 62 735 19 170 70 14 5 2571 18 197 45 23 29 3 97 265 58 30 7 19 8 7 24 6 18 35 53

53,0 45,8 57,1 64,8 56,8 49,0 53,5 54,0 69,3 46,8 47,5 54,9 58,4 47,5 57,0 63,6 40,0 38,5 51,5 46,2 56,8 55,6 46,0 70,7 50,0 57,4 58,1 42,6 60,0 70,0 65,5 40,0 50,0 64,9 100,0 85,7 83,3 58,2

Delež žensk

3.828 13 9 44 16 26 105 29 27 109 217 51 523 21 128 40 21 8 2.420 21 150 36 27 12 3 72 191 78 20 3 10 12 7 13 / 3 7 38

47,0 54,2 42,9 35,2 43,2 51,0 46,5 46,0 30,7 53,2 52,5 45,1 41,6 52,5 43,0 36,4 60,0 61,5 48,5 53,8 43,2 44,4 54,0 29,3 50,0 42,6 41,9 57,4 40,0 30,0 34,5 60,0 50,0 35,1 / 14,3 16,7 41,8

Združeno Kraljestvo Republika Južna Afrika

101

Narodnost Azija Indija Filipini Kitajska Pakistan Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale Amerika ZDA 29 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti Skupaj

Delež invalidov in težjih bolnikov v neirski populaciji

Število

Število moških

Delež moških

Število žensk

Delež žensk

395 26 24 41 78 12 15 4 61

0,7 0,2 0,2 0,4 1,4 0,4 0,7 0,3 7,1

266 18 12 29 57 7 10 / 42

67,3 69,2 50,0 70,7 73,1 58,3 66,7 / 68,9

129 8 12 12 21 5 5 4 19

32,7 30,8 50,0 29,3 26,9 41,7 33,3 100,0 31,1

3

0,4

3

100,0

/

/

131 247 172 28 34 13 33

1,7 1,2 2,0 0,4 1,6 0,5 1,3

88 113 76 16 15 6 17

67,2 45,7 44,2 57,1 44,1 46,2 51,5

43 134 96 12 19 7 16

32,8 54,3 55,8 42,9 55,9 53,8 48,5

10

0,8

5

50,0

5

50,0

124

3,6

68

54,8

56

45,2

6

1,0

1

16,7

5

83,3

9.768

2,1

5254

53,8

4.514

46,2

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

29

Združene države Amerike

102

Tabela 17: Število in delež upokojenega neirskega prebivalstva v letu 2011 Delež Število Delež upokojencev v Narodnost Število moških moških neirski populaciji

EU Belgija Bolgarija Češka Estonija Francija Nemčija Madžarska Italija Latvija Litva Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Španija Švedska ZK30 Ostale Evropa Rusija Ukrajina Moldavija Turčija Ostale Afrika Nigerija JAR31 Mavricij Kongo Zimbabve Sudan Somalija Gana Egipt Alžirija Ostale 30 31

17.451 56 23 18 15 142 826 26 202 97 130 407 328 26 127 33 73 57 14.754 111 233 46 10 6 5 166 209 43 96 3 5 10 3 9 6 6 3 25

4,5 5,2 1,3 0,3 0,6 1,5 7,3 0,3 2,6 0,5 0,4 9,4 0,3 0,9 0,7 0,3 1,1 3,3 13,1 3,3 1,4 1,2 0,3 0,2 0,5 3,2 0,5 0,2 2,0 0,1 0,3 0,7 0,2 0,8 0,5 0,6 0,3 0,4

8662 25 9 11 5 66 444 17 119 29 39 239 106 13 51 13 31 20 7370 55 83 13 0 2 1 67 84 16 36 2 1 2 1 4 2 5 / 12

49,6 44,6 39,1 61,1 33,3 46,5 53,8 65,4 58,9 29,9 30,0 58,7 32,3 50,0 40,2 39,4 42,5 35,1 50,0 49,5 35,6 28,3 0,0 33,3 20,0 40,4 40,2 37,2 37,5 66,7 20,0 20,0 33,3 44,4 33,3 83,3 / 48,0

Število žensk 8.789 31 14 7 10 76 382 9 83 68 91 168 222 13 76 20 42 37 7.384 56 150 33 10 4 4 99 125 27 60 1 4 8 2 5 4 1 / 13

Delež žensk 50,4 55,4 60,9 38,9 66,7 53,5 46,2 34,6 41,1 70,1 70,0 41,3 67,7 50,0 59,8 60,6 57,5 64,9 50,0 50,5 64,4 71,7 100,0 66,7 80,0 59,6 59,8 62,8 62,5 33,3 80,0 80,0 66,7 55,6 66,7 16,7 / 52,0

Združeno Kraljestvo Republika Južna Afrika

103

Narodnost Azija Indija Filipini Kitajska Pakistan Malezija Bangladeš Tajska Irak Savdska Arabija Ostale Amerika ZDA 32 Brazilija Kanada Ostale Avstralija Nova Zelandija Ostale narodnosti Več narodnosti Skupaj

Število

Delež upokojencev v neirski populaciji

Število moških

Delež moških

Število žensk

Delež žensk

368 32 30 81 34 24 6 7 36

0,6 0,2 0,2 0,7 0,5 0,7 0,3 0,5 3,3

187 20 12 32 20 10 / 0 16

50,8 62,5 40,0 39,5 58,8 41,7 / 0,0 44,4

181 12 18 49 14 14 / 7 20

49,2 37,5 60,0 60,5 41,2 58,3 / 100,0 55,6

10

1,0

8

80,0

2

20,0

108 1.011 821 25 132 33 79

1,2 4,1 7,5 0,3 5,5 1,2 2,8

63 502 412 12 67 11 37

58,3 49,7 50,2 48,0 50,8 33,3 46,8

45 509 409 13 65 22 42

41,7 50,3 49,8 52,0 49,2 66,7 53,2

29

2,1

18

62,1

11

37,9

205

5,0

113

55,1

92

44,9

34

4,0

20

58,8

14

41,2

19.619

3,6

9706

49,5

9.913

50,5

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

32

Združene države Amerike

104

Dublin Kildare Meath Wicklow Dublin Kildare Meath Wicklow Dublin Kildare Meath Wicklow

Okrožje

36.152 4.779 3.722 4.692 79.924 12.081 10.051 7.636 118.707 17.349 14.878 10.067

EU (EU 27) 10.803 1.189 658 602 13.007 1.377 765 521 6.972 1.141 593 395

Evropa 3.211 435 362 372 3.674 463 366 391 19.699 2.143 1.898 472

Afrika 9.427 1.335 919 304 17.105 1.862 1.590 438 35.977 2.674 1.362 1.497

Azija 13.412 718 345 345 28.084 1.553 911 1.064 10.693 892 705 672

Amerika33

Ostale narodnosti 5.156 555 380 366 8.102 1.140 710 678 3.010 347 350 250

Več narodnosti 1.073 84 47 96 1.037 110 83 64 438 16 16 24

79.234 9.095 6.433 6.777 150.933 18.586 14.476 10.792 195.496 24.562 19.802 13.377

Skupaj

33

Podatki za leti 2002 in 2006 obsegajo samo Neirce, ki izvirajo iz Združenih držav Amerike

105

Vir: Census 2002. Volume 4. Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2003; Census 2006. Volume 4 - Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2007; Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

2011

2006

2002

Leto

Tabela 18: Število neirskega prebivalstva v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju v letih 2002–2011

Dublin Kildare Meath Wicklow Dublin Kildare Meath Wicklow Dublin Kildare Meath Wicklow

Okrožje 45,6 52,5 57,9 69,2 53,0 65,0 69,4 70,8 60, 70,6 75,1 75,3

EU (EU 27) 13,6 13,1 10,2 8,9 8,6 7,4 5,3 4,8 3,6 4,6 3,0 3,0

Evropa 4,1 4,8 5,6 5,5 2,4 2,5 2,5 3,6 10,1 8,7 9,6 3,5

Afrika 11,9 14,7 14,3 4,5 11,3 10,0 11,0 4,1 18,4 10,9 6,9 11,2

Azija 16,9 7,9 5,4 5,1 18,6 8,4 6,3 9,9 5,5 3,6 3,6 5,0

Amerika34

Ostale narodnosti 6,5 6,1 5,9 5,4 5,4 6,1 4,9 6,3 1,5 1,4 1,8 1,9

1,4 0,9 0,7 1,4 0,7 0,6 0,6 0,6 0,2 0,1 0,1 0,2

Več narodnosti

34

Podatki za leti 2002 in 2006 obsegajo samo Neirce, ki izvirajo iz Združenih držav Amerike

106

Vir: Census 2002. Volume 4. Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2003; Census 2006. Volume 4 - Usual Residence, Migration, Birthplaces and Nationalities, 2007; Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

2011

2006

2002

Leto

Tabela 19: Delež neirskega prebivalstva v širšem dublinskem območju in dublinskem okrožju v letih 2002–2011

Brez Irske

0,4

89

35

2,1

483

23.178

6,5

1.507

20,1

5,5

3,1

25,4

36,9

65,4

Američani 7.315 8,3 68,4 Ostale 1.550 1,8 51,5 narodnosti Več 238 0,3 54,3 narodnosti Skupaj 88.038 Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

1.280

724

5.890

8.553

15.167

Delež v predelu

4.652

21,6

31,7

38,1

39,5

49,0

42,7

Število v predelu

52,9

19.029

Azijci

3,0

2.654

7,1

33,7

29.677

6.238

24,2

61,0

Delež v predelu

21.337

53.668

Število v predelu

Afričani

Ostali

EU 12

EU 15

35

Evropejci

Narodnost

Delež od vseh pripadni kov iste skupine

20,3

16,0

14,1

12,9

6,5

10,4

7,8

19,6

12,1

Delež od vseh pripadn ikov iste skupine

Tabela 20: Število in delež neirskega prebivalstva v dublinskem okrožju leta 2011 Dublin City Dún Laoghaire-Rathdown

49.517

53

587

1.207

6.137

6.848

2.324

23.540

8.821

34.685

Število v predelu

0,1

1,2

2,4

12,4

13,8

4,7

47,5

17,8

70,0

Delež v predelu

Fingal

12,1

19,5

11,3

17,1

34,8

33,3

31,3

20,3

27,6

Delež od vseh pripadn ikov iste skupine

34.763

58

390

664

6.159

5.333

1.270

16.049

4.840

22.159

Število v predelu

0,2

1,1

1,9

17,7

15,3

3,7

46,2

13,9

63,7

Delež v predelu

13,2

13,0

6,2

17,1

27,1

18,2

21,4

11,1

17,6

Delež od vseh pripadn ikov iste skupine

South Dublin

107

195.496

438

3.010

10.693

35.977

19.699

6.972

75.156

43.551

125.679

Skupaj

37

36

a

a

4.558

3.464

2.871

4.405

3.918

9.130

Francija

Nemčija

Madžarska

Italija

Latvija

Litva

3.370

3.781

Slovaška

Španija

Združene države Amerike Republika Južna Afrika

10.666

828

30.581

Romunija

Portugalsk

Poljska

1.145

808

Estonija

Nizozemsk

1.485

742

Bolgarija

Češka

427

101.947

Število

Belgija

EU

Narodnost

2,2

2,0

6,2

0,5

17,8

0,7

5,3

2,3

2,6

1,7

2,0

2,7

0,5

0,9

0,4

0,2

59,4

Delež

Kitajska

Filipini

Indija

Azija

6.104

7.057

8.832

33.909

2.873

629

Alžirija Ostale

505

310

666

393

504

744

Egipt

Gana

Somalija

Sudan

Zimbabve

Kongo

2.224

1.485

JAR37 Mavricij

6.250

16.583

Število

Nigerija

Afrika

Narodnost

Tabela 21: Število in delež neirskega prebivalstva Dublina in njegovih predmestji v letu 2011

3,6

4,1

5,1

19,7

1,7

0,4

0,3

0,2

0,4

0,2

0,3

0,4

1,3

0,9

3,6

9,7

Delež

Več narodnosti

Ostale narodnosti

Nova Zelandija

Avstralija

Ostali

Ostale

Kanada

414

1173

479

1039

3.105

1.567

998

4.377

3.097

ZDA 36 Brazilija

10.039

Število

Amerika

Narodnost

108

0,2

0,7

0,3

0,6

1,8

0,9

0,6

2,5

1,8

5,8

Delež

1.294

Moldavija

1,1

0,2

0,8

0,7

0,8

3,6

0,9

10,1

0,5

Delež

38

Združeno Kraljestvo

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

1.925

1.129

Ukrajina

Ostale

1.356

Rusija

417

6.121

Evropa

Turčija

1.590

17.326

852

Število

Ostale

ZK

38

Švedska

Narodnost

380 735

Tajska Irak

Ostale

Skupaj: 171.704

4.930

555

679

Bangladeš

Savdska Arabija

1.606

3.031

Število

Malezija

Pakistan

Narodnost

2,9

0,3

0,4

0,2

0,4

0,9

1,8

Delež Narodnost

Število

109

Delež

Tabela 22: Število in delež poljskega prebivalstva po okrožjih v letu 2011

Provinca in njena okrožja Leinster Carlow Dublin Kildare Kilkenny Laois Longford Louth Meath Offaly Westmeath Wexford Wicklow Munster Clare Cork Kerry Limerick Tipperary Waterford Connacht Galway Leitrim Mayo Roscommon Sligo Ulster (Irski del) Cavan Donegal Monaghan Republika Irska

Število Poljakov 68.195 2.278 35.898 7.194 2.177 2.299 1.628 1.880 3.867 1.865 2.345 4.010 2.754 35.160 2.658 15.920 4.048 6.090 4.193 2.251 14.155 7.531 764 2.933 1.365 1.562 5.075 1.889 2.103 1.083 122.585

Delež Poljakov v celotni populaciji 2,8 4,2 2,9 3,4 2,3 2,9 4,2 1,5 2,1 2,4 2,8 2,8 2,0 2,9 2,3 3,1 2,8 3,2 0,1 2,0 2,6 3,1 2,4 2,3 2,1 2,4 1,7 2,6 1,3 1,8 2,7

Vir: Profile 6. Migration and Diversity, 2012.

110