UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2013
MAGDALENA SKUK
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
DIPLOMSKO DELO
UČINKOVITA UPORABA VIZUALNIH UČIL PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Študijski program: Geografija – D Slovenski jezik in književnost – D
Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc
LJUBLJANA, 2013
MAGDALENA SKUK
ZAHVALA
Hvala mentorici izr. prof. dr. Tatjani Resnik Planinc za strokovno pomoč, nasvete in predloge pri izdelavi diplomskega dela. Hvala učiteljem geografije Tomažu Božiču Nosanu, Nini Farič, Tanji Plohl, Anji Turk in Tanji Vojska za pomoč in sodelovanje pri organizaciji učnih ur za potrebe diplomskega dela. Hvala možu Urošu za vso podporo, ki si mi jo dajal med pisanjem diplomskega dela in mi tako pomagal narediti korak naprej v življenju. Hvala staršem, Mariji in Marjanu, sestri Mojci in njenemu možu Boštjanu, ker ste verjeli vame in mi dajali vzpodbudo za pisanje diplomskega dela.
Hvala sorodnikom in prijateljem za pozitivno motivacijo med pisanjem diplomskega dela.
2
IZJAVA
Spodaj podpisana Magdalena Skuk izjavljam, da je diplomsko delo Učinkovita uporaba vizualnih učil pri pouku geografije v osnovni šoli v celoti moje avtorsko delo. Magdalena Skuk
3
UČINKOVITA UPORABA VIZUALNIH UČIL PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI Izvleček Diplomsko delo Učinkovita uporaba vizualnih učil pri pouku geografije v osnovni šoli predstavlja uporabo vizualnih učil pri pouku geografije v različnih razredih predmetne stopnje na osnovni šoli. Učilo je predmet, ob katerem dobiva učenec znanje neposredno. V njegovem razvoju je pomembnih zlasti pet mejnikov: izum tiska, izum fotografije, izum radia, izum filma in televizije in izum učnih strojev ter računalnikov. Učni tipi kažejo na razmeroma trajne posebnosti učenca v tem, kako si najlažje zapomni novo snov. Poznamo tri različne učne tipe: vizualni, avditivni in kinestetični. V empiričnem delu smo izvajali raziskavo na petih različnih šolah v Sloveniji. Zanimalo nas je, ali uporaba vizualnih učil pri pouku geografije vpliva na boljše usvajanje učne snovi pri učencih. To smo ugotavljali z dvema različnima pristopoma k pouku – pri eni uri geografije smo uporabljali kar največje možno število vizualnih učil, pri drugi uri pa smo snov podajali brez uporabe vizualnih učil. Novo usvojeno snov smo preverili s kratkim učnim listom na koncu ure. Rezultati so pokazali, da so učenci, ki so sodelovali v učni uri z uporabo vizualnih učil, boljše odgovarjali na vprašanja kot pa učenci, ki vizualna učila niso bili deležni. Iz tega lahko sklepamo, da uporaba vizualnih učil pozitivno vpliva na usvojitev nove učne snovi. Ključne besede: pouk, osnovna šola, učni tip, vizualna učila, učni list.
EFFECTIVE USE OF VISUAL TEACHING IN GEOGRAPHY LESSONS IN PRIMARY SCHOOL Abstract Thesis Effective use of visual teaching aids in geography lessons in elementary school represents the use of visual teaching aids in geography lessons in a variety of lower classes in an elementary school. With learning aids student receives knowledge directly. For their development there are five important milestones: the invention of the press, the invention of photography, the invention of radio, motion picture and television invention and the invention of teaching machines and computers. Learning styles show a relatively constant specialty of a learner in what helps him to remember new material. In that case, there are three different types of learning: visual, auditory and kinesthetic. In the empirical part, we carried out a survey in five different schools in Slovenia. We were interested in whether the use of visual teaching aids in geography lessons resulted in better acquiring of learning materials at pupils. This was observed using two different approaches of teaching – at one class of geography lesson we have used a maximum number of visual teaching aids possible, at another, we have presented the teaching theme without the use of visual teaching aids. The acquired new substance was tested with a short worksheet at the end of the hour. The results showed, that when we used visual teaching aids the pupils better answered questions, than pupils at whom visual teaching aids were not used. From this we can conclude, that the use of visual teaching aids has a positive impact on the adoption of new learning materials. Keywords: teaching, elementary school, learning style, visual teaching aids, worksheet.
4
KAZALO 1
UVOD ................................................................................................................................ 7
A.
TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 8
2
UČNI TIPI ........................................................................................................................ 8
3
2.1
VIZUALNI UČNI TIP ................................................................................................ 8
2.2
AVDITIVNI UČNI TIP ............................................................................................... 8
2.3
KINESTETIČNI UČNI TIP ........................................................................................ 9
UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI .................................................................................. 9 3.1
UČNI PRIPOMOČKI .................................................................................................. 9
3.2
UČILA ......................................................................................................................... 9
3.2.1 4
Učila v preteklosti .............................................................................................. 10
SODOBNA IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA ................................................... 12 4.1
VIZUALNA UČILA PRI POUKU GEOGRAFIJE .................................................. 14
4.1.1
Slike .................................................................................................................... 15
4.1.2
Učbenik .............................................................................................................. 18
4.1.3
Interaktivna tabla ................................................................................................ 19
4.1.4
Film .................................................................................................................... 20
4.1.5
Besedilo .............................................................................................................. 23
4.1.6
Modeli ................................................................................................................ 23
4.1.7
Globus ................................................................................................................ 24
4.1.8
Atlas ................................................................................................................... 25
4.1.9
Vzročni profili .................................................................................................... 26
4.1.10 Blok diagrami ..................................................................................................... 26 4.1.11 Plakat .................................................................................................................. 26 5
6
RAZISKAVA .................................................................................................................. 28 5.1
NAMEN IN CILJI RAZISKAVE ............................................................................. 28
5.2
HIPOTEZE ................................................................................................................ 29
OSNOVNE ŠOLE .......................................................................................................... 29 6.1
OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA ....................... 29
6.1.1 Učna priprava št. 1 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika .................................................................................... 30 6.1.2 Učna priprava št. 2 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika ................................................................................................ 36 6.1.3
Preverjanje znanja .............................................................................................. 44
6.1.4
Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 44
6.2
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO .................................................................................... 45
6.2.1
Učna priprava št. 3 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Sostro46 5
6.2.2 Učna priprava št. 4 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Sostro.... ............................................................................................................................ 53 6.2.3
Preverjanje znanja .............................................................................................. 58
6.2.4
Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 58
6.3
OSNOVNA ŠOLA MAJDE VRHOVNIK ................................................................ 59
6.3.1 Učna priprava št. 5 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Majde Vrhovnik........................................................................................................................... 60 6.3.2 Učna priprava št. 6 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Majde Vrhovnik ............................................................................................................... 67 6.3.3
Preverjanje znanja .............................................................................................. 72
6.3.4
Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 73
6.4
OSNOVNA ŠOLA NOTRANJSKI ODRED CERKNICA ...................................... 74
6.4.1 Učna priprava št. 7 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica................................................................................................ 74 6.4.2 Učna priprava št. 8 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica................................................................................................ 82 6.4.3
Preverjanje znanja .............................................................................................. 89
6.4.4
Deleži pravilnih odgovorov učencev .................................................................. 90
6.5
OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA .................................. 91
6.5.1 Učna priprava št. 9 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica ........................................................................................................... 91 6.5.2 Učna priprava št. 10 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica ............................................................................................... 103
7
6.5.3
Preverjanje znanja ............................................................................................ 113
6.5.4
Deleži pravilnih odgovorov učencev ................................................................ 113
REZULTATI RAZISKAVE........................................................................................ 115 7.1
IZBOR VPRAŠANJ ZA POTRDITEV/ZAVRNITEV HIPOTEZ ......................... 115
7.2
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ .......................................................... 117
8
ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 118
9
SUMMARY................................................................................................................... 119
10
VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 120
11
SEZNAM PREGLEDNIC, SLIK................................................................................ 123 11.1 SEZNAM PREGLEDNIC ....................................................................................... 123
11.2 SEZNAM SLIK ....................................................................................................... 123 12
SEZNAM PRILOG ...................................................................................................... 123
6
1
UVOD
Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali večja uporaba vizualnih učil pripomore k boljšemu in globljemu razumevanju učne snovi pri učencih. Zanimala nas bo tudi pridobitev znanja učenca ob uporabi vizualnih učil in pridobitev znanja učenca brez vizualnih učil, torej le ob frontalni razlagi. Poleg boljšega in globljega razumevanja snovi nas bo v diplomskem delu zanimalo tudi, ali je učencem ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva kot ura brez uporabe teh ter ali je razlaga abstraktnih pojmov lažja ob uporabi vizualnih učil kot brez njih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo podali splošen oris dosedanjih dognanj na področju raziskav učnih tipov in uporabe vizualnih učil. Iz dosedanjih šolskih izkušenj ugotavljamo, da je uporaba vizualnih učil pri večini učiteljev dobrodošel in zaželen način podajanja nove snovi, saj lahko učitelji tako naredijo učno uro bolj pestro in zanimivo. Največkrat je njihova uporaba podkrepljena s frontalno razlago in komentarjem. V empiričnem delu bomo uporabo vizualnih učil testirali pri konkretni geografski učni snovi. Temeljil bo na raziskavi, ki bo izvedena na večjem številu učencev v različnih osnovnih šolah. Izvedli smo dve učni uri geografije – učno uro z uporabo največjega možnega števila vizualnih učil ter učno uro brez uporabe vizualnih učil. Pri učni uri brez uporabe vizualnih učil so učenci lahko uporabljali le zemljevide, saj so ti osnovno učilo pri pouku geografije. Glede na to, da je vizualni zaznavni tip zelo razširjen, bi morala biti tudi učna ura z uporabo vizualnih učil bolje in učinkoviteje izpeljana kot učna ura brez uporabe teh. Po končani učni uri so učenci rešili učni list, v katerem so odgovorili na vprašanja in ocenili izvedbo učne ure. Tako smo dobili rezultate, pri kateri uri so si učenci zapomnili več nove snovi in katera ura jim je bila bolj zanimiva. Delo bo temeljilo na študiju literature in virov, prav tako pa tudi na praktični izvedbi učne ure pri pouku geografije ob uporabi različne količine vizualnih učil.
7
A. TEORETIČNI DEL
2
UČNI TIPI
Šolska psihologija loči med različnimi učnimi tipi. Fleming (2013) razloži učne stile v povezavi z načinom učenčeve zapomnitve nove učne snovi – nekateri učenci si najbolj zapomnijo stvari, ki jih lahko vidijo, drugi si lažje zapomnijo stvari, ki jih slišijo, medtem ko si nekateri učenci najbolj zapomnijo stvari, ki so jih sami preizkusili. Tako poznamo tri različne učne tipe: vizualni, avditivni in kinestetični. Povsem »čisti« učni tip ne obstaja, saj vsak uporablja kombinacijo učnih tipov. Pomembno je, da ugotovimo, kateri učni tip pri učencu prevladuje.
2.1
VIZUALNI UČNI TIP
Učenci, pri katerih prevladuje vizualni učni tip, večino informacij zaznavajo preko vida in si bolje zapomnijo, če nove informacije vidijo. Uporabljajo različne barve, slike, preglednice, prosojnice, njihovi zapiski pa so urejeni. Ob snovi si rišejo skice. Učenci, pri katerih prevladuje vizualni učni tip, so dobri v črkovanju, za učenje potrebujejo tih in miren prostor in imajo radi barve. Določeno snov vidijo v podobah. Učenci si informacije oblikujejo v miselni vzorec (Fleming, 2013). Težko si zapomnijo ustna navodila (Kragelj, 2013).
2.2
AVDITIVNI UČNI TIP
Fleming (2013) trdi, da učenci, pri katerih prevladuje avditivni učni tip, informacije najbolje sprejemajo s slušnim zaznavanjem. Pozorni so na zvoke okrog sebe, na barvo glasu. Največkrat se učijo tako, da si snov berejo na glas, razlago pa poslušajo pozorno in z zanimanjem. Pomnjenje in razumevanje snovi je še boljše, če se o njej pogovarjajo z drugimi ali jim jo razlagajo. Namesto, da snov poslušajo, je zanje bolje, da si jo posnamejo in potem večkrat poslušajo. Učenci so težko dalj časa tiho, radi berejo, ni jih strah nastopanja v razredu, dobro razlagajo znane informacije ter so uspešni v delu po skupinah. Dejstva ponavljajo z zaprtimi očmi in za boljše pomnjenje uporabljajo videoposnetke.
8
2.3
KINESTETIČNI UČNI TIP
Učenci, pri katerih prevladuje kinestetični učni tip, so tisti učenci, ki se med učenjem veliko gibajo in si več zapomnijo med hojo (Kragelj, 2013). Fleming (2013) trdi, da so to tisti učenci, ki se učijo z gibanjem, dotikanjem in doživljanjem stvari ter skozi notranje občutke. Tok misli in razmišljanj naj se ujema s fizičnim gibanjem, zato se med učenjem sprehajajo oziroma premikajo. Najbolj se učijo z neposrednim pristopom ter aktivnim raziskovanjem. Taki učenci ne morejo dolgo sedeti pri miru, niso dobri v črkovanju, imajo radi igre vlog ter so nemirni med poslušanjem v razredu. Med učenjem poslušajo glasbo ter imajo veliko odmorov. Radi se učijo z drugimi učenci. Za lažje pomnjenje uporabljajo močne barve, prostor, v katerem se učijo, pa je polepljen z raznimi slikami.
3
UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI
Andoljšek (1973, str. 129) je že pred 40. leti trdil, da si učni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z učnimi oblikami in učnimi metodami. Njegova trditev je aktualna še danes. Zelo pomembno vlogo imajo poleg učnih oblik in učnih metod v učnem procesu učila in učni pripomočki.
3.1
UČNI PRIPOMOČKI
Že leta 1981 je Podhostnik (str. 198–199) učne pripomočke definiral kot tista učna sredstva, ki le posredno pomagajo pri dajanju oz. pridobivanju informacij (tabla, krede, flanelograf, grafoskop, diaprojektor, sistem responderjev, kino projektor itd.) in jih uporablja učitelj, določene pa lahko samostojno uporabljajo tudi učenci. Učni pripomočki lahko tudi spremenijo svojo funkcijo. Če npr. pri kemiji učenci proučujejo mikroskop, postane mikroskop učilo.
3.2
UČILA
Učila so predmeti, ob katerih dobiva učenec znanje neposredno. To so učbeniki, slike, globus, modeli površja itd. Prakash (2012) pravi, da imajo učila glavno vlogo v procesu poučevanja. Delujejo kot podpora učitelju in učencu pri pridobivanju znanja iz učnega načrta. So učna
9
orodja, s katerimi učitelj nadomesti oziroma nadgradi verbalno razlago. Razdeli jih v različne skupine glede na njihovo funkcijo in uporabo. 3.2.1 Učila v preteklosti Andoljšek (1973, str. 129) je trdil, da se učila razvijajo s poukom, razvojem tehnike in tehnologije. Posledica tega je bila, da so bila v preteklosti pri pouku uporabljena drugačna vizualna učila kot pa jih uporabljamo danes. V nadaljevanju so predstavljena nekatera učila, ki so se uporabljala v preteklosti, v sedanjosti pa so jih zamenjala bolj moderna in izpopolnjena učila. Diapozitivi so na filmski trak posnete slike, ki so zaradi lažjega vdevanja v projektorjevo vodilo uokvirjene. Diafilm so v film združene slike za projiciranje. Didaktična prednost diapozitivov je bila v tem, da jih je učitelj lahko razvrščal tako, kakor je zahtevala učna snov. Pomembni so bili takrat, kadar naj bi učenci dalj časa natančneje opazovali določene slike, še posebej pa takrat, kadar je moral učitelj poudariti postopnost in zaporednost dogodkov in procesov. Pred projiciranjem je moral učitelj diapozitive in diafilm pregledati, premisliti, na kaj bo opozoril učence pri opazovanju, v katerem delu učne ure bo projiciral in kako bo vključil rezultat v učno snov (Andoljšek, 1973, str. 132–133).
Flanelograf je napet kos flanele, na katerega se nalepljajo ali pritrjajo aplikacije (SSKJ, 2013). Radio je imel kot učilo določene prednosti: omogočal je neposreden prenos iz najbolj oddaljenih krajev; govor, ki ga je spremljala glasba, je lahko sicer učence motila, navadno pa je vzbujala globlja čustvena doživetja; prek radia so učenci slišali govor znamenitih osebnosti; šolski radijski program je lahko poslušalo več šol. Radio je bil uporaben pri pouku materinščine, tujih jezikov, glasbe, zemljepisa (potopisi, reportaže), zgodovine (drame, igre) in drugod. Radijske oddaje so združevale govor, glasbo in tako imenovano zvočno kuliso (šumi, posnemanje naravnih glasov). Šolske radijske oddaje so morale imeti kvalitetne programe. Na poslušanje oddaje je moral učitelj učence pripraviti in oddajo vključiti v učno snov (Andoljšek, 1973, str. 134–135).
10
Prosojnice so na prozornem materialu s slikami ali besedilom podane informacije. Izdelane so iz različnih prosojnih snovi in v različnih oblikah. Ločimo plastne prosojnice (iz enega samega lista) in večplastne prosojnice (sestavljene iz več listov). Večplastne prosojnice so omogočale prekrivanje in s tem slikovno gradnjo. Uporabljali smo lahko tudi prosojnice neme karte. Uveljavljale so se tudi fotoprosojnice, ki so bile lahko črno-bele ali barvne (Brinovec, 2004, str. 128–129). Morano (1993, str. 18) je naštel prednosti prosojnic: projekcija pri dnevni svetlobi, možnost neposrednega poseganja vanjo (po njej pišemo, rišemo ali jo kako drugače spreminjamo), njihovo hranjenje in prenašanje je enostavno. Med pomanjkljivosti je prištel, da priprava in izdelava dobrih prosojnic zahteva veliko časa in premišljevanja, barvne prosojnice so drage, druge odvračajo pozornost od tistega, kar želimo povedati, za učence pa so lahko utrujajoče zaradi močnega vira svetlobe. Podhostnik (1981, str. 198) je pred dobrimi 30 leti učila definiral kot tista učna sredstva, ki so vir novih informacij, proučujejo pa jih učenci pod učiteljevim vodstvom ali pa samostojno. V didaktiki so znane različne klasifikacije učil. Razdelil jih je na: o tridimenzionalna: -
prirodni objekti (rastline, živali, rudnine, stroji itd.)
-
modeli (uporabljajo se pri fiziki, kemiji, biologiji …);
o dvodimenzionalna – likovna: -
razne vrste slik, fotografije, diafilmi, diapozitivi itd., posebna vrsta likovnih učil so zemljevidi, grafikoni, preglednice itd.;
o tekstualna: -
učbeniki, priročniki, delovni zvezki, učni lističi, časopisi, revije, leksikoni itd.;
o akustična: -
magnetofonski posnetki, gramofonske plošče, radijske oddaje;
o učila za demonstracijo gibanja: -
film, televizijske oddaje, magnetofonski posnetki, modeli strojev v prerezu itd.
Klasifikacija ni dosledna, saj lahko npr. film uvrstimo tako med slike kot med akustična sredstva (Podhostnik, 1981, str. 198). V spodnji preglednici so zapisana vizualna učila, ki so se uporabljala v preteklosti. Označeno je, ali se posamezna učila še vedno uporabljajo pri pouku geografije ali ne.
11
Preglednica 1: Uporaba vizualnih učil v preteklosti v primerjavi z uporabo v sedanjosti Vizualno učilo
Uporaba v preteklosti
Uporaba v sedanjosti
Gramofonska plošča
Da.
Ne.
Razglednice
Da.
Občasno.
Magnetofonski trak
Da.
Ne.
Diapozitiv
Da.
Ne.
Flanelograf
Da.
Ne.
Učbenik
Da.
Da.
Delovni zvezek
Da.
Da.
Slike
Da.
Da.
Fotografije
Da.
Da.
Modeli površja
Da.
Občasno.
Stenske slike
Da.
Da.
Grafikoni
Da.
Da.
Preglednice
Da.
Da.
Neme karte
Da.
Da.
Diafilm
Da.
Ne.
Prosojnica
Da.
Občasno.
Globus
Da.
Da.
Epiprojekcija
Da.
Ne.
Blok diagram
Da.
Občasno.
Avtorica: Magdalena Skuk, 2013.
4
SODOBNA IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA
Informacijo oziroma učno vsebino lahko posredujemo učencem z različnimi mediji. Isto informacijo lahko posredujemo na več načinov. Kvaliteta posredovane informacije je odvisna od zgradbe, primernosti in tudi od tega, kako so izkoriščene specifične lastnosti medija, ki lahko dajo informaciji različne kvalitete. Učne medije moramo obravnavati v tesni zvezi z učno metodo, toda od narave učnega medija je odvisno, v kakšnem odnosu sta učna metoda in medij (Blažič, 1993, str. 20).
12
Pomemben del sodobne izobraževalne tehnologije so avdiovizualna sredstva, ki zavzemajo pri sodobnem pouku tudi najpomembnejše mesto. Avdiovizualna sredstva postajajo sestavni del učnega procesa. Njihova uporaba izhaja iz potreb in zahtev sodobne didaktike, pedagogike in psihologije. Uporabnost avdiovizualnih sredstev pogojujeta zlasti dve dejstvi: -
ljudje, zlasti mladina, postajajo vizualni tipi. Psihološke raziskave v osnovni šoli kažejo, da kar 82 % otrok pripada temu tipu;
-
vizualno izročilo je postalo najpomembnejša oblika sporazumevanja v sodobnem svetu (velika količina slik z različnih področij, enostavnost stripa itd.).
Ob neposrednem opazovanju, ki je najboljša metoda opazovanja, je uporaba avdiovizualnih sredstev edina možnost, da učenci spoznajo geografske elemente in procese, pa tudi oddaljene pokrajine. Uporaba avdiovizualnih sredstev tako mnogokrat nadomesti neposredno opazovanje (Brinovec, 2004, str. 124).
Klasifikacija avdiovizualnih sredstev v sodobni didaktiki ni enotna. Pogosti kriteriji razvrščanja so: -
modaliteta informacije (akustična, vizualna, avdiovizualna);
-
narava informacije glede na način zapisa (simbolična, slikovna, konkretna);
-
trajanje informacije (dinamična, statična);
-
stopnja in oblika učenčevega sodelovanja (enosmerna ali dvosmerna komunikacija);
-
stopnja vpliva na strategijo pouka (pasivna in aktivna sredstva);
-
izvor učnih sredstev.
Brinovec (2004, str. 124) jih po namenu deli na (pri čemer opozarjamo, da so nekatera že zastarela in umaknjena iz uporabe v razredu): -
poučevalna (stenske karte, flanelogram, demonstracijski objekti, film, prosojnica, magnetofonski trak itd.); namenjena so vsem učencem hkrati;
-
učna (učbenik, atlas, učni program, čitanka itd.); namenjena so posameznim učencem;
-
delovna sredstva (neme karte, delovni zvezki, testi, sredstva za sestavo reliefa, profila); z njimi učenec potrjuje usvojeno znanje.
Če želimo učna sredstva klasificirati po več kriterijih hkrati, dobimo običajno klasifikacijo, ki pa vendar pretežno sloni na zaznavanju. Ponavadi sredstva klasificiramo v vidna (vizualna), slušna (avditivna) in vidno slušna (avdiovizualna). 13
Pri pouku geografije je veliko pojmov, pojavov in procesov, ki so oddaljeni, veliko je abstraktnih problemov, ki jih učenec težko razume. Najlažji način za razumevanje tega je posredno opazovanje s pomočjo učil. Funkcija teh sredstev pa ni le v tem, da so ilustracija učiteljevih trditev in razlag, ampak so tudi vir znanja. Vsako učilo ima svojo določeno pedagoško didaktično vrednost in je za njegovo uporabo potrebna resna metodična priprava (Brinovec, 2004, str. 124). Če učila razumemo v najširšem pomenu, lahko sprejmemo klasifikacijo učil širše izobraževalne tehnologije – ki izhaja iz načina, kako posamezna učila prikazujejo geografske objekte, pojave in procese: -
realni geografski objekti,
-
prikazi geografskih objektov,
-
opisi geografskih objektov,
-
predmeti za reprodukcijo in analizo (Brinovec, 2004, str. 124). VIZUALNA UČILA PRI POUKU GEOGRAFIJE
4.1
Vizualna učila izboljšujejo učinkovitost le govorjenega poučevanja. Razlogi za uporabo vizualnih učil so: izboljšujejo razumevanje snovi, spodbujajo boljše pomnjenje, zagotavljajo boljšo organizacijo, prispevajo k verodostojnosti podatkov ter pripomorejo h gibanju učitelja (Bannon, 2007). Bannon (2007) poda tudi nasvete za uporabo vizualnih učil: -
učitelj naj stoji za učilom, da ne zastira pogleda nanj učencem;
-
najprej uporabimo učilo, šele potem razlagajmo podatke, ki jih vsebuje;
-
učitelj naj se uči uporabljati različne vrste vizualnih učil, saj le en način uporabe vizualnega učila še ne prinese zagotovila za boljše pomnjenje;
-
prepričati se moramo, da učilo res podpira želene informacije, saj je ključnega pomena, da sta razlaga in vizualno učilo usklajena;
-
zagotoviti je treba vsem učencem enake pogoje, da lahko vidijo in spremljajo uporabo vizualnega učila;
-
ne smemo dovoliti, da vizualno učilo zmanjša ali pa celo razvrednoti pomen razlage;
-
ne pozabimo, da je preprostost dobro načelo oblikovanja, zato ne preobremenjujmo vizualnih učil z nepotrebnimi informacijami.
14
Brinovec (2004, str. 123) pravi, da naj bi učila omogočala spoznavanje soodvisnosti geografskih
pojavov
in
procesov,
omogočala
alternativne
odločitve,
spodbujala
komuniciranje, večala aktivnost učencev, dvigovala zanimanje za nadaljnje delo in omogočala problemski pouk geografije. Šole in učitelji še vedno nimajo na razpolago zadosti učil. Razlogi za to so številni. Za mnoge vsebine učila niso pripravljena, ker so namenjena premajhnim skupinam učencev in se jih zaradi tega ne splača pripravljati. Učila so draga, zato se šole težko odločijo za nakup. Učitelji niso dovolj usposobljeni za njihovo uporabo in zato nimajo pretirane želje po njih. Tudi premalo si prizadevajo, da bi jih šola kupila, kadar so na razpolago. Velikokrat ni na razpolago primerno opremljenih prostorov za njihovo uporabo, pa tudi ne kabineta za njihovo shranjevanje.
4.1.1 Slike Slike so bistvenega pomena za posredno opazovanje. Poznamo veliko različnih vrst slik (Sharma, 2012). Po Birkenhauerju (v Brinovec, 2004, str. 125) je projekcija slike najboljše nadomestilo za neposredno opazovanje. Geografska analiza slike razvija opazovanje, omogoča predstavo, razvija sposobnost otrokovega mišljenja, navaja ga na hkratno opazovanje pojavov in ga usposablja, da prostor razume razvojno. Slike za pouk geografije morajo vsebovati tipične elemente, značilnosti pokrajine, včasih pa tudi posamezne značilnosti. Uporabljamo jih lahko kot učna sredstva, kadar od učenca zahtevamo, da z njimi dopolni domačo nalogo. Brinovec (2004, str. 125–126) po načinu prikazovanja slike deli v dve osnovni skupini: na velike slike, ki so primerne pri frontalnem in skupinskem opazovanju, in na majhne slike, ki so uporabne pri skupinskih oblikah in pri individualnem delu učencev. Dobre slike, ne glede na to ali so pregledne ali podrobne, pokažejo formalno strukturo izbranega objekta, posameznosti in skupne značilnosti. Analiza slike zahteva nizanje podatkov, kar omogoča, da usvojimo vsebine, ki jih kaže slika. Interpretacija slike in njeno ovrednotenje sta potrebni pri vajah produktivnega mišljenja. Pri didaktično in metodično pravilno organiziranem pouku geografije je opazovanju slike namenjena osrednja vloga. Iz posameznih značilnosti lahko pridemo k splošnim zaključkom. Slike pomenijo nov miselni impulz in pomagajo pojasniti posamezne pojave ali procese. 15
Slika je lahko pomemben vir znanja pri individualnem in skupinskem delu. Pri takem delu jo učenci lahko analizirajo s pomočjo navodil. Na tej podlagi pa sledijo lastne ugotovitve in zaključki. Slike z isto tematiko ali z eno vrsto problemov imajo veliko metodično vrednost, ker usmerjajo pozornost učencev v tipičnost in značilnost pojmov ali problemov. Uporabo slike zahteva metodika geografskega pouka zaradi celostnosti in dinamike. Učence je treba naučiti, kaj je treba na sliki opazovati in kako. Izkušnje namreč kažejo, da so učenci mnogokrat pozorni na obrobne sestavine slike. Učenec lahko sliko opazuje sam, o njej se pogovarja s prijatelji doma, pri analizi v šoli pa povezuje posamezne elemente in ugotavlja medsebojno povezanost posameznih procesov. Kdaj vključujemo sliko v pouk? Takrat, kadar je to didaktično upravičeno, učinkovito in gospodarno. Vključevanje ima lahko samo informativno vrednost, lahko pa spoznavanje napravi privlačnejše in popolnejše. Slike lahko spremlja razlaga o geografskih procesih, opis raznih pojavov, razlaga delovnih procesov. Slika je tudi sredstvo komuniciranja, ker omogoča sporočanje misli in dejstev, ki jih je včasih težko izraziti z besedami. Za uporabo slik se mora učitelj tudi pripraviti. Poznati mora slikovno gradivo šole. Pri neposredni pripravi na učno uro mora določiti mesto in vlogo slike v učni temi. Izbrati mora sliko, spoznati njeno vsebino in pripraviti navodila učencem za opazovanje. Če hočemo, da učenci učinkovito opazujejo, potem moramo postaviti jasne cilje opazovanja.
4.1.1.1 Slike v učbeniku Brinovec (2004, str. 126) trdi, da lahko sliko iz učbenika uporabimo pri različnih delih učne ure. Lahko nam služi kot izhodišče in motivacija pri obravnavi novih vsebin. Lahko je predmet pogovora in analize. Lahko nadomesti učiteljevo razlago ali jo vsaj dopolni. Analizo slike lahko vključujemo v skupinsko delo ali delo v dvojicah. Slike v učbeniku ne omogočajo le pravilne predstave geografskih objektov, temveč z njihovo pomočjo učenci laže usvojijo geografske pojme. Kljub temu, da je temelj vsega geografskega dela delo z zemljevidom, nam slika včasih le vzbuja boljšo predstavo kot zemljevid. Pred njim ima slika celo prednost, ker prikazuje posebnosti, značilnosti in tipičnosti. Zato zlasti slike v učbeniku pogosto neupravičeno zanemarjamo, ker jih ne vključujemo v pouk. Danes se namreč ne moremo več 16
pritoževati, da so slike v učbeniku slabe tako po vsebini, obliki kot tudi po reprodukcijski tehniki.
4.1.1.2 Stenske slike Stenske slike smo ob uporabi drugih učil precej zanemarili. Marsikje v razredih ne visijo več lepe slike posameznih naravnih pojavov ali prikazi pokrajin, čeprav do njih ni težko priti. Že nekaj let nismo napravili novih stenskih slik za pouk geografije, čeprav lahko zelo pomagajo pri pouku, zlasti če so skrbno izbrane in visijo dalj časa v učilnici. Stenske slike morajo ustrezati dvema kriterijema: morajo biti resnični prikaz narave (povečana fotografija) in biti morajo tipične, na njih morajo biti vsi tisti elementi, ki so značilni za določeno pokrajino. Oblikovati tako sliko pa je težko (Brinovec, 2004, str. 126). Morano (1993, str. 22) je rekel, da je prednost stenskih slik v tem, da so zmeraj vidne, pomanjkljivost pa je v tem, da jih je težje prenašati in shranjevati.
4.1.1.3 Zemljevidi Zemljevid je v določenem merilu pomanjšana in posplošena ponazoritev Zemljinega površja ali njegovih posameznih delov, lahko tudi drugih vesoljskih teles in neba, v tlorisu. Pri prenosu podob z ukrivljene Zemlje na ravno ploskev se pojavljajo deformacije ali popačenosti, katerih posledice se skušajo glede na namen zemljevida in njegovo merilo kar najbolj omiliti z izborom primerne kartografske projekcije. Topografski zemljevid je zemljevid, ki podrobno prikazuje del Zemljinega površja v merilih od 1 : 5000 do 1 : 250 000, manj podrobni prikazi Zemljinega površja so upodobljeni na splošnih zemljevidih (Kladnik, 2008, str. 630). Kladnik (prav tam, str. 630) nadaljuje, da so najpomembnejši deli vsakega zemljevida kartno polje z vsebino zemljevida, pogosto s kartografsko projekcijo podan okvir ter rob zemljevida, ki vsebuje naslov zemljevida, merilo, legendo in druge pojasnjevalne podatke. Sharma (2012) trdi, da učenje brez zemljevidov, atlasov in globusa ni možno, saj so to glavna vizualna učila pri pouku geografije. Loči več različnih tipov zemljevidov: fizičnega, političnega, padavinskega, klimatskega, kmetijskega …
17
Zemljevid je zelo pomemben pri pouku geografije. S črtami, številkami, barvami, simboli prikazuje lego, položaj krajev, različne razdalje, velikost in prostorske strukture. Je abstraktno učilo, zato ga moramo dopolnjevati z besedo, sliko in števili. Učenci se ob tem kartografsko opismenjujejo. Kartografska pismenost zahteva določena znanja, poznavanja pojmov in predstav ter razumevanje. Znati brati zemljevid pomeni poznati njegovo merilo, poznati simbole, znati primerjati velikost objektov v naravi in na zemljevidu. Zemljevid zna uporabljati tisti, ki zna na zemljevidu označevati objekte, brati njegovo vsebino, ugotavljati vzročne zveze med pojavi, objekti in procesi, delati zaključke na njegovi osnovi, razlikovati zemljevide med seboj po vsebini in merilu, poznati način njihove izdelave, njihove projekcije in pisavo imen. Najpomembnejše pa je ugotavljanje položaja geografskih objektov in uporaba zemljevida na terenu (Brinovec, 2004, str. 135).
4.1.1.4 Posnetki iz zraka Posnetki iz zraka, kamor sodijo slike iz zraka in satelitske slike, razširjajo paleto geografskih didaktičnih sredstev. Omogočajo pogled na pokrajino in jo povezujejo z zemljevidom. Zato jih lahko uporabljamo kot najpomembnejšo pomoč pri uvajanju v razumevanje kart. Pri normalnih posnetkih učenec lahko razume poševno sliko skoraj kot profil, tloris si mora zamisliti. Slike iz zraka pa nam dokaj točno predstavljajo pokrajino v tlorisu. Središče slike je popolnoma točno. Objekti so tako pravilni, kot so v resnici. Če takemu posnetku dodamo karto tega območja, potem prehod nanjo ne bo težak. Hkrati pa učenci spoznajo tudi sodobni način izdelovanja kart, ki sloni na tem principu (Brinovec, 2004, str. 127). Uporaba slik iz zraka je za učence v začetku težka. Niso navajeni perspektive, zato je interpretaciji takih slik potrebno posvetiti veliko pozornosti. Po njihovi uporabi je učencu mnogo laže razumeti geografsko karto z njenimi abstrakcijami in simboli. Mnogi šolski atlasi so tak način uvajanja v razumevanje karte že sprejeli. Pri pouku geografije je tudi vedno več satelitskih posnetkov. Pojavljajo se v obliki fotokart, ki so podobne stenskim kartam. Od učitelja zahtevajo večje angažiranje in pripravo (Brinovec, 2004, str. 127). 4.1.2 Učbenik Učbenik je pomembno učno sredstvo, prek katerega pridobivajo učenci nove podatke. Iz njega črpajo nova znanja, ki jim bodo prišla prav tekom študija in tudi v življenju. Učbenik 18
mora biti privlačen na videz, da ga učenci z veseljem vzamejo v roke, ter prilagojen določeni starosti učencev. Opremljen naj bi bil s slikovnimi in grafičnimi ponazoritvami. Učbenik mora biti tudi »povezovalec« med različnimi predmeti – v njem naj bodo poleg vsebin, za katere je učbenik napisan, zajete tudi vsebine drugih predmetov. Tako bo učbenik spodbujal bolj celovito razmišljanje učencev in jih usmerjal tudi na druga področja razmišljanja. Učbenik naj bi spodbujal vedoželjnost (učenca usmerja v iskanje dodatnih informacij v drugih virih), ustvarjalnost, omogočal individualizacijo, kooperacijo med učenci, pomagal razvijati jezikovno kulturo in vrednote, kot so kritičnost, demokratično mišljenje, enakost spolov, strpnost in sožitje. Omogoča ovrednotenje dela učenca, učitelja, šolskih služb, vodstva, pa tudi širše družbene skupnosti. Zato naj spodbuja učence k čim višjim dosežkom ne le ob koncu šolskega leta, pač pa tudi ob koncu učne enote, razvija naj sposobnost vodenja (predvsem skupinsko delo), delo učencev naj lajša z dobro organizacijo vsebine ter podrobno razlago metod in tehnik. Omogoča naj, da bo šolska ura ura poročanja in razpravljanja (Žbogar, 2000, str. 12–13).
4.1.3 Interaktivna tabla
»Interaktivna tabla je večji bel ter na dotik občutljiv zaslon, ki je skupaj z računalnikom, LCD projektorjem in programsko opremo sodoben učni pripomoček v učilnicah in predavalnicah« (Polanec, 2010, str. 40). Polanec (prav tam, str. 40) nadaljuje, da projektor projicira sliko z računalniškega zaslona na tablo. Uporabnik s pomočjo posebnega pisala ali prsta uporablja računalnik in omogoča taktilno, opazovalno in sodelovalno interakcijo. Projektor je lahko z računalnikom povezan s kablom ali brezžično. Interaktivna tabla je elektronska tabla, ki shrani dejavnosti in omogoča interakcijo. Sestavljena je iz dveh delov (iz programske in strojne opreme, kamor sodijo tabla, računalnik, pisalo). Združuje različne tehnologije, medije (avdio, video) ter različne načine komunikacije (pisanje, simulacije) in jo zato lahko imenujemo multimedijska tabla. Interaktivna tabla počasi zamenjuje tradicionalno zeleno ali belo tablo ter starejšo informacijsko tehnologijo (televizor, radio, videorekorder, DVD-predvajalnik). Poudarimo, da ni čudežno orodje, ki bi korenito izboljšalo učni proces, če za to niso izpolnjeni pogoji. Predstavlja pa napredno tehnologijo, za katero je priporočljivo, da jo učitelj dobro pozna in jo smotrno vključuje v pouk (Ellerani, 2006).
19
Slovenske šole v večini uporabljajo elektromagnetne in kapacitivne interaktivne table (Polanec, 2010). Robnikova (2010, str. 395) trdi, da so interaktivne table
v
svetu
že
uveljavljene
kot
kvalitetno učno sredstvo v izobraževanju. Poučenje ob njeni uporabi je nazornejše, zanimivejše in kvalitetnejše. Učenci ob pravilni uporabi interaktivne table niso le opazovalci dogajanja na tabli, ampak tudi njegovi soustvarjalci. Delo je zasnovano tako, da zahteva aktivno vlogo tako od učitelja kot od učencev. Osnovni namen je, da spodbudimo učence k samostojnemu, ustvarjalnemu in poglobljenemu razumevanju učne snovi ter poglobljenemu in povezanemu znanju. Interaktivno tablo lahko uporabljamo na različne načine: lahko nam služi kot podlaga za projekcijo, kot podlaga za pisanje z interaktivnim pisalom, na njej lahko uporabljamo različna e-gradiva, najbolj smiselno pa je uporabljena takrat, kadar je uporabljena njena interaktivnost.
4.1.4 Film Film je eden od medijev, ki je v slovenski šoli še precej zapostavljen. Omogoča celostno komunikacijsko situacijo, kjer govorce vidimo in slišimo, zraven pa dobivamo tudi nejezikovna sporočila. Če je film sredstvo, ki ga učitelj izrabi celostno, učenec razvija štiri zmožnosti: poslušanje, govorjenje, pisanje in branje. Da lahko ob pomoči filma poteka pouk, mora učitelj učencem predstaviti filmsko govorico. Film nam omogoča, da abstraktnejši pojem lažje razložimo. Pouk naredi zanimivejši, bolj nazoren in dinamičen (Budihna, 2008). Bosničeva (2008) poda razloge, zakaj je film kot učni pripomoček v Sloveniji premalo izkoriščen. Razlogi so: slaba tehnološka opremljenost nekaterih šol, pomanjkanje časa, nezadovoljivo poznavanje filma in filmskega jezika, pomanjkanje didaktično ustreznega gradiva in dejstvo, da medijska vzgoja v šolah kot predmet ni prisotna. Film je lahko izhodišče za številne dejavnosti. Film omogoča posredno dinamično opazovanje tistih pojavov in procesov ter pokrajin, ki jih učenci ne bi mogli opazovati. To je pomembno zlasti za take pojave in procese, ki se iznenada pojavijo in je njihovo opazovanje nevarno (tajfun, izbruh vulkana), ali pa take, ki trajajo dolgo in jih ni mogoče videti brez časovne zaslonke (oblikovanje Zemljinega površja). Pojave, ki trajajo kratek čas, lahko razvlečemo na daljše obdobje in obratno. Kar je še pomembnejše, 20
lahko zamenjamo časovno zaporedje dogajanj. Pri prikazu oblikovanja površja lahko film prikaže najprej rezultat, to je današnje površje, šele nato pa proces, ki je to površje oblikoval. Film lahko vizualno dopolnjuje učiteljevo razlago. Učenci ob njem doživijo vsebine, ki jih je učitelj razložil. Takšen film ne potrebuje uvoda, saj je le logična posledica razlage. Tudi obdelava filma ni potrebna. Zelo malo filmov je za ponavljanje in utrjevanje vsebin (Brinovec, 2004, str. 129–130). Izbira motiva in vodenje kamere omogočata, da je film naraven zlasti pri prikazovanju realnosti in življenjske bližine. Prikazuje informacije, omogoča opazovalne in miselne impulze in nakazuje probleme. Če je film preveč obsežen in mu manjka tematske koncentracije, je škodljivo, zlasti vprašljivo je preobsežno besedilo, ki film spremlja. Zato mora biti optično sporočilo tako, da ne potrebuje preveč besedila. Film spodbuja govor in ovrednotenje pojavov in procesov, ki jih prikazuje. Glede na zasnovo ločimo nemi in zvočni film. Oba imata dobre in slabe strani. Nemi film nedvomno zahteva večje učiteljeve izkušnje, a ima lahko celo nekatere didaktične prednosti pred zvočnim filmom. Zahteva popolno koncentracijo, miselni napor učencev je usmerjen k razumevanju, oblikovanju pravilnih zaključkov. Učenci morajo na vprašanja odgovoriti in si zapomniti dejstva. Učitelju pušča film vodilno vlogo. Učenec je ob takem delu lahko ustvarjalen, z učiteljem sodeluje, film pa ju povezuje. Gledanje filma ni za vse učence enako, zato mora učitelj poudarjati vsebine. Ob tem se pojavijo tudi nekatere pomanjkljivosti. Film zahteva časovno opredeljeno razlago, ki ne sme segati v naslednjo sekvenco. Razlaga je lahko le priložnostna, čeprav imamo na razpolago besedilo. Zvočni film angažira tako oči kot ušesa in omogoča skladno doživljanje. Njegova uporaba je gospodarnejša in bolj strokovna. Komentar in zvočni signali predstavljajo del vsebine filma. Zaradi tako pripravljenega filma pa to ne zahteva od učencev večjega miselnega napora in koncentracije (Brinovec, 2004, str. 129). Brinovec (prav tam, str. 130) nadaljuje, da se lahko zgodi, da je komentar tako obsežen in poudarjen, da celo izrine sliko, ki je nosilec vsebin. Glasbena spremljava ima v zvočnem filmu različne funkcije. Lahko povečuje njegovo vrednost, če so zvočni efekti nadaljevanje slikovnih prikazov. Zvočna spremljava je lahko tudi samo spremljava filmu in ga včasih celo moti, kadar ni skladna s prostorom in časom, ki ga film prikazuje. Doživljanje zvočnega filma je drugačno od nemega, ker pri njem vsi učenci slišijo isti komentar in zato ob predstavitvi posameznih sekvenc ni mogoče različno doživljanje vsebin, zato pa tudi ni individualizacije. Ker učenci filmsko projekcijo močno doživljajo, jih to utruja, zato je najbolje, da filmi niso 21
dolgi. Najbolj optimalna dolžina filma pri učni uri je 10–15 minut. Prikazujemo ga brez prekinitev, včasih pa je le potrebna. Predvsem takrat, kadar so pri usvajanju novih vsebin te sestavljene iz več različnih delov. Napredek filmske didaktike in filmske proizvodnje pa učiteljem le ne daje vsega. Učitelj mora sam sestaviti vrsto vprašanj, vedeti mora, kakšni starosti otrok je film namenjen, kolikšen je obseg, vsebina, kakšne pedagoške, psihološke, geografske in didaktične probleme postavlja pred učence. Brinovec (prav tam, str. 130) poda nekaj vprašanj, ki si jih mora postaviti učitelj, preden uporabi film pri učni uri. Ta so: -
Ali ima vsebina filma za pouk geografije eksemplarični značaj?
-
Ali so dejstva, smeri gibanj dovolj razumljiva in smiselna, ali so prostorski dejavniki prikazani dovolj nazorno?
-
Katere strokovne vsebine je treba ponovno obravnavati po ogledu filma?
-
Ali je ponavljanje filma smiselno?
-
Ali ima film jasno postavljene smotre in omogoča samostojno delo učencem?
-
Ali pomaga učencem, da kombinirajo, vrednotijo in nizajo vtise?
-
Ali jih spodbuja, da spoznane vsebine prenašajo na druga področja?
Po namenu so filmi za uporabo v šoli različni. Učenca lahko uvajajo v nove vsebine, vzbujajo njihova čustva. Vsi filmi so ilustrativni, mednje zlasti štejemo tiste, ki z mnogimi primeri kažejo teže razumljive procese. Filmi lahko prikazujejo vse o nekem pojavu ali procesu, lahko vizualno dopolnjujejo vsebine, ki jih razlaga učitelj. Pojave in procese lahko prikažejo zelo površno, lahko pa omogočajo ustvarjanje sintetičnega mišljenja. Seveda delitev ne more biti ostra, ker ne moremo potegniti ostre meje med posameznimi vrstami. Učence je treba na filmsko projekcijo pripraviti, priprava na gledanje filma pa ne sme biti predolga. Učenci morajo biti opozorjeni na vsebino, pozornost moramo usmeriti na tiste pojave in elemente, zaradi katerih so film uvrstili v pouk. Opozoriti jih moramo na najpomembnejši del filma ter učencem razložiti strokovne izraze. Učenci pred ogledom filma dobijo zapisana vprašanja, na katera odgovarjajo med ali po gledanju filma. Obdelava filma po projekciji je najvažnejši del vključevanja filma v pouk (Brinovec, 2004, str. 130).
22
4.1.4.1 Element film Brinovec (2004, str. 130) ugotavlja, da se pri pouku uporablja posebna vrsta filma z veliko informacijsko vrednostjo, to je element film – kratek film. Element film je izobraževalna in filmska celota, ki navadno razlaga pojme in traja od 3 do 5 minut. Preprosto ga lahko ustavljamo ali ponavljamo posamezne dele. Pri element filmu je vsebina osredotočena na slikovno in grafično obdelavo pojma. Razčlenjuje in tolmači bistvo nekega pojma ali jedro procesa. Element film se uveljavlja v izobraževalnem procesu zaradi didaktičnih, metodičnih in tehničnih vrednosti. V pouk se ga je lahko vključevalo kot uvodni del v nove učne vsebine, služil je kot dopolnilo učiteljevi razlagi ali pa je predstavljal nove geografske vsebine (prav tam, str. 130).
4.1.5 Besedilo
Pri pouku geografije sta enako pomembna slika in besedilo. Isto funkcijo kot slika ima pri pouku geografije napisana ali izrečena beseda. Besede imajo različno stopnjo intenzivnosti, odvisno pač od tega, ali pri pouku uporabimo pesem ali strokovno besedilo. Zlasti slednje vodi do predstav, ki si jih z njegovo pomočjo ustvarijo učenci. Beseda ima različno nalogo in jo lahko vključujemo v različne učne faze. Uporabljamo jo kot sredstvo motivacije, v fazi obravnavanja novih vsebin ali pa v fazi ponavljanja in utrjevanja učne vsebine (Brinovec, 2004, str. 131).
4.1.6 Modeli Model je zelo pomembno vizualno učilo pri pouku geografije, ki ima tridimenzionalen učinek na mišljenje učenca (Sharma, 2012). Model zagotavlja zelo učinkovito vizualno pomoč. Če se pouk nanaša na površje določenega območja, lahko tega v manjši različici pokažemo učencem in tako vidijo in si lažje predstavljajo, kaj učitelj razlaga. Model ne sme biti premajhen, saj ga morajo videti vsi učenci. Ob pomoči modela učenci boljše in lažje razumejo novo snov (Baird, 2013).
23
V šoli lahko oblikujemo modele, ki prikazujejo posamezne pojave ali značilnosti pokrajine. Učeni lahko oblikujejo modele, ki kažejo razvojne stopnje pri oblikovanju reliefa, modele za oblikovanje oblik reliefa na kopnem. Zlasti modeli z določenega območja so pomembni za oblikovanje temeljnih reliefnih oblik. Mnogo takih oblik napravimo že v peskovniku. V to skupino lahko uvrstimo še različne geomorfološke modele in modele geografskih tipov obal (Brinovec, 2004, str. 131).
4.1.7 Globus Kladnik (2008, str. 133) globus opredeli kot okrogel model, ki v pomanjšanem merilu upodablja Zemljo (Zemljin globus), zvezdno nebo (zvezdni globus) ali druga nebesna telesa (npr. globus Lune). Zemljin globus je edina ponazoritev našega planeta, ki ni popačena ne v kotih (pomembno za navigacijo), ne v površinah (primerljiva je dejanska velikost celin in držav) in ne v dolžinah (vse poti so prikazane v enakem merilu). Med Zemljinimi globusi sta najbolj običajna fizični, ki prikazuje razporeditev kopnega in morja ali z različnimi barvnimi odtenki višinsko slojevitost ter politični globus, ki prikazuje z različnimi barvami razporeditev in površino držav. Znani so tudi kombinirani fizično-politični globusi, ki so navadno osvetljeni (s svetlobo je poudarjen relief, medtem ko so barvni odtenki držav nepoudarjeni).
Kladnik (prav tam, str. 133–134) nadaljuje, da so posebni tipi globusov reliefni globusi, ki tridimenzionalno prikazujejo pomanjšan relief Zemlje, in tipni globusi, ki so namenjeni slepim in slabovidnim (orientacijo in zaznavo pojavov omogočajo s tipom po posebej za ta namen izoblikovanem površju). Za potrebe izobraževanja so razvili črne globuse brez vsebine, na katere se riše s kredo, in indukcijske globuse, na katerih je upodobljena le stopinjska mreža. Krogla na globusu je največkrat izdelana iz umetnih mas. Montirana je na vrtljivo polkrožno os, na kateri je prikazana delitev na vzporednike, pri čemer je os glede na vodoravno ravnino nagnjena za toliko, kot Zemljina os glede na Zemljino ravnino (Kladnik, 2008, str. 134). Prvi Zemljin globus je že leta 1492 izdelal nemški geograf in trgovec Martin Behaim, zvezdni globusi pa so še starejši (Kladnik, 2008, str. 134).
24
Brinovec (2004, str. 135) trdi, da globus na najbolj otipljiv način kaže Zemljo in njeno lego ter pomaga pri pravilnih predstavah o gibanju Zemlje, pri orientaciji, omogoča vsestransko predstavo zračne cirkulacije, morskih tokov ter toplotnih pasov. Pri učencih popravlja napačne predstave, ki nastajajo pri uporabi različnih kartografskih projekcij in meril pri posameznih zemljevidih v atlasu.
4.1.8 Atlas Atlas je sistematična zbirka zemljevidov enakega formata, ki prikazujejo izbrano območje ali tematiko in je večinoma predstavljena v vezani obliki. Glede na obseg razlikujemo žepne in ročne atlase, glede na namen šolske, družinske in znanstvene atlase, glede na vsebino splošne, nacionalne, regionalne, specialne in tematske (Kladnik, 2008, str. 14). Šolski atlasi so zbirke zemljevidov, ki upoštevajo kartografske, geografske, metodične in didaktične zahteve in so prilagojeni razvojni stopnji učencev. Učenca seznanijo z oblikami in tehnikami kartografskega dela. Atlasi z več zemljevidi omogočajo lažje in boljše delo, z njihovo pomočjo lahko učenci individualno in aktivneje delajo. Zemljevidi skušajo dati učencem topografsko prostorsko predstavitev, posebej še družbeno in politično opredelitev. Zaradi različnih meril je atlas tudi delovno sredstvo. Isto merilo pomembnih regij omogoča neposredno primerjavo. V novih atlasih prevladujejo večja merila, ki omogočajo multiplikacijo (1 : 2, 4 : 8 ipd.) (Brinovec, 2004, str. 135).
Veliko pozornost moramo nameniti izrezu zemljevida. Ker je bila geografija regionalno opredeljena, so zemljevidi predstavljali države ali skupine držav, lokalne značilnosti pa so zanemarjali. Danes pa je poudarek na soodvisnosti pojavov in procesov v pokrajini. Pomembna je tudi razvrstitev zemljevidov. Nekdaj so atlasi zasledovali načelo od bližnjega k daljnemu, prevladovale so fizične karte. Danes pri šolskih atlasih prevladujeta dve usmeritvi: ali atlasi prikazujejo temeljne geografske karte z vsemi osnovnimi podatki ali pa karte poskušajo slediti koncentričnim tematskim krogom. V šolskih atlasih dobivajo vedno večji pomen simboli in znaki. Učitelj jih mora dobro poznati, oceniti mora znati prednosti, njihovo natančnost, položaj, obliko, barvo, znati oceniti informacijsko vrednost znakov in grafično natančnost. Zemljevidi in atlasi so vsebinsko in metodično vedno bolj popolni (prav tam, str. 135).
25
4.1.9 Vzročni profili Brinovec (2004, str. 137–139) za vzročne profile pravi, da omogočajo postopno spoznavanje pokrajine, poenostavljanje in razumevanje grafičnih simbolov na kartah. Z njimi prikazujemo s poenostavljenim višinskim prerezom površinske oblike. Na podoben način lahko vnašamo simbole za različne naravne pojave, npr. za kamnine, vegetacijo. Podobno lahko prikazujemo tudi družbeno-geografske procese (naselitev, gospodarstvo, promet). Profili prikazujejo poenostavljeno podobo pokrajine. Osnova za njihovo izdelavo je ponavadi topografska karta. Paziti moramo, da izberemo res značilno smer profila in da ne rišemo prevelikih razlik med horizontalnim in vertikalnim merilom.
4.1.10 Blok diagrami Brinovec (2004, str. 139–140) za blok diagrame trdi, da so didaktično še bolj nazorni in učinkoviti, ker prikazujejo pojave v tretji dimenziji. Zelo realistično in plastično prikazujejo naravne pojave (geološke, reliefne, hidrografske in druge elemente). Pospešujejo predstavne zmožnosti učencev. Blok diagram lahko dopolnimo s sliko. Je vezni člen med konkretno sliko in abstraktno karto. Podobno kot vzročne profile tudi blok diagrame lahko zelo uspešno metodično in didaktično vključimo v didaktični komplet. Zelo uspešno blok diagram dopolnimo s serijo diapozitivov. V bistvu je kombinacija med profilom in panoramsko risbo. Zaradi tridimenzionalnosti deluje zelo realistično. Z njim lahko opredelimo geološke, morfološke, hidrografske in druge elemente. Učenci pri njegovi interpretaciji nimajo težav.
4.1.11 Plakat Jančičeva (Jančič, 2004, str. 175) trdi, da plakat kot učilo uporabljajo učitelji pri svojem delu že vrsto let. Plakat je vizualni medij, ki se uporablja kot sredstvo za doseganje učinkovite vizualne komunikacije. Format in velikost sta izhodišči oblikovanja. Kot element večje opaznosti, prepoznavnosti in izstopanja se uporablja barva. Simbolika in psihološki pomen barve oblikujeta sporočilnost in karakter plakata. Plakat je poleg ikonografskega dela sestavljen tudi iz tekstovnega dela. Tekst je lahko spremljevalec podobe ali pa samostojen del plakata. V vsakem primeru je sestavni del vizualne podobe plakata (prav tam, str. 176).
26
Učenec, ki plakat samostojno izdela, tako po metodični, metodološki kot po vsebinski ravni, si tako izdela novo učilo. Zaradi izbora posebnih metod postanejo vsebine širše, učenec pa si jih lahko izbira sam, sam pride do sklepov in jih tudi sam predstavi na plakatu (Jančič, 2004, str. 176). Plakat je lahko rezultat samostojnega dela učenca ali skupine in je lahko najvišja kvaliteta učnega dela. Pri tem učenec aplicira teoretična spoznanja in od abstraktnega mišljenja prehaja h konkretnim nalogam (Jančič, 2004, str. 177).
27
B. EMPIRIČNI DEL
5
RAZISKAVA
Pred izvedbo pouka na osnovnih šolah smo se pogovarjali z učitelji geografije in se dogovorili za sodelovanje. Raziskava za diplomsko delo je potekala na petih različnih osnovnih šolah: Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika, Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica, Osnovna šola Majde Vrhovnik, Osnovna šola Notranjski odred Cerknica in Osnovna šola Sostro. Na vsaki šoli smo poučevali dve uri geografije, vsako od teh dveh ur smo učili v drugem oddelku istega letnika. Vedno smo na eni šoli poučevali isto učno temo. Razlika v uri je bila v tem, da smo med eno uro uporabljali vizualna učila (učbenike, stenske zemljevide, globus, tabelske slike, film, klimograme, neme karte, ppt predstavitve, atlase), medtem ko jih v drugi uri nismo uporabljali oz. so učenci lahko uporabljali le zemljevide, ki so najosnovnejše geografsko učilo. Vsi učenci so zadnjih 5 minut šolske ure izpolnili enake učne liste, s katerimi smo ugotovili, koliko znanja so usvojili pri šolski uri in koliko so bili zadovoljni z izvedbo ure. Rezultati raziskave so prikazani na slikah na naslednjih straneh diplomskega dela. V grafih x-os predstavlja vprašanje, na katerega so morali učenci odgovoriti, y- os pa % pravilnih odgovorov pri posamezni uri. V raziskavi je sodelovalo 172 učencev. Naslovi učnih enot, ki smo jih učili, so: toplotni pasovi (6. razred), zmerno topli pas (6. razred), prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije (7. razred), Mehika (8. razred) in gospodarstvo in prebivalstvo Združenih držav Amerike (8. razred).
5.1
NAMEN IN CILJI RAZISKAVE
V diplomskem delu nas bo zanimalo: ·
ali večji delež uporabe vizualnih učil vpliva na boljše in globlje razumevanje učne snovi pri učencih,
·
ali učenci ob uporabi vizualnih učil pridobijo več znanja kot učenci brez vizualnih učil in
·
ali bodo učenci pri učni uri z uporabo vizualnih učil učno uro bolje ocenili kot pa učenci, ki bodo sodelovali pri uri brez njihove uporabe.
28
5.2
•
HIPOTEZE Hipoteza 1: Učenci si bodo zapomnili več novih informacij v šolski uri, v kateri bodo uporabljena vizualna učila.
•
Hipoteza 2: Učenci bodo lažje razumeli težje vsebine ob uporabi vizualnih učil.
•
Hipoteza 3: Učencem bo ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva.
•
Hipoteza 4: Učenci si bolje zapomnijo pojme, ki jih učitelj razlaga in hkrati piše na tablo istočasno z njimi.
6
OSNOVNE ŠOLE
Raziskava je potekala na petih različnih osnovnih šolah.
6.1
OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA
Na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika smo poučevali v dveh sedmih razredih. Učna enota je bila Vzhodna Evropa in Severna Azija, učna tema pa prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije. Učna ura brez uporabe vizualnih učil, v kateri je sodelovalo 25 učencev, je potekala 3. aprila 2013. Naslednjega dne, 4. aprila 2013, smo poučevali geografijo z uporabo vizualnih učil, kjer je sodelovalo 18 učencev.
29
6.1.1 Učna priprava št. 1 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika Učna priprava št.: 1
Razred: 7. b (brez uporabe VU)
Šola: Osnovna Šola Antona Martina Slomška Vrhnika
Datum: 3. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Vzhodna Evropa in Severna Azija Učna enota: Prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec primerja naravno- in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Evrope, - učenec primerja temeljne naravno- in družbenogeografske značilnosti Evrope in Azije. Urni/operativni V-I cilji: - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec ob zemljevidu analizira narodnostno sestavo V Evrope in S Azije; - učenec našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva; - učenec ob tematskem zemljevidu sklepa o gostoti prebivalstva. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. Učne oblike:
Učne metode:
frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
prikazovanje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
delo s slikovnim
____________
materialom
_______
eksperiment
____________
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), stenski zemljevid Evropa (2008), zemljevid Evrope in Azije. Učni pripomočki: tabla, kreda. Literatura in korelacije: Senegačnik, J., 2009. Geografija Evrope in Azije: učbenik za 7. razred osnovne šole. Ljubljana, Modrijan, 130 str. Novi pojmi: Čečenija, Transsibirska železnica, Bajkalsko-amurska magistrala. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje 30
ponavljanje in utrjevanje
Čas
Delo učitelja
Delo učenca
5 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli z zvočnim posnetkom himne neke države. Ali mogoče kdo ve, za katero Rusijo. državo gre? Kaj že veste o njej? Največja država na svetu, sega v Evropo in Azijo, uradni jezik je ruščina …
35 min 2. USVAJANJE Lego V Evrope in S Azije ste spoznali v prejšnjih urah, danes pa bomo obravnavali Učenci poslušajo. prebivalstvo in gospodarstvo. Na kratko ponovimo. Katere države prištevamo k V Ukrajino, Moldavijo, Evropi in S Aziji. Belorusijo in Rusijo. 18 min 2.1 PREBIVALSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Poglejte na stenski zemljevid Učenci gledajo zemljevid. V Evrope in S Azije. Ali sta V Evropa in S Azija glede na ostalo Evropo gosto ali redko poseljeni?
To je najredkeje naseljeno območje v Evropi.
31
Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo. Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje. Taksonomija: - znanje, - razumevanje, - uporaba. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob zemljevidu opiše gostoto poselitve
Še redkeje od V Evrope je poseljena S Azija, ki ima več poselitve le na jugu. Večina ruskega prebivalstva živi v evropskem delu Rusije. Gostota poselitve se zmanjšuje proti S in V. Kako je porazdeljeno prebivalstvo? Kje so večje zgostitve?
Tu je visok delež mestnega prebivalstva. V Moskvi je več kot 12 milijonov prebivalcev (v Sloveniji je skupaj 2 milijona prebivalcev). Kateri dejavniki vplivajo na gostoto poselitve?
V Evrope in S Azije, - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve V Evrope in S Azije. Zelo neenakomerno. Vzhodna Evropa, evropski del Rusije, južni del S Azije in v okolici mest, na S je poselitev vezana na velike reke.
Geografska lega, nadmorska višina, podnebje, bližina rek, gosp. razvitost …
Po strukturi prebivalstva tu prevladujejo Slovani. Katere narode na območju V Ukrajince, Beloruse in Ruse. Evrope in S Azije prištevamo k Slovanom? Kam pa sodijo Moldavci?
K Romanom.
V Rusiji poleg Slovanov živi okrog 120 neslovanskih narodov. Ali poznate kakšen primer, ko si narodi prizadevajo za večjo samostojnost? Leži v vznožju severnega Kavkaza. Poiščite jo na zemljevidu.
Čečenija.
Učenci iščejo lego Čečenije na zemljevidu. 32
Napišite naslov Prebivalstvo. Učenci napišejo naslov Na stenskem zemljevidu Prebivalstvo. pokažem, kje so večje zgostitve in večja gostota poselitve. Napišite v zvezek: zgostitve prebivalstva: v V Evropi, v evropskem delu Rusije, ob večjih mestih in na jugu azijskega dela Rusije.
Učenci pišejo v zvezke.
Rusi govorijo rusko, Ukrajinci Učenci pišejo v zvezke. ukrajinsko in Belorusi belorusko. Njihovo pisavo imenujemo cirilica. Moskva se v cirilici napiše Moskba. Vsi spadajo med slovanske jezike in so si med seboj podobni; razlikujejo se tako kot slovenščina in hrvaščina. Moldavci govorijo romanski jezik, knjižni jezik je romunščina, ki jo zapisujejo v latinici. 17 min 2.2 GOSPODARSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Na kaj pomislite, če slišite besede drevesa, les, gozd? Kje pa se ukvarjajo z gozdarstvom? Zakaj ravno tam?
Na gozdarstvo. V območju tajge. Ker je tajga območje iglastega gozda.
Večji del V Evrope in S Azije ni primeren za kmetijstvo, zato se je predvsem v Rusiji v območju tajge razvilo gozdarstvo. Za naslednje odgovore si pomagajte z atlasom na str. 94/95. 33
Taksonomija: - uporaba. Učenec: - ob tematskem zemljevidu sklepa o gospodarskih možnostih in njihovih pomenih za poselitev, - našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva.
Zakaj V Evropa in S Azija nista primerni za kmetijstvo?
Zaradi nizkih temperatur in močvirne prsti.
Kje so kljub temu zaradi rodovitne črne prsti in celinskega podnebja dobri pogoji?
V Ukrajini in proti vzhodu na jugu Rusije. To je območje gozdne stepe.
Kateri so najpomembnejši pridelki?
Žita (pšenica, rž, koruza, ječmen), živinska krma in industrijske rastline.
Ukrajina je bila včasih «žitnica Evrope«. Napišite podnaslov Učenci napišejo podnaslov Gospodarstvo. Gospodarstvo. Gozdarstvo v območjih tajge. Kmetijstvo v Ukrajini in na jugu Rusije (rodovitna črna prst in bolj ugodno celinsko podnebje). Katere vrste prometa poznate? Avtomobilski, železniški, rečni in letalski. Kateri promet je pomemben v Železniški, rečni in letalski. V Evropi in S Aziji? Najpomembnejša železnica je Transsibirska železnica, ki je dolga več kot 9 tisoč km in je najdaljša železnica na svetu. Je najpomembnejša vez med azijskim in evropskim delom Rusije. Povezuje Moskvo in pristanišče Vladivostok ob Tihem oceanu. Njeno progo si oglejmo v atlasu na str. 96/97. Pomembna je tudi BajkalskoAmurska magistrala, ki poteka severno od Transsibirske železnice. Najdite jo na zemljevidu v atlasu na str. 96/97.
Učenci si ogledajo njeno progo v atlasu.
Učenci najdejo progo Bajkalsko-Amurske magistrale. 34
Pomemben je rečni promet, po katerem poteka večina tovornega prometa. Številna območja v Sibiriji so dostopna le po rekah. V čem pa je težava pri rekah? V hladni polovici leta zamrznejo. Oglejte si reke na zemljevidu Učenci gledajo reke. S Azije. Kakšne so? Dolge, vijugajo počasi, med seboj so povezane s plovnimi kanali. Hidroelektrarne. Kaj so zgradili na njih? Pomembno vlogo ima tudi zračni promet. Napišite Promet: - železniški (Transsibirska Učenci pišejo v zvezke. železnica in Bajkalsko Amurska magistrala), - rečni (območja v Sibiriji), - letalski (velike razdalje). Šala za konec: v Sibiriji v šali pravijo, da je veliko lažje srečati medveda kot pa človeka. 5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne liste. Priloga 1. Učencem razdelim učne liste z vprašanji.
Učenci rešujejo naloge na učnem listu.
35
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu ponovi snov pretekle ure.
6.1.2 Učna priprava št. 2 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika Učna priprava št.: 2
Razred: 7. a (uporaba VU)
Šola: Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika
Datum: 4. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Vzhodna Evropa in Severna Azija Učna enota: Prebivalstvo in gospodarstvo Vzhodne Evrope in Severne Azije Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec primerja naravno- in družbenogeografske značilnosti posameznih delov Evrope, - učenec primerja temeljne naravno- in družbenogeografske značilnosti Evrope in Azije. Urni/operativni V-I cilji: - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec ob zemljevidu opiše narodnostno sestavo Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva; - učenec ob tematskem zemljevidu sklepa o gostoti prebivalstva in njihovem pomenu za poselitve. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
prikazovanje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
delo s slikovnim
____________
____________
Učne oblike:
Učne metode:
eksperiment
materialom _______ Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), ppt predstavitev (Priloga 2), stenski zemljevid Evropa (2008), učbenik Raziskujem Stari svet 7 (Verdev, 2009), zemljevid Evrope in Azije. Učni pripomočki: tabla, kreda, LCD projektor, računalnik. Literatura in korelacije: · Senegačnik, J., Geografija Evrope in Azije, Modrijan, Ljubljana, 2009. 36
· · · · · · · ·
·
· · ·
·
Geography of Russia. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Geography_of_Russia (citirano 28. 3. 2013). Republic of Checnya. URL: http://www.russianlessons.net/russia/chechnya/ (citirano 28. 3. 2013). Taiga Russia. URL: http://taigarussia.weebly.com/ (citirano 28. 3. 2013). Landscape easter siberai transsib. URL: http://www.youtube.com/watch?v=mZV7V8mfnRI (citirano 28. 3. 2013). Ural. Airlines. URL: http://www.sigmalive.com/inbusiness/news/services/363648 (citirano 28. 3. 2013). Russian Train Tickets. URL: http://www.russianrail.com/ (citirano 28. 3. 2013). Travel journals. URL: http://www.traveljournals.net/pictures/46240.html (citirano 28. 3. 2013). Ethnic groups. URL: http://www.lib.utexas.edu/maps/commonwealth/ussr_ethnic_1974.jpg (citirano 28. 3. 2013). Trans siberian railroad large. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Trans_siberian_railroad_large.png (citirano 28. 3. 2013). Overland travel. URL: http://www.dontflygo.com/2012/05/07/the-worlds-top-5overland-travel-journeys/train7/ (citirano 28. 3. 2013). Downtown Moscow. URL: http://atlanticsentinel.com/2012/11/russia-fails-to-diversifyeconomy-away-from-energy/moscow-russia-4/ (citirano 28. 3. 2013). Na obsežnih ruskih poljih žanjejo z velikimi kombajni. URL: http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-zaucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-v-osnovnisoli-7.-razred (citirano 28. 3. 2013). Slikovno gradivo iz učbenika za geografijo v osnovni šoli (7. razred). URL: http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-zaucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-v-osnovnisoli-7.-razred (citirano 28. 3. 2013).
Novi pojmi: Čečenija, Transsibirska železnica, Bajkalsko-amurska magistrala. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
37
ponavljanje in utrjevanje
Čas
Delo učitelja
Delo učenca
8 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli z zvočnim posnetkom himne neke države. Ppt 1: Posnetek ruske himne. Učenci poslušajo himno Rusije. Ali mogoče kdo ve, za katero Rusijo. državo gre? Kaj že veste o njej?
Največja država na svetu, sega v Evropo in Azijo, uradni jezik je ruščina …
32 min 2. USVAJANJE Lego Vzhodne Evrope in Severne Azije ste spoznali v Učenci poslušajo. prejšnjih urah, danes pa bomo obravnavali prebivalstvo in gospodarstvo. Katere države sodijo v ta del Evrope in Azije.
Rusija, Belorusija, Ukrajina in Moldavija.
15 min 2.1 PREBIVALSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Ppt 2: Gostota poselitve Evrope. Poglejte zemljevid in opišite gostote poselitve Evrope.
Učenci gledajo zemljevid Gostota poselitve Evrope in opišejo gostoto poselitve.
38
Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo. Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje, - prikazovanje, - delo s slikovnim materialom. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov, - načelo opazovanja. Učni cilji: - učenec ob zemljevidu opiše
Ali sta Vzhodna Evropa in To je najredkeje naseljeno Severna Azija glede na ostalo območje v Evropi. Evropo gosto ali redko poseljeni? Ppt 3: Gostota poselitve v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Odprite učbenike na str. 96.
Učenci gledajo in opišejo sliko Gostota poselitve v Vzhodni Evropi in Severni Aziji.
Opišite, kaj vidite na sliki.
Poselitev je zelo neenakomerna.
Še redkeje od V Evrope je poseljena S Azija, ki ima več poselitve le na jugu. Kje živi večina ruskega prebivalstva? Kako je porazdeljeno prebivalstvo?
V evropskem delu Rusije.
Kje so večje zgostitve?
Vzhodna Evropa, evropski del Rusije, južni del Severne Azije in v okolici mest, na severu je poselitev vezana na velike reke. Geografska lega, nadmorska višina, podnebje, bližina rek, promet, gospodarska razvitost …
Kateri dejavniki vplivajo na gostoto poselitve?
Zelo neenakomerno.
Napišite naslov Prebivalstvo. Območja z večjo gostoto Učenci napišejo naslov poselitve: V Evropa, evropski Prebivalstvo in pišejo del Rusije in ob velikih značilnosti poselitve. rekah. Ppt 4: Moskva. Oglejte si sliko in jo opišite. V Moskvi je več kot 12 milijonov prebivalcev, kar je približno šestkrat več kot nas je v Sloveniji.
Učenci gledajo in opišejo sliko Moskve. Tu je visok delež mestnega prebivalstva.
39
gostoto poselitve V Evrope in S Azije, - učenec ob zemljevidu opiše narodnostno sestavo Vzhodne Evrope in Severne Azije; - učenec opiše vzroke in posledice različne gostote poselitve Vzhodne Evrope in Severne Azije.
Ali je naslov Moskba napisan Ne, ker je napisan v cirilici. narobe? V zemljevid, ki sem vam ga razdelila, dodajte še: ruščina in beloruščina, države s Slovani pobarvajte z rdečo barvo, z Romani pa z rumeno, puščice, kjer imajo pisavo cirilico, pobarvajte modro, kjer pa latinico, pa zeleno. Svoje rešitve preverite na zemljevidu na platnu. Učenci izpolnjujejo Ppt 5: Pravilno izpolnjen zemljevid in ga preverijo. zemljevid. Ppt 6: Ljudstva v Rusiji. Oglejte si sliko in jo opišite.
Učenci gledajo sliko Ljudstva v Rusiji. V Rusiji poleg Drugih manjšin je okrog 120. Rusov živijo tudi narodne Po strukturi prebivalstva tu manjšine. prevladujejo Slovani.
Ali poznate kakšen primer, ko si narodi prizadevajo za večjo samostojnost v Rusiji? Leži v vznožju severnega Kavkaza. Poiščite jo na zemljevidu.
Čečenija.
Učenci iščejo njeno lego na zemljevidu.
Ppt 7: Lega Čečenije. 17 min 2.2 GOSPODARSTVO VZHODNE EVROPE IN SEVERNE AZIJE Pogledali si bomo kratek film. Natančno opazujte, kaj vse boste opazili. Ppt 8: Posnetek gozda.
Učenci gledajo posnetek gozda.
Kaj ste opazili na posnetku? Pokrajino, les, gozd, trave … Na kaj vas spomnijo ti izrazi? Na gozdarstvo. 40
Taksonomija: - uporaba. Učenec: - ob tematskem zemljevidu sklepa o gospodarskih možnostih in njihovih pomenih za poselitev, - našteje prednosti in slabosti za razvoj kmetijstva.
Ppt 9: Ruska tajga. Oglejte si sliko in opišite, kakšni so tam pogoji za razvoj gozdarstva.
Učenci gledajo sliko tajge in opišejo pogoje za razvoj gozdarstva v tem območju.
Večji del V Evrope in S Azije ni primeren za kmetijstvo, zato se je predvsem v območju tajge razvilo gozdarstvo. Za naslednje odgovore si pomagajte z atlasom, str. 94/95. Zakaj V Evropa in S Azija nista primerni za kmetijstvo?
Zaradi nizkih temperatur.
Ppt 10: Obsežna polja. Oglejte si sliko in opišite pogoje, ki so potrebni za razvoj kmetijstva.
Učenci gledajo sliko obsežnega polja in opišejo pogoje, ki so potrebni za razvoj kmetijstva.
Kje pa so kljub temu dobri pogoji za kmetijstvo?
V Ukrajini in na jugu Rusije.
Zakaj ravno tam?
Zaradi rodovitne črne prsti in celinskega podnebja.
Kateri so najpomembnejši pridelki?
Žita (pšenica, rž, koruza, ječmen), živinska krma in industrijske rastline.
Napišite podnaslov Gospodarstvo. Gozdarstvo v predelu tajge. Kmetijstvo v Ukrajini in na jugu Rusije (rodovitna črna prst in bolj ugodno celinsko podnebje).
Učenci pišejo v zvezke.
Ukrajina je bila včasih «žitnica Evrope«. 41
Ppt 11: Slike različnih vrst prometa. Kaj predstavljajo?
Učenci gledajo slike različnih vrst prometa. Promet.
Katere vrste prometa so pomembne v V Evropi in S Aziji?
Železniški, rečni in letalski.
Zakaj?
Zaradi velikih razdalj.
Najpomembnejša železnica je Transsibirska železnica, ki je dolga več kot 9 tisoč km in je najdaljša železnica na svetu. Je najpomembnejša vez med azijskim in evropskim delom Rusije. Povezuje Moskvo in pristanišče Vladivostok ob Tihem oceanu. Njeno progo si oglejmo na slikah. Ppt 12: Slike Transsibirske železnice. Opišite značilnosti proge, ob kateri poteka železnica.
Učenci gledajo slike Transsibirske železnice in opisujejo značilnosti proge, ob kateri poteka.
Potem je tudi BajkalskoAmurska magistrala, ki poteka severno od Transsibirske železnice. Na sliki je označena z zeleno barvo. Pomemben je tudi rečni promet, po katerem poteka večina tovornega prometa. Številna območja v Sibiriji so dostopna le po rekah. Ppt 13: Slika rečnega prometa. Oglejte si sliko in jo opišite.
Učenci gledajo sliko rečnega prometa in opišejo značilnosti rečnega prometa. 42
V čem je težava pri rekah?
V hladni polovici leta zamrznejo. Oglejte si reke na zemljevidu Učenci gledajo reke. Azije. Kakšne so?
Kaj so zgradili na njih?
Dolge, vijugajo počasi, med seboj so povezane s plovnimi kanali. Hidroelektrarne.
Pomembno vlogo ima tudi zračni promet, ki je bil predvsem v socialističnih časih dobro dostopen. Napišite Promet: - železniški (Transsibirska železnica in Bajkalsko amurska magistrala), - rečni (območja v Sibiriji), - letalski (velike razdalje).
Učenci pišejo v zvezke.
Šala za konec: v Sibiriji v šali pravijo, da je veliko lažje srečati medveda kot pa človeka. 5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne liste (Priloga 1). Učencem razdelim učne liste z vprašanji.
Učenci rešujejo naloge na učnem listu.
43
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.1.3 Preverjanje znanja Učenci so v zadnjem delu ure odgovorili na spodnja vprašanja, podana v obliki učnega lista.
1. a) Kje se je najbolj razvilo gozdarstvo? b) Zakaj ravno tam? 2. a) Naštej slovanske narode. b) Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj države, kjer živijo. 3. a) Kje so najboljši pogoji za kmetijstvo? b) Zakaj prav tam? 4. Naštej tri pomembne vrste prometa. 5. a) Kaj povezuje zahodni del Rusije z vzhodnim in poteka od Moskve do Tihega ocena? b) Z rjavo barvo vriši na zemljevid njeno progo. 6. Na zemljevidu z modro barvo označi območja večje gostote poselitve. 7. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše, 5: najboljše)? 6.1.4 Deleži pravilnih odgovorov učencev Na sliki 1 so prikazani deleži pravilnih odgovorov učencev ob uporabi vizualnih učil oziroma brez njihove uporabe.
100
Pravilni odgovori v %
90 80 70 60 50
brez uporabe VU
40
z uporabo VU
30 20 10 0 1.a
1.b
2.a
2.b
3.a 3.b Vprašanja
4.
5.a
5.b
6.
Slika 1: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika 44
Iz rezultatov je razvidno, da so učenci večkrat pravilno odgovorili na vprašanja ob koncu ure, pri kateri so bila uporabljena vizualna učila. Iz tega lahko sklepamo, da so učenci pri uri, kjer so bila uporabljena vizualna učila, usvojili več znanja kot pa učenci, ki so sodelovali pri uri brez uporabe vizualnih učil. Večji delež pravilnih odgovorov brez uporabe vizualnih učil je pri vprašanjih 1. a (80 %), 2. b (73 %), 3. a (87 %) in 5. a (73 %). Pri teh vprašanjih, razen vprašanja 2. b, kjer je potrebna uporaba zemljevida, se preverja znanje, ki ne potrebuje vizualne okrepitve, zato so tu boljši rezultati od ure, pri kateri so bila vizualna učila uporabljena. Pri 4., 5. b in 6. vprašanju je bilo opazno več pravilnih odgovorov pri uri z uporabo vizualnih učil kot pri uri brez njih. Pri 4. vprašanju je bila razlika 11 %, pri 5. b vprašanju 19 % in pri 6. vprašanju 19 % v prid ure z uporabo vizualnih učil. Tu so bila dejstva med poukom podkrepljena s slikovnim gradivom ter kratkim filmom, kar je razlog za boljšo usvojitev tega znanja in večji delež pravilnih odgovorov. Pri 7. vprašanju, kjer so morali podati subjektivno oceno ure, je bila ura z uporabljenimi vizualnimi učili bolje ocenjena (4, 1) kot ura brez njih (3,9), kar pomeni, da jim je bila ura, kjer učitelj uporablja vizualna učila, bolj zanimiva in si zapomnijo več novih stvari.
6.2
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO
Na Osnovni šoli Sostro smo poučevali v dveh šestih razredih. Učna enota in učna tema so bili toplotni pasovi. Učna ura z uporabo vizualnih učil je potekala 8. aprila 2013, učna ura brez njihove uporabe pa 15. aprila 2013. Pri prvi uri je sodelovalo 22 učencev, pri drugi pa 20.
45
6.2.1 Učna priprava št. 3 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Sostro
Učna priprava št.: 3
Razred: 6. b (uporaba VU)
Šola: Osnovna šola Sostro
Datum: 8. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Toplotni pasovi Učna enota: Toplotni pasovi Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec razume osnovne značilnosti toplotnih pasov; - učenec spoznava posledice položaja Zemlje v vesolju. Urni/operativni V-I cilji: - učenec razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov; - učenec določi lego posameznih toplotnih pasov na zemljevidu sveta; - ob fotografijah opiše načine življenja ljudi v posameznih toplotnih pasovih ter razume odvisnost človekovih dejavnosti od možnosti, ki jih ponujajo pokrajine po svetu; - učenec primerja osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posameznih toplotnih pasov. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
praktično delo
delo s tekstom
____________
Učne oblike:
Učne metode:
eksperiment
delo s slikovnim
prikazovanje demonstriranje ____________
materialom _______ Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), globus, ppt predstavitev (Priloga 3), stenski zemljevid Svet (2008), učbenik Raziskujem Zemljo 6 (Verdev, 2008). Učni pripomočki: tabla, kreda, LCD projektor, računalnik. Literatura in korelacije: • Cold temperatures. URL: http://www.2jsautomotive.com/car-talk/prepare-car-coldtemperatures-winter/ (citirano 3. 4. 2013). • Hot weather. URL: http://www.bubblews.com/news/54760-hot-weather (citirano 3. 4. 2013). • Cold weather everywhere. URL: http://pendletonpanther.wordpress.com/author/sallywatson/page/2/ (citirano 3. 4. 2013). • Tumblr. URL: http://www.tumblr.com/tagged/macaws (citirano 3. 4. 2013).
46
Radovedni kakadu. URL: http://www.igre123.com/car-vladar/slike/radovednikakadu/12779 (citirano 3. 4. 2013). • Lions. URL: http://anthonyebass.blogspot.com/2011/11/lions-from-god-in-mydreams.html (citirano 3. 4. 2013). • African elephant. URL: http://gallery.hd.org/_c/naturalscience/_more2005/_more03/elephant-African-savannah-in-Addo-Elephant-ParkEastern-Cape-South-Africa-35-JR.jpg.html (citirano 3. 4. 2013). • Donald D. Jones. URL: http://www.donaldmjones.com/index.php#mi=2&pt=1&pi=10000&s=4&p=20&a=0&at =0 (citirano 3. 4. 2013). • Tundra in northern greenland. URL: http://www.redorbit.com/images/pic/62984/tundrain-northern-greenland-image-1/ (citirano 3. 4. 2013). • Out there. URL: http://tete-beyondthegardengate.blogspot.com/2012/11/omgosh-itsbrrrrrr-out-there.html (citirano 3. 4. 2013). • Snežno bele živali. URL: URL: http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/foto-sneznobele-zivali-ki-kljubujejo-zimam/218288 (citirano 3. 4. 2013). Novi pojmi: toplotni pas, vpadni kot sončnih žarkov. •
Didaktične komponente učnega procesa:
Čas 5 min
priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
ponavljanje in utrjevanje
Izvedba učnega Delo učitelja Delo učenca procesa in doseženi cilji 1. MOTIVACIJA Oblika: - frontalna, Danes bomo pouk začeli z dvema - individualna. nalogama. Najprej poglejte Učenci poslušajo in Učne metode: po razredu. - razgovor. razmišljajo. Taksonomija: Katerega učenca najbolj zebe – Tistega, ki je od njega najbolj - znanje, tistega, ki sedi pri radiatorju ali oddaljen. - razumevanje. tistega, ki je od njega najbolj Načela: oddaljen? - načelo Kateremu pa je najbolj vroče? Tistemu, ki sedi pri aktivnosti in Zakaj? radiatorju, ker je radiatorju razvoja, Zamislite si tri prostore na vaši najbližji in dobi največ - načelo šoli: šolsko telovadnico, našo toplote. prostorske učilnico in učiteljev kabinet. razmestitve Predstavljajte si, da je v vsakem pojavov, od teh prostorov le en, enako - načelo velik radiator. opazovanja. 47
Kateri od teh prostorov bo najbolj in kateri najmanj segret. Zakaj? Najbolj bo segret učiteljev kabinet, ker je najmanjši, najmanj pa telovadnica, ker Vse ste prav povedali. Tako je je največja. tudi z našim planetom. Sonce predstavlja radiator, prostori različne dele na Zemljinem površju, vaš položaj pa različno oddaljenost določenega dela površja Zemlje od Sonca. Tako Učenci poslušajo. tudi različni deli na Zemljinem površju prejemajo različno stopnjo sončnega segrevanja in so zato različno segreti.
Učni cilji:: - motiviranje učencev za delo.
Ppt 1: Slika Zemlje s prikazom temperatur na ekvatorju in polih. Oglejte si sliko in jo opišite.
Učenci gledajo sliko. Najbolj vroče je na ekvatorju, najbolj mrzlo pa na polih.
35 min 2. USVAJANJE 10 min 2.1 VZROK NASTANKA TOPLOTNIH PASOV Posledica neenakomernega segrevanja Zemljinega površja in ozračja so toplotni pasovi. To je tudi naslov današnje teme. Napišite v zvezke naslov Toplotni Učenci napišejo v zvezke pasovi (ppt 2). naslov Toplotni pasovi in gledajo naslov na sliki. Ppt 3 in ppt 4: Padanje sončevih žarkov na Zemljino površje. Učenci gledajo sliko. Kaj vidite na slikah? Padanje sončevih žarkov na Zemljino površje pod različnimi koti. Zemljino površje segrevajo sončni žarki, ki vpadajo na različnih krajih pod različnimi koti. Večji kot je vpadni kot sončnih žarkov, močnejše je segrevanje tal. 48
Oblika: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje, - prikazovanje, - delo s slikovnim materialom. Taksonomija: - znanje, - razumevanje, - uporaba, - analiza. Načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve
Kje je vpadni kot žarkov največji? Kaj sklepamo iz tega? Kje pa je najmanjši? Kakšne so tam temperature?
Največji je ob ekvatorju. Da je tam najbolj vroče. V polarnih območjih. Temperature so tam zato najnižje.
Učenca povabim, da pride na globus pokazat, kateri deli površja na Zemlji prejmejo največ oz. najmanj sončne energije. Medtem globus osvetljujem z baterijo. Zakaj je tako?
Učenec na globusu pokaže površja, ki prejmejo največ in površja, ki prejmejo najmanj sončne energije.
pojavov, - načelo opazovanja, - načelo sistematičnosti Sedaj bomo skupaj to narisali. in postopnosti. Uporabimo različne barve: Učni cilji: - vroči pas bomo narisali z rdečo Učenci rišejo risbo v zvezke. - učenec barvico, spozna vzroke - zmerno toplega z zeleno, za nastanek - mrzlega z modro in toplotnih - sončne žarke z rumeno barvico. pasov. Z rjavo barvo označimo ekvator, povratnika, tečajnika in pola. Sliko narišem na tablo (Priloga 4). Učenci preverijo svojo sliko. Ppt 5: Zemlja z vrisanimi vzporedniki.
5 min
Ker je na ekvatorju največji vpadni kot sončnih žarkov, je tam največje segrevanje tal.
2. 2 LEGA TOPLOTNIH PASOV Odprite atlase na strani 164/165. Učenci odprejo atlase na strani, kjer je karta sveta. Na Zemlji imamo 5 toplotnih pasov: vroči, severni in južni zmerno topli pas in severni in južni polarni pas. Glede na to, da o toplotnih pasovih že nekaj vemo, me zanima, kje leži vroči Ob ekvatorju. pas. Zmerno topla pasova ležita med povratnikoma in tečajnikoma. Mrzla pasova segata od tečajnikov do tečajev. 49
Učenec: - spozna glavne toplotne pasove, jih zna poimenovati ter določiti njihovo lego.
5 min
K tabli pokličem učenca, da na zemljevidu sveta pokaže lego toplotnih pasov.
Učenec na zemljevidu sveta pokaže lego toplotnih pasov.
V katerem toplotnem pasu leži Slovenija?
V severnem zmerno toplem pasu.
2. 3 PREHODNA TOPLOTNA PASOVA Toplotne pasove omejujemo z vzporedniki, vendar v naravi med njimi ni tako ostrih meja. Prav zaradi tega poznamo tudi dva prehodna toplotna pasova: subtropski pas, ki leži med tropskim in zmerno toplim, in subpolarni pas, ki leži med zmerno toplim in mrzlim pasom. K zemljevidu sveta pokličem učenca, da pokaže lego subtropskega in subpolarnega toplotnega pasu.
Učenec na zemljevidu sveta pokaže lego prehodnih toplotnih pasov.
15 min 2.2 ZNAČILNOSTI TOPLOTNIH PASOV Značilnosti posameznih toplotnih pasov boste pisali kar zraven slike, ki smo jo na začetku ure skupaj narisali. Tropski pas leži ob ekvatorju. Značilne so celoletne visoke temperature. Ppt 6: Vroči ali tropski toplotni pas. Ob ekvatorju se razrašča tropski deževni gozd, ob povratnikih pa puščave.
Učenci pišejo v zvezke.
Učenci gledajo slike in odgovorijo na vprašanje.
Ppt 7 in ppt 8: Slike tropskega deževnega gozda in puščave. 50
Taksonomija: - analiza. Učenec: - razume značilnosti posameznih toplotnih pasov, - pozna razlike med toplotnimi pasovi.
Kaj je značilno zanju?
Tropski deževni gozd: veliko dreves, težko prehoden, rast v nadstropjih … Puščave: visoke temperature, malo padavin, malo rastlin …
Imamo severni in južni zmerno topli pas, ki ležita med povratnikoma in tečajnikoma. Zanju so značilne precejšnje letne Učenci pišejo v zvezke. temperaturne razlike in štirje letni časi. Učenci gledajo slike in Ppt 9: Zmerno topli pas. odgovarjajo na vprašanje. Ppt 10 in ppt 11: Slike rastlinstva in živalstva, značilnega za zmerno topli pas. Kaj opazite na slikah?
Mešani gozd, oljko, živali, ki živijo tudi pri nas …
Mrzla pasova (severni in južni) segata od tečajnikov do tečajev. Značilne so nizke temperature.
Učenci pišejo v zvezke.
Ppt 12: Mrzli pas. Ppt 13 in ppt 14: Slike rastlinstva in živalstva, značilnega za mrzli pas.
Učenci gledajo slike in odgovarjajo na vprašanja.
Kakšno rastlinstvo uspeva tu? Kaj je značilno za tukajšnje živali?
Mahovi, lišaji in alge. So bele barve in imajo debel kožuh.
Poleg teh glavnih toplotnih pasov pa poznamo tudi dva prehodna pasova. Med vročim in zmerno toplim pasom je subtropski ter med zmerno toplim in mrzlim pasom je subpolarni pas. Tu se čutijo vplivi obeh glavnih toplotnih pasov, ki ju obdajajo. Na sliko vrišite še prehodna Učenci na sliko v zvezku vrišejo subtropski in toplotna pasova: subtropskega med tropski in zmerno topli pas subpolarni pas. 51
Učenec: - spozna prehodna toplotna pasova in ju zna poimenovati.
in subpolarnega med zmerno topli in mrzli pas. Ppt 15: Prehodna toplotna pasova.
Učenci preverijo, če so pravilno napisali pojma v zvezek.
5 min 3. PONAVLJANJE
Oblika: - individualna. Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na Učne metode liste (Priloga 5). Učencem učnem listu. - delo s razdelim učne liste z vprašanji. tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
52
6.2.2 Učna priprava št. 4 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Sostro
Učna priprava št.: 4
Razred: 6. a (brez uporabe VU)
Šola: Osnovna šola Sostro
Datum: 15. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Toplotni pasovi Učna enota: Toplotni pasovi Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec razume osnovne značilnosti toplotnih pasov; - učenec spoznava posledice položaja Zemlje v vesolju. Urni/operativni V-I cilji: - učenec razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov; - učenec določi lego posameznih toplotnih pasov na zemljevidu sveta; - učenec primerja osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posameznih toplotnih pasov. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
praktično delo
delo s tekstom
____________
Učne oblike:
Učne metode:
prikazovanje
delo s slikovnim materialom
eksperiment
demonstriranje ____________ _______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), stenski zemljevid Svet (2008). Učni pripomočki: tabla, kreda. Literatura in korelacije: Verdev, H., 2008. Raziskujem Zemljo 6. Učbenik za geografijo v šestem razredu osnovne šole. Ljubljana, Založba Rokus Klett, 52 str. Novi pojmi: toplotni pas, vpadni kot sončnih žarkov. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
53
ponavljanje in utrjevanje
Izvedba učnega Čas Delo učitelja Delo učenca procesa in doseženi cilji 5 min 1. MOTIVACIJA Učne oblike: - frontalna, Danes bomo pouk začeli z - individualna. dvema nalogama. Najprej Učne metode: poglejte po razredu in mi - razgovor. Učenci poslušajo in razmišljajo. Taksonomija: odgovorite na vprašanje. - znanje, Katerega učenca najbolj zebe – Tistega, ki je od njega najbolj - razumevanje. tistega, ki sedi pri radiatorju ali oddaljen. Didaktična načela: tistega, ki je od njega najbolj oddaljen? - načelo aktivnosti in Kateremu pa je najbolj vroče? Tistemu, ki sedi pri radiatorju, razvoja; ker je radiatorju najbližji in Zakaj? - načelo dobi največ toplote. prostorske razmestitve pojavov; Zamislite si tri prostore na vaši - načelo šoli: šolsko telovadnico, našo opazovanja. učilnico in učiteljev kabinet. Učni cilji: Predstavljajte si, da je v vsakem - motiviranje od teh prostorov le en, enako učencev za velik radiator. delo. Kateri od teh prostorov bo Najbolj bo segret učiteljev najbolj in kateri najmanj kabinet, ker je najmanjši, segret? Zakaj? najmanj pa telovadnica, ker je največja. Vse ste prav povedali. Tako je tudi z našim planetom. Sonce predstavlja radiator, prostori različne dele na Zemljinem površju, vaš položaj pa različno oddaljenost določenega dela površja Zemlje od Sonca. Tako tudi različni deli na Zemljinem površju prejemajo različno stopnjo sončnega segrevanja in so zato različno segreti. 54
35 min 2. USVAJANJE 8 min 2. 1 VZROK NASTANKA TOPLOTNIH PASOV Posledica neenakomernega segrevanja Zemljinega površja in ozračja so toplotni pasovi. To je tudi naslov današnje teme. Napišite v zvezke naslov Učenci napišejo naslov Toplotni pasovi. Toplotni pasovi. Zemljino površje segrevajo sončni žarki, ki vpadajo na različnih krajih pod različnimi koti. Večji kot je vpadni kot sončnih žarkov, močnejše je segrevanje tal.
7 min
Kje je vpadni kot žarkov največji?
Ob ekvatorju.
Kaj sklepamo iz tega?
Da je tam najbolj vroče.
Kje pa je najmanjši? Kakšne so tam temperature?
V polarnih območjih. Najnižje.
2. 2 LEGA TOPLOTNIH PASOV Na Zemlji imamo 5 toplotnih pasov: vroči, severni in južni zmerno topli pas in severni in južni polarni pas. Kje leži vroči pas.
Ob ekvatorju.
Zmerno topla pasova ležita med povratnikoma in tečajnikoma. Mrzla pasova segata od tečajnikov do tečajev. Na tablo napišem vroči, severni in južni zmerno topli pas in severni in južni polarni pas. 55
Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje. Taksonomija: - znanje, -razumevanje, - uporaba. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov, - načelo opazovanja, - načelo sistematičnosti in postopnosti. Učni cilji: - učenec spozna vzroke za nastanek toplotnih pasov, - učenec spozna glavne toplotne pasove, jih zna poimenovati ter določiti njihovo lego.
5 min
2. 3 PREHODNA TOPLOTNA PASOVA Toplotne pasove omejujemo z vzporedniki, vendar v naravi med njimi ni tako ostrih meja. Prav zaradi tega poznamo tudi dva prehodna toplotna pasova: subtropski pas, ki leži med tropskim in zmerno toplim, in subpolarni pas, ki leži med zmerno toplim in mrzlim pasom. Na tablo napišem subtropski pas in subpolarni pas.
15 min
2. 4 ZNAČILNOSTI TOPLOTNIH PASOV Odprite atlase na strani 164/165. Na Zemlji imamo 5 toplotnih pasov: vroči, severni in južni zmerno topli pas in severni in južni polarni pas. Vroči pas leži ob ekvatorju, zmerno topla pasova med povratnikoma in tečajnikoma. Mrzla pasova segata od tečajnikov do tečajev. Pokličem učenca, da na zemljevidu sveta pokaže lego toplotnih pasov. V katerem toplotnem pasu leži Slovenija? Tropski pas leži ob ekvatorju, značilne so celoletne visoke temperature.
Učenec: - razume značilnosti posameznih toplotnih pasov - pozna razlike med toplotnimi Učenci odprejo atlase na strani 164/165. pasovi.
Učenec na zemljevidu sveta pokaže lego toplotnih pasov. V severnem zmerno toplem pasu.
Učenci pišejo v zvezke.
Ob ekvatorju se razrašča tropski deževni gozd, ob povratnikih pa so puščave. 56
Kaj je značilno zanju?
Tropski deževni gozd: veliko dreves, težko prehoden, rast v nadstropjih, vlažen … Puščave: visoke temperature, malo padavin, malo rastlin … Imamo severni in južni zmerno Učenci pišejo v zvezke. topli pas, ki ležita med povratnikoma in tečajnikoma. Zanju so značilne precejšnje letne temperaturne razlike in štirje letni časi.
5 min
Mrzla pasova (severni in južni) segata od tečajnikov do tečajev. Značilne so nizke temperature. Tu se pojavita tudi polarni dan (Sonce ne zaide) in polarna noč (Sonce ne vzide). Prehodna toplotna pasova: subtropski in subpolarni. Najvišjo (58 °C) v puščavi Ali veste, kje na Zemlji so Sahara v Afriki, najnižjo izmerili najvišjo in kje najnižjo (-89 °C) na Antarktiki. temperaturo? Učenci poiščejo območji na Poiščite območji na zemljevidu. zemljevidu. 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na liste (Priloga 5). Učencem učnem listu. razdelim učne liste z vprašanji.
57
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.2.3 Preverjanje znanja Učenci so v zadnjem delu ure odgovorili na spodnja vprašanja, podana v obliki učnega lista.
1. Zakaj imamo toplotne pasove? 2. Opiši rastlinstvo v vročem pasu (tropski deževni gozd in puščavo). 3. Za kateri toplotni pas so značilne vse leto nizke temperature? 4. V katerem toplotnem pasu leži Slovenija? 5. Katera sta prehodna toplotna pasova? 6. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše, 5: najboljše)? 7. a) Nariši Zemljo in poimenuj glavne toplotne pasove. b) Najbolj vročega pobarvaj z rdečo, najbolj mrzlega z modro barvo. 6.2.4 Deleži pravilnih odgovorov učencev Na sliki 2 so prikazani deleži pravilnih odgovorov učencev ob uporabi vizualnih učil oziroma brez njihove uporabe.
100
Pravilni odgovori v %
90 80 70 60 50
brez uporabe VU
40
z uporabo VU
30 20 10 0 1.
2.
3.
4. Vprašanja
5.
7. a
7. b
Slika 2: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Sostro Če primerjamo odgovore pri uri z uporabo vizualnih učil z uro brez njihove uporabe, lahko razberemo, da delež pravilnih odgovorov prevladuje pri učni uri, kjer so bila uporabljena vizualna učila. Od sedmih vprašanj so deleži učencev, ki so pravilno odgovorili na vprašanja 58
in so sodelovali pri uri z uporabo vizualnih učil, večji pri štirih vprašanjih (2., 4., 7. a in 7. b). Največja razlika je pri 7. b vprašanju (51, 5 %), pri katerem smo zahtevali uporabo zemljevida in hkrati tabelske slike. Ker smo pri uri, kjer smo uporabljali vizualna učila, na tablo narisali toplotne pasove, jih pobarvali ter poimenovali, učenci pa so sliko sproti risali v zvezke, so si jih bolje zapomnili kot pa pri uri, kjer so toplotne pasove opazovali le na zemljevidu in smo se o njih in njihovih značilnostih le pogovarjali. Če pogledamo višine stolpcev, se nam postavi vprašanje, zakaj je pri 5. vprašanju toliko večji delež pravilnih odgovorov kot pri uri brez uporabe vizualnih učil. Do tega je prišlo zaradi praktičnih razlogov. Pri uri, kjer naj ne bi bila uporabljena vizualna učila, so nas učenci prosili, če jim lahko prehodna toplotna pasova napišemo na tablo, ker sta to le težja izraza zanje. Ugodili smo jim in tako uporabili tablo kot vizualno učilo. Izkazalo se je, da so ta dva pojma tako hitro usvojili ravno zaradi tega, ker smo njuno ime napisali na tablo ter so ga videli in prepisali v zvezke in ga niso le slišali. Pri uri z uporabo vizualnih učil pa sta bila pojma napisana na PowerPoint predstavitvi in so jih učenci prepisali v zvezek. Pri tem odgovoru se je potrdilo, da si učenci bolje zapomnijo pojme, ki jih razlagamo oz. pišemo na tablo istočasno z njimi. Pri šestem vprašanju so morali učenci podati lastno oceno poteka ure. Ura, kjer so bila uporabljena vizualna učila, je bila ocenjena s povprečno oceno 4,35, ura brez uporabe vizualnih učil pa s 3,56. To pomeni, da jim je bila ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva in so od nje odnesli več novega znanja.
6.3
OSNOVNA ŠOLA MAJDE VRHOVNIK
Na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani smo poučevali v dveh šestih razredih. Učna enota so bili toplotni pasovi, učna tema pa zmerno topli pas. Učna ura z uporabo vizualnih učil, kjer je sodelovalo 9 učencev, je potekala 10. aprila 2013. Pri učni uri brez uporabe vizualnih učil, ki je bila realizirana 11. aprila 2013, je sodelovalo 16 učencev.
59
6.3.1 Učna priprava št. 5 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Majde Vrhovnik
Učna priprava št.: 5
Razred: 6. a (uporaba VU)
Šola: Osnovna šola Majde Vrhovnik
Datum: 10. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Toplotni pasovi Učna enota: Zmerno topli pas Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec razume osnovne značilnosti toplotnih pasov; - učenec se orientira na zemljevidu. Urni/operativni V-I cilji: - učenec določi lego zmerno toplega pasu na zemljevidu sveta; - učenec poimenuje različna podnebja v zmerno toplem pasu; - učenec spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti zmerno toplega pasu; - učenec prepozna značilnosti rastlinstva v zmerno toplem pasu; - opiše življenjske razmere ljudi v zmerno toplem pasu. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
eksperiment
delo s slikovnim materialom
____________
____________
Učne oblike:
Učne metode:
prikazovanje
_______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), globus, ppt predstavitev (Priloga 6), stenski zemljevid Svet (2008), učbenik Moja prva geografija (Senegačnik, 2004). Učni pripomočki: tabla, kreda, LCD projektor, računalnik. Literatura in korelacije: • Claudia – Vlakec letnih časov. URL: http://www.youtube.com/watch?v=6McG0J3T8VM (citirano 5. 4. 2013). 60
•
• • • • • • • • •
• • • • • •
Klimograma Palerma in Bukarešte. URL: http://www.modrijan.si/slv/Solskiprogram/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovnogradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-v-osnovni-soli-7.-razred (citirano 5. 4. 2013). Sredozemsko podnebje. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Sredozemsko_podnebje (citirano 5. 4. 2013). Profumo D`Olive. URL: http://www.atavolacongioia.it/cat/profumo-dolive (citirano 5. 4. 2013). Nasad oljk. URL: http://vreme.zurnal24.si/naveza/slika/2001/#slika (citirano 5. 4. 2013). Suše v Sredozemlju. URL: http://www.rtvslo.si/okolje/suse-v-sredozemlju-in-manjsnega/45095 (citirano 5. 4. 2013). Oceansko. URL: http://users.volja.net/urores/index_files/Page354.htm (citirano 5. 4. 2013). Oceansko podnebje. URL: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/podnebjeos/klima-oceansko.htm (citirano 5. 4. 2013). Rastlinstvo v odvisnosti od podnebja in nadmorske višine. URL: http://mss.svarog.si/geografija/index.php?page_id=10798 (citirano 5. 4. 2013). Geografija in zgodovina. URL: http://www2.arnes.si/~oiiiosce/irska_geografija.html (citirano 5. 4. 2013). Listnati gozd na Danskem. URL: http://www.modrijan.si/Solski-program/Solskiprogram/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenikovza-geografijo-v-gimnaziji-2.-in-3.-letnik (citirano 5. 4. 2013). Croatia. URL: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=621473&page=174 (citirano 5. 4. 2013). Continental climate. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Koppen_World_Map_D.png (citirano 5. 4. 2013). Rodovitna polja. URL: http://ipop.si/2012/06/03/sprememba-ne-ukinitevnadomestila/ (citirano 5. 4. 2013). Podobe Slovenije. URL: http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobeslovenije/fotozgodba-jesenski-sprehod-skozi-gozd/199235 (citirano 5. 4. 2013). Jurta. URL:http://tamegoeswild.com/trans-siberian/blog/20070828_01.html (citirano 5. 4. 2013). Swimming in mediterranean. URL: http://footage.shutterstock.com/clip-526585stock-footage-sportive-man-swimming-in-mediterranean-sea.html (citirano 5. 4. 2013).
Novi pojmi: jurta, klimogram, makija. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
61
ponavljanje in utrjevanje
Izvedba učnega Čas Delo učitelja Delo učenca procesa in doseženi cilji 5 min 1. MOTIVACIJA Učne oblike: - frontalna, Na začetku ure bomo poslušali Učenci poslušajo pesem. - individualna. kratko pesmico. Učne metode: Ppt 1: Pesem o letnih časih. - razgovor. O čem govori? O letnih časih. Taksonomija: V katerem toplotnem pasu se V zmerno toplem pasu. - znanje, - razumevanje. pojavljajo letni časi? Didaktična načela: - načelo aktivnosti Tako je. Danes se bomo učili o zmerno toplem pasu. in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo. 35 min 2. USVAJANJE Učne oblike: 3 min - frontalna, Najprej bomo ponovili, kje leži - individualna. zmerno topli pas. K tabli Učne metode: - razgovor, pokličem učenca, da na karti - razlaganje, sveta pokaže lego zmerno Učenec na karti sveta pokaže - delo s slikovnim lego zmerno toplega pasu. toplega pasu. materialom. Taksonomija: Ppt 2: Lega zmerno toplega - znanje, pasu. Med vročim in mrzlim pasom. - razumevanje, Kje leži zmerno topli pas? - uporaba. V tem pasu živi največ Didaktična načela: prebivalstva na Zemlji. - načelo prostorske razmestitve pojavov, 7 min 2. 1. OCEANSKO - načelo PODNEBJE opazovanja. Kako bi imenovali podnebje, Oceansko. Učni cilji: ki leži ob oceanih? - učenec določi lego zmerno toplega pasu na zemljevidu 62
Ppt 3: Sliki oceanskega podnebja. Kaj lahko ugotovite iz slike? Ppt 4: Slika klimograma. Kaj lahko razberemo iz klimograma?
Lega ob oceanih, strme obale … Padavine so čez celo leto, majhne temperaturne razlike med poletjem in zimo.
Včasih so bili tu razširjeni listnati in mešani gozdovi, ki so danes izkrčeni in spremenjeni v kmetijska zemljišča. Ppt 5: Slike gozda in kmetijskega zemljišča.
Učenci gledajo in opisujejo slike.
Kaj je kmetijsko zemljišče?
To je površina, namenjena kmetovanju (pašniki, sadovnjaki, njive, vinogradi).
8 min 2.2. SREDOZEMSKO PODNEBJE Kako bi poimenovali podnebje, ki je prikazano na zemljevidu?
Sredozemsko podnebje.
Ppt 6: Območja s Učenci gledajo sliko in iščejo sredozemskim podnebjem. območja s sredozemskim Najdite območja na zemljevidu podnebjem. sveta. Opišite podnebje s pomočjo klimograma? Ppt 7: Klimogram. Ppt 8: Slika oljke. Opišite, kaj vidite na sliki?
Zime so mile in deževne, poleti je značilna suša.
Oljko. To je manjše drevo, njegovi plodovi so olive, iz katerih delajo oljčno olje.
Oljka je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Oljčna vejica pa je simbol miru. 63
sveta, - učenec poimenuje različna podnebja v zmerno toplem pasu, - učenec spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti zmerno toplega pasu.
Taksonomija: - analiza. Učenec: - spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti sredozemskega podnebja, - učenec prepozna značilnosti rastlinstva sredozemskega podnebja, - opiše življenjske razmere ljudi v sredozemskem podnebju.
Ppt 9 in ppt 10: Sredozemsko rastlinstvo in makija. Debelejši listi, globoke Kako je sredozemsko rastlinstvo prilagojeno na take korenine, trni … razmere? Katere rastline vidite na slikah?
Timijan, rožmarin, sivka, cipresa, bor, zimzeleni hrast.
Kaj je makija?
Sredozemsko gosto rastoče vednozeleno grmičasto rastlinstvo, visoko nekaj metrov.
Ali so tu dobri ali slabi pogoji za življenje?
Dobri so.
Kaj se je razvilo tu?
Kopališki turizem.
Kako so se ljudje prilagodili temu podnebju?
Hiše so svetle barve in postavljene tesno skupaj, vmes so tesne uličice …
Ppt 11: Ozka ulica. Zakaj je ulica ozka?
Kje v Sloveniji najdemo to podnebje? 8 min
Da so ulice dlje časa hladne, saj vmes težko pride vroč zrak. Na Primorskem.
2.3 CELINSKO PODNEBJE Kako imenujemo podnebje, ki ga najdemo v notranjosti celin? Ppt 12: Razširjenost celinskega podnebja. Najdite razširjenost celinskega podnebja na zemljevidu.
Celinsko podnebje. Učenci iščejo razširjenost celinskega podnebja na zemljevidu.
Ppt 13: Klimogram celinskega podnebja. S pomočjo klimograma opišite Vroča poletja, mile in suhe to podnebje. zime. 64
Taksonomija: - analiza. Učenec: - spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti celinskega podnebja, - učenec prepozna značilnosti rastlinstva
Kako so poseljena ta območja? Gosto. Zakaj? Ugodno podnebje. Ppt 14: Listnati gozd in polje. Kakšno je rastlinstvo na Listnati in mešani gozd, ki je območjih z več padavinami? izkrčen v polja. Prostrana polja, zeleni gozdovi … Kaj pa tam, kjer je padavin manj?
Raste travniško rastlinstvo.
Kako imenujemo take površine? Ppt 15: Stepa. Poglejte sliko in jo opišite. Ppt 16: Jurta.
Stepa.
Kaj je prikazano na sliki?
Jurta.
Kaj je jurta?
Bivališče nomadskih plemen v obliki okroglega šotora. Narejena je iz živalskih kož in je lahko prenosljiva.
Jurte uporabljajo ljudje v stepah. Ker se enostavno pospravijo in postavijo, so uporabne kot premično bivališče. 9 min
celinskega podnebja, - opiše življenjske razmere ljudi v celinskem podnebju.
Učenci gledajo sliko in opišejo stepo. To je visoka trava skoraj brez dreves.
2.4. ZMERNO HLADNO PODNEBJE Ostalo nam je še eno podnebje. Katero? Ppt 17: Zmerno hladno Zmerno hladno podnebje. podnebje. Zmerno hladno podnebje se pojavlja v notranjosti in na severu celin, okrog 60. vzporednika. Ppt 18: Klimogram NarjanMara. S pomočjo klimograma opišite Mrzle in dolge zime, poletja podnebje. kratka. Več padavin je poleti. 65
Taksonomija: - analiza. Učenec: - spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti zmerno hladnega podnebja, - učenec prepozna značilnosti rastlinstva zmerno hladnega podnebja, - opiše življenjske razmere ljudi v zmerno hladnem
Ppt 19: Tajga. Kakšno rastlinstvo uspeva tu? Kako jih imenujejo v Rusiji?
podnebju. Iglasti gozdovi. Tajga.
Kakšni so pogoji za življenje? Slabi. Zakaj? Zaradi nizkih temperatur. Še enkrat ponovimo, katero rastlinstvo najdemo na določenem območju. Ppt 20: Zemljevid z rastlinstvom, ki je značilno za določeno podnebje. 5 min 3. PONAVLJANJE
Učenci ob slikah ponovijo rastlinstvo različnih podnebij.
Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na liste (Priloga 7). Učencem učnem listu. razdelim učne liste z vprašanji.
66
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.3.2 Učna priprava št. 6 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Majde Vrhovnik
Učna priprava št.: 6
Razred: 6. b (brez uporabe VU)
Datum: 11. 4. 2013
Šola: Osnovna šola Majde Vrhovnik
Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Toplotni pasovi Učna enota: Zmerno topli pas Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec razume osnovne značilnosti toplotnih pasov; - učenec se orientira na zemljevidu. Urni/operativni V-I cilji: - učenec določi lego zmerno toplega pasu na zemljevidu sveta; - učenec poimenuje različna podnebja v zmerno toplem pasu; - učenec spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti zmerno toplega pasu; - učenec prepozna značilnosti rastlinstva v zmerno toplem pasu; - opiše življenjske razmere ljudi v zmerno toplem pasu. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
eksperiment
delo s slikovnim materialom
____________
____________
Učne oblike:
Učne metode:
prikazovanje
_______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), stenski zemljevid Svet (2008). Učni pripomočki: tabla, kreda. Literatura in korelacije: Senegačnik, J., 2004. Moja prva geografija: geografija za 6. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana, Modrijan, 64 str. Novi pojmi: jurta, klimogram, makija. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje 67
ponavljanje in utrjevanje
Izvedba učnega Čas Delo učitelja Delo učenca procesa in doseženi cilji 5 min 1. MOTIVACIJA Učne oblike: - frontalna, Danes bomo pouk začeli s - individualna. potovanjem po planetu Zemlja. Učne metode: Ali nas zebe ali nam je vroče Vroče nam je. - razgovor. če smo na ekvatorju? Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Kaj se dogaja s temperaturami, Spreminjajo se. če gremo proti severu ali proti Didaktična načela: - načelo aktivnosti jugu? in razvoja, Kakšne so temperature čisto na Najnižje. - načelo severu oziroma jugu? prostorske razmestitve Kakšne so celoletne Celo leto so nizke temperature. pojavov, temperature na polih? - načelo Ali imajo ob ekvatorju letne Ne. opazovanja. čase? Učni cilji: Zakaj ne? Ker je tam celo leto vroče. - motiviranje učencev za delo. Kje se glede na vse te V zmerno toplem pasu. ugotovitve pojavljajo letni časi? Tako je. Letni časi se pojavljajo v zmerno toplem pasu, o katerem se bomo danes učili. 35 min 2. USVAJANJE 3 min Najprej bomo ponovili, kje leži zmerno topli pas. K tabli Učenec na karti sveta pokaže pokličem učenca, da na karti lego zmerno toplega pasu. sveta pokaže lego zmerno toplega pasu. Živi v tem pasu veliko ali malo Tu živi največ prebivalstva. ljudi?
68
Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje, - delo s slikovnim materialom. Taksonomija: - znanje, - razumevanje, - uporaba.
Sedaj bomo spoznali različna podnebja v zmerno toplem pasu. 7 min 2.1 OCEANSKO PODNEBJE Kako bi imenovali podnebje, ki leži ob oceanih? Kaj je zanj značilno, glede na njegovo lego?
Oceansko. Padavine celo leto, majhne temperaturne razlike med poletjem in zimo.
To podnebje je značilno za zahodne obale Evrope. Poiščite območje na zemljevidu sveta. Kakšno rastlinstvo je v preteklosti uspevalo tu? Kaj pa danes?
Kaj je kmetijsko zemljišče?
Kakšni so tu pogoji za življenje ljudi? 8 min
Učenci iščejo območje oceanskega podnebja na zemljevidu sveta. Včasih so bili tu listnati in mešani gozdovi. Danes so tu izkrčeni in spremenjeni v kmetijska zemljišča. To je površina, namenjena kmetovanju (pašniki, sadovnjaki, njive, vinogradi). Dobri. Dovolj padavin čez celo leto, ni velikih temperaturnih razlik.
2.2. SREDOZEMSKO PODNEBJE Katero podnebje pa imamo ob Sredozemskemu morju?
Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov, - načelo opazovanja. Učni cilji: - učenec določi lego zmerno toplega pasu na zemljevidu sveta, - učenec poimenuje različna podnebja v zmerno toplem pasu.
Sredozemsko podnebje.
Najdemo ga tudi ob Z obali ZDA ter ob JZ obali Avstralije. Najdite območja na zemljevidu Učenci na zemljevidu poiščejo sveta. območja s sredozemskim podnebjem. K tabli pokličem učenca, ki pokaže območja s sredozemskim podnebjem. 69
Taksonomija: - analiza. Učenec: - spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti sredozemskega podnebja, - učenec prepozna značilnosti rastlinstva sredozemskega
Kakšne podnebne lastnosti so značilne za to podnebje?
Zime so mile in deževne, poleti je značilna suša.
Debelejši listi, globoke Kako je sredozemsko rastlinstvo prilagojeno na take korenine, trni … razmere? Katera je značilna kulturna rastlina tega podnebja in hkrati ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu? Oljka. To je manjše drevo, njegovi plodovi so olive, iz katerih delajo oljčno olje. Oljčna vejica je simbol miru. Katere rastline še najdemo tu? Tu uspeva tudi makija. Kaj je makija?
8 min
Timijan, rožmarin, sivka, cipresa, bor, zimzeleni hrast. Sredozemsko gosto rastoče vednozeleno grmičasto rastlinstvo, visoko nekaj metrov.
Ali mislite, da so tu dobri pogoji za življenje? Zakaj?
Da, ker imajo mile zime, dovolj padavin, razen poleti so pogoji slabši, ko je suša.
Kaj se je tu razvilo?
Kopališki turizem.
Kako so se ljudje prilagodili temu podnebju?
Hiše so svetle barve in postavljene tesno skupaj, vmes so tesne uličice … Na Primorskem.
Kje v Sloveniji najdemo to podnebje?
podnebja, - opiše življenjske razmere ljudi v sredozemskem podnebju.
2.3 CELINSKO PODNEBJE Kakšno podnebje najdemo v notranjosti celin? Kakšne so tu padavinske in temperaturne razmere?
Celinsko podnebje.
Kakšno je rastlinstvo na območjih z več padavinami?
Listnati in mešani gozdovi, ki so izkrčeni v polja.
Vroča poletja, mile in suhe zime.
70
Taksonomija: - analiza. Učenec: - spozna osnovne temperaturne in padavinske značilnosti celinskega podnebja,
Kaj pa, kjer je padavin manj?
Travniško rastlinstvo.
Kako imenujemo take površine?
Stepa.
Poglejmo na zemljevidu gostoto poselitve celinskega podnebja.
Učenci na zemljevidu iščejo gostoto poselitve celinskega podnebja.
Kako so poseljena ta območja? Gosto. Zakaj? Mile zime, vroča poletja, dobra rodovitna prst. Nomadi v stepah za bivališča uporabljajo jurte.
- učenec prepozna značilnosti rastlinstva celinskega podnebja, - opiše življenjske razmere ljudi v celinskem podnebju.
Bivališče nomadskih plemen v obliki okroglega šotora. Narejena je iz živalskih kož. Je lahko prenosljiva. Taksonomija: 9 min 2.4. ZMERNO HLADNO - analiza. PODNEBJE Učenec: - spozna osnovne Ostalo nam je še eno podnebje, temperaturne in padavinske ki se tudi pojavlja v notranjosti celin. značilnosti zmerno hladnega Kako bi ga poimenovali, če Zmerno hladno podnebje. podnebja, - učenec vam povem, da so tu nižje temperature. prepozna značilnosti Zmerno hladno podnebje se rastlinstva pojavlja v notranjosti in na zmerno hladnega severu celin. podnebja, Opišite podnebje. Mrzle in dolge zime, poletja - opiše kratka. Več padavin je poleti. življenjske razmere ljudi v Katero rastlinstvo uspeva tu? Iglasti gozdovi. zmerno hladnem podnebju. Kako jih imenujejo v Rusiji? Tajga. Kaj je jurta?
Kakšni so pogoji za življenje? Zakaj?
Slabi. Zaradi nizkih temperatur.
71
5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na liste (Priloga 7). Učencem učnem listu. razdelim učne liste z vprašanji.
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.3.3 Preverjanje znanja Učenci so v zadnjem delu ure odgovorili na spodnja vprašanja, podana v obliki učnega lista. 1. Po čem se zmerno topli pas razlikuje od ostalih dveh toplotnih pasov? 2. V katerem podnebju se poleti pojavi suša? 3. Za katero podnebje so značilne majhne temperaturne razlike med poletjem in zimo? 4. Kje so najslabši pogoji za življenje? Zakaj? 5. Kaj je makija? Kje uspeva? 6. Kakšno rastlinstvo uspeva v zmerno hladnem podnebju? 7. Na zemljevid, ki je na drugi strani, vriši območja s sredozemskim podnebjem. 8. V katerem podnebju uspeva stepa? Kolikšna je tam količina padavin? 9. Kako bi ocenil/a uro od 1 do 5 (1: najslabše, 5: najboljše)?
72
6.3.4 Deleži pravilnih odgovorov učencev
Na sliki 3 so prikazani deleži pravilnih odgovorov učencev ob uporabi vizualnih učil oziroma brez njihove uporabe. 100
Pravilni odgovori v %
90 80 70 60 50
brez uporabe VU
40
z uporabo VU
30 20 10 0 1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Vprašanja Slika 3: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Majde Vrhovnik
Na osnovi rezultatov sklepamo, da je velika razlika v deležih med uro z uporabo vizualnih učil in uro brez uporabe teh v prid uporabe vizualnih učil. Največja razlika deležev v prid ure z uporabo vizualnih učil je pri 5. vprašanju (46 %), kjer smo učence spraševali, kaj je makija in kje uspeva. Pri uri z vizualnimi učili smo se o makiji pogovarjali, učenci pa so jo lahko videli tudi na slikah in tako spoznali, kakšna je.
Velika razlika je tudi pri 1. (30 %), 2. (34 %) in 6. vprašanju (28 %). Tu so bile nove informacije podkrepljene s slikovnim gradivom in uporabo zemljevida v atlasu in stenskega zemljevida. Tako so učenci lahko s slik razbrali glavne značilnosti posameznih toplotnih pasov ter na zemljevidu gledali, kje se ti nahajajo. Na stenskem zemljevidu smo jim kazali, kje se določen toplotni pas nahaja, sami pa so razlagi sledili z opazovanjem zemljevidov v atlasu. Majhna razlika je v povprečni oceni učencev (4,4 : 4) v prid učne ure brez uporabe vizualnih učil, iz česar lahko sklepamo, da je bila izvedba učnih ur z različno količino uporabe vizualnih učil zelo podobna in da so bili učenci z obema urama skoraj enako zadovoljni.
73
6.4
OSNOVNA ŠOLA NOTRANJSKI ODRED CERKNICA
Na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica smo poučevali v dveh osmih razredih. Učna enota je bila Latinska Amerika, učna tema Mehika. Učna ura z uporabo vizualnih učil je potekala 17. aprila 2013, v njej je sodelovalo 22 učencev. Učna ura brez uporabe vizualnih učil je potekala 26. aprila 2013, pri njej pa je sodelovalo 20 učencev. 6.4.1 Učna priprava št. 7 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica Učna priprava št.: 7
Razred: 8. a (uporaba VU)
Šola: Osnovna Šola Notranjski odred Cerknica
Datum: 17. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Latinska Amerika Učna enota: Mehika Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec spoznava geografske značilnosti Latinske Amerike; - učenec primerja med seboj velike pokrajinske enote in oceni možnosti za življenje ljudi v posameznih enotah. Urni/operativni V-I cilji: - učenec sklepa o naravnogeografskih značilnostih Latinske Amerike; - učenec opiše podnebje in rastlinstvo Mehike; - učenec razloži značilnosti podnebja in sklepa o vplivu podnebja na rastlinstvo in življenje ljudi; - učenec razume posledice podnebja na razporeditev prebivalstva v Mehiki. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. Učne oblike:
Učne metode:
____________
frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
prikazovanje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
eksperiment
delo s slikovnim materialom
____________ _______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), ppt predstavitev (Priloga 8), stenski zemljevid Svet (2008), učbenik Spoznavamo Afriko in Novi svet (Kolenc - Kolnik, K., Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010). Učni pripomočki: tabla, kreda, LCD projektor, računalnik. 74
Literatura in korelacije: • A huge metropolis. URL: http://members.virtualtourist.com/m/8f2ba/e9cb4/ (citirano 9. 4. 2013). • Palenque. URL: http://sacredsites.com/americas/mexico/palenque.html (citirano 9. 4. 2013). • Mexico Vegetation Zones Map. URL: http://www.planetware.com/map/mexicomexico-vegetation-zones-map-mex-mx026.htm (citirano 12. 4. 2013). • May is a critical month in the 2012 wildfire season in Mexico. URL: http://geomexico.com/?tag=flora (citirano 12. 4. 2013). • Camping on the Beach in Baja California, Mexico. URL: http://traveltips.usatoday.com/camping-beach-baja-california-mexico-40568.html (citirano 12. 4. 2013). • Solo tips. URL: http://www.purotip.com/2010/09/mexico-y-10-de-sus-mas-bellasciudades.html (citirano 12. 4. 2013). • Mayan pyramid. URL: http://www.123rf.com/photo_7938219_anicent-mayanpyramid-in-chichen-itza-mexico.html (citirano 12. 4. 2013). • Mexican Colored Edge Sombrero. URL: http://www.amols.com/catalog/mexicancolored-edge-sombrero (citirano 12. 4. 2013). • Mexico flag. URL: http://www.mapsofworld.com/flags/mexico-flag.html (citirano 12. 4. 2013). • Mexico relief location map. URL: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Mexico_relief_location_map.jpg (citirano 12. 4. 2013). • Mexican people. URL: http://www.riviera-maya-holidays.com/mexico-culture.html (citirano 12. 4. 2013). • URL: http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-zaucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-vosnovni-soli-8.-razred (citirano 12. 4. 2013). • Peon and donkey. URL: http://www.old-print.com/cgibin/item/F1551953465/search/15-Antique-Print-of-C1920-Muleteers-MahoganyMexico-Peon--Caballero-Donkey# (citirano 12. 4. 2013). • Chiapas. URL http://en.wikipedia.org/wiki/Chiapas (citirano 12. 4. 2013). • Corn and teosinte. URL: http://nrm101summer2010.community.uaf.edu/files/2010/07/corn-and-teosinte_h1.jpg (citirano 12. 4. 2013). • The other green revolution. URL: http://evolution.berkeley.edu/evolibrary/news/070201_corn (citirano 12. 4. 2013). • Pico de Orizaba. URL: http://www.hgmexico.com/english/pico_orizaba_infoi.html (citirano 12. 4. 2013). Novi pojmi: Maji, Azteki, pasati, mestici, peoni. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
75
ponavljanje in utrjevanje
Čas 5 min
Delo učitelja
Delo učenca
1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli z več slikami. Glejte jih in opazujte, Učenci gledajo, opisujejo in razlagajo slike. kaj prikazujejo. Ppt 1: Piramida, zastava Mehike, sombrero, Como esta?, plaža, katedrala. Katero državo označujejo slike? Kje leži Mehika? Kaj poleg Mehike še sodi v Srednjo Ameriko? Danes bomo obravnavali značilnosti Mehike. Napišite naslov Mehika.
35 min 2.USVAJANJE 5 min 2.1. PREDZNANJE O MEHIKI Kaj že veste o Mehiki?
Katero je glavno mesto Mehike? Kaj je njegova posebnost? Poiščite mesto na zemljevidu v atlasu na str. 146/147. Kje so živeli Maji? Kje pa so živeli Azteki? Ali poznate prestolnico Aztekov?
Mehiko. V Srednji Ameriki. Medmorska Amerika in Karibski otoki.
Učenci napišejo naslov Mehika.
Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učna oblika: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo.
Učna oblika: - frontalna, - individualna. Je največja država v Srednji Učne metode: Ameriki, včasih so tu živeli - razgovor, Maji in Azteki … - razlaganje. Taksonomija: Ciudad de Mexico. - znanje, - razumevanje, Največje mesto na svetu. - uporaba. Didaktična načela: Učenci iščejo glavno mesto na - načelo zemlejvidu. aktivnosti in razvoja, - načelo Na polotoku Jukatan. prostorske razmestitve Na J Mehike do Majevskega pojavov. kraljestva. Tenochtitlan, ki leži v bližini Učni cilji: - učenec sklepa o glavnega mesta Mehike. naravnogeografs 76
kih značilnostih Latinske Amerike.
5 min 2.2 RAZNOLIKOST MEHIKE Mehika je tako v naravnem kot družbenem pogledu zelo raznolika država. To raznolikost lahko ugotovimo s tremi slikami. Ppt 2: Velemesto Mexico City. Ppt 3: Puščavsko rastlinstvo. Ppt 4: Ostanki majevske civilizacije. Kaj predstavljajo?
Velemesto, puščavsko rastlinstvo in ostanke majevske civilizacije.
9 min 2.3. POVRŠJE MEHIKE Ppt 5: Površje Mehike. Površje boste sproti vrisovali v zemljevid, ki sem vam ga razdelila. Kakšno površje je v Mehiki?
Jedro sestavlja planotast svet, to je Mehiška planota.
V osrednjem delu je Mehiška planota. Na severu je široka in polpuščavska, proti J pa se zoži. Na J je višja in zato bolj namočena. Kaj obdaja Mehiško planoto?
Visoki obrobni slemeni Sierra Madre.
Na Z se od SZ prek celega Z dela države vleče Zahodna Sierra Madre, na V pa se razteza čez celotni V del države Vzhodna Sierra Madre. Kaj je na njenem južnem delu? Vrišite ga v zemljevid. Kaj se dogaja z njim?
Glavno mesto Ciudad de Mexico. Učenci vrišejo glavno mesto v zemljevid. Ugreza se. 77
Zakaj?
Zaradi jezerskih sedimentov.
Južno od prestolnice se v smeri Z–V dviguje prečna gorska veriga. Kaj jo sestavlja?
Ugasli in še delujoči vulkani.
Kaj se tu dogaja s tlemi?
Pogosti so potresi, ki večkrat prizadenejo tudi glavno mesto.
Zakaj so tu pogosti potresi?
Ker se tu stikajo litosferske plošče.
Katere plošče se stikajo? Pomagajte si z atlasom na str. 166.
Karibska plošča, Kokos plošča, Tihooceanska plošča in Ameriška plošča.
Kaj pa je na JV delu Mehike?
Polotok Jukatan.
Kakšno je tam površje?
Tu je nizek svet.
Nizek svet najdemo tudi v obrežnem pasu ob Mehiškem zalivu. Proti S se to nižavje močno razširi. Tu so velike količine nafte. Vrišite v zemljevid.
Učenci vrisujejo površje v zemljevid.
8 min 2.4. PODNEBJE IN RASTLINSTVO MEHIKE Kaj vpliva na podnebje v Mehiki? Na kakšen način vpliva morje?
Kateri vetrovi so tu pomembni? Od kje in kam pihajo pasati? Kaj se zgodi z njimi ob
Učenec: - opiše podnebje in rastlinstvo Mehike; Zelo vpliva toplo morje. - razloži značilnosti Podnebje je ne le toplo ampak podnebja in tudi vlažno. sklepa o vplivu podnebja na Pasati. rastlinstvo in življenje ljudi; Od SV proti JZ. - razume posledice Navlažijo se. podnebja na 78
prehodu nad Karibskim morjem? Kaj je posledica tega?
Tropsko rastlinstvo.
razporeditev prebivalstva v Mehiki.
Obale Jukatana imajo vroče in bolj vlažno podnebje. Odprite učbenik na str. 82 in si oglejte pokrajino na Jukatanu. Opišite jo. Tu so bujni gozdovi. Kakšno podnebje je na območju ob Kalifornijskem zalivu?
Bolj suho.
Kje najdemo še suho podnebje Na SZ Jukatana in v gorskem v Mehiki? svetu v notranjosti. Podnebja vrišite v zemljevid.
Učenci vrišejo podnebja v zemljevid.
Ppt 6: Rastlinstvo Mehike. Ppt 7: Gostota dreves in grmov. Ppt 8: Sušna notranjost Mehike. Ppt 9: Bujni gozd na Jukatanu. Kakšno rastlinstvo uspeva v Mehiki? Kje najdemo tropski in subtropski deževni gozd? Kje puščave in savane? Vrišite v zemljevid. 8 min 2.5. PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO MEHIKE Mehiško prebivalstvo je zelo raznovrstno. Zakaj?
Puščavsko rastlinstvo, tropski deževni gozd in suhe savane. Na otoku Jukatan in na Z in V Sierri Madre. V osrednjem delu. Učenci vrišejo rastlinstvo v zemljevid.
Taksonomija: - analiza. Zaradi geografske lege na Učenec: prehodu med dvema celinama - analizira in zaradi obsežnih selitev v vzroke za preteklosti in sedanjosti. razporeditev 79
Ppt 10: Mestici. Koga vidite na sliki? Kdo so mestici? Čistokrvnih Indijancev je le še okoli 9 %. Na Osrednjem višavju živijo potomci Aztekov, na Jukatanu pa potomci Majev. 2 % je Špancev.
Mestica. Mešanci med belci in Indijanci.
Kje so zgostitve prebivalstva? V glavnem mestu in ostalih večjih mestih. V zadnjem času se je v mestih ob meji z ZDA močno povečalo število prebivalcev. Zakaj? Naštejte pozitivne in negativne posledice take gradnje.
Kakšne posledice prinaša prenaseljenost mest?
Zaradi gradnje tovarn ob meji. Pozitivno: zaposlitev; negativno: močno preobremenjeno okolje, nizke plače, slaba zaščita delavcev, velik porast kriminala ob meji. Brezdomstvo, brezposelnost, kriminal, onesnažen zrak, pomanjkanje pitne vode.
Kaj se dogaja z drugimi območji v Mehiki?
Ljudje se iz sušnih delov izseljujejo v ZDA ali Kanado. Ker ne dobijo dovoljenja, poskušajo po nelegalni poti.
Kateri jezik govorijo v Mehiki?
Španski.
Kakšne težave imajo kmetje pri kmetovanju?
Težave z vodo.
Veliko polj na osrednji planoti morajo namakati. 80
prebivalstva v Mehiki.
Koruzo, fižol, bombaž in tobak. Pomagajte si z zemljevidom v Učenci iščejo v zemljevidu atlasu na str. 148/149. kulture, ki uspevajo v Mehiki in gledajo nasad koruze. Ppt 11: Koruzni nasadi. Kaj gojijo tu?
Kaj uspeva ob Mehiškem zalivu?
Tropski izdelki: sladkorni trs, banane, kokos, kavo in kakav.
Ppt 12: Rudna bogastva in industrija. Naštejte rudna bogastva, ki jih Nafta, svinec, cink, srebro, ima Mehika? včasih zlato. Na podlagi rudnega bogastva se je razvila industrija, ki prinaša dobiček mestnemu prebivalstvu. Ppt 13: Peon in osel. Koga vidite na sliki? Kdo so peoni?
Peona in osla. Revni poljedelski delavci.
Preživljajo se kot najeta delovna sila. Živijo na majhnih kmetijah in opravljajo najtežja dela na plantažah. Kaj je vedno bolj pomembno v Mehiki in prinaša dobiček?
Turizem.
Ppt 14: Znano letovišče Cancun. Kaj si turisti ogledujejo?
Spomenike indijanske civilizacije, slikovito pokrajino, peščene obale Tihega oceana, Jukatan, uživajo v raznolikem podnebju. 81
5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na liste (Priloga 9). Učencem učnem listu. razdelim učne liste z vprašanji.
Učna oblika: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.4.2 Učna priprava št. 8 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica Učna priprava št.: 8
Razred: 8. b (brez uporabe VU)
Šola: Osnovna Šola Notranjski odred Cerknica
Datum: 26. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Latinska Amerika Učna enota: Mehika Vzgojno-izobraževalni cilji: 1. Globalni/etapni V-I cilji: - učenec spoznava geografske značilnosti Latinske Amerike; - učenec primerja med seboj velike pokrajinske enote in oceni možnosti za življenje ljudi v posameznih enotah. 2. Urni/operativni V-I cilji: - učenec sklepa o naravnogeografskih značilnostih Latinske Amerike; - učenec opiše podnebje in rastlinstvo Mehike; - učenec razloži značilnosti podnebja in sklepa o vplivu podnebja na rastlinstvo in življenje ljudi; - učenec razume posledice podnebja na razporeditev prebivalstva v Mehiki. Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine.
Učne oblike:
frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna 82
____________
Učne metode:
razgovor
razlaganje
prikazovanje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
eksperiment
delo s slikovnim materialom
____________ _______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), stenski zemljevid Svet (2008). Učni pripomočki: tabla, kreda. Literatura in korelacije: Kolenc - Kolnik, K., Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010. Spoznavamo Afriko in Novi svet: geografija za 8. razred osnovne šole. Ljubljana, Modrijan, 111 str. Novi pojmi: Maji, Azteki, pasati, mestici, peoni. Didaktične komponente učnega procesa:
Čas
priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
Delo učitelja
Delo učenca
5 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli s kratkim kvizom. Rešitve so povezane z državo, s katero se bomo ukvarjali danes. V tej državi so včasih živeli Maji in Azteki. Glavno mesto države je največje mesto na svetu. Za katero državo veljajo te trditve?
Mehiko.
Kje leži Mehika?
V Srednji Ameriki.
Kaj pa še sodi v Srednjo Ameriko?
Medmorska Amerika in Karibski otoki. 83
ponavljanje in utrjevanje
Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje. - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilj: - motiviranje
Na katere države meji Mehika?
Na S na ZDA, na J na Gvatemelo in Belize.
Napišite naslov Mehika.
Učenci napišejo naslov Mehika.
35 min USVAJANJE 6 min 2.1. SPLOŠNO O MEHIKI Kaj že veste o Mehiki?
Kje so živeli Maji? Kaj pa Azteki?
Poznate prestolnico Aztekov? Leži v bližini glavnega mesta Mehike. Katero je glavno mesto Mehike? Kaj je njegova posebnost? Koliko ima približno prebivalcev? Poiščite mesto na zemljevidu v atlasu na str. 146/147. 9 min 2.3. POVRŠJE MEHIKE Mehika je tako v naravnem kot družbenem pogledu zelo raznolika država. Najprej bomo spoznali njeno razgibano površje. Kakšen je svet na Jukatanu?
Proti S se to nižavje močno razširi. Kaj opazite na Z in V strani Mehike?
učencev za delo.
Učne oblike: - frontalna, - individualna. Je največja država v Srednji Učne metode: Ameriki, včasih so tu živeli - razgovor, Maji in Azteki … - razlaganje. Taksonomija: Na polotoku Jukatan. - znanje, Na J Mehike do Majevskega - razumevanje, - uporaba. kraljestva, v okolici današnjega glavnega mesta. Didaktična načela: - načelo prostorske Tenochtitlan. razmestitve pojavov. Učni cilji: Ciudad de Mexico. - učenec sklepa o naravnogeografs Največje mesto na svetu. kih značilnostih Latinske Več kot 20 milijonov. Amerike; Učenci poiščejo glavno mesto - učenec opiše Mehike na zemljevidu. podnebje in rastlinstvo Mehike; - učenec razume posledice podnebja na razporeditev prebivalstva v Mehiki. Nizek svet, ki se vleče naprej proti S v obrežnem pasu ob Mehiškem zalivu ob spodnjih tokovih rek. Gorato površje. 84
Kako ju imenujemo?
Zahodna in Vzhodna Sierra Madre.
Na Z se od SZ prek celega Z dela države vleče Zahodna Sierra Madre, na V pa se razteza čez celotni V del države Vzhodna Sierra Madre. Kaj obdajata ti dve gorski verigi?
Obsežno Mehiško planoto.
Mehiška planota je na severu široka in pol puščavska, proti J pa se zoži. Na J je višja in zato bolj namočena. Z odnašanjem in zasipavanjem sta ta planotast svet ustvarila veter in voda. Kaj je na njenem južnem delu?
Glavno mesto Ciudad de Mexico.
Kaj se dogaja z njim?
Ugreza se.
Zakaj?
Zaradi jezerskih sedimentov.
Včasih je bilo tu jezero, vendar so ga prebivalci izsušili zaradi poplav v sušnem obdobju. Južno od prestolnice se v smeri Z–V dviguje prečna gorska veriga. Kaj jo sestavlja?
Ugasli in še delujoči vulkani.
Kaj se tu dogaja s tlemi?
Pogosti so potresi, ki večkrat prizadenejo tudi glavno mesto.
Zakaj so tu pogosti potresi?
Ker se tu stikajo litosferske plošče. 85
Katere plošče se stikajo? Pomagajte si z atlasom na str. 166.
Karibska plošča, Kokos plošča, Tihooceanska plošča in Ameriška plošča.
8 min 2.4. PODNEBJE IN RASTLINSTVO MEHIKE Kaj vpliva na podnebje v Mehiki? Na kakšen način vpliva morje?
Toplo morje.
Kateri vetrovi so tu pomembni?
Pasati.
Od kje in kam pihajo pasati? Kaj se zgodi z njimi ob prehodu nad Karibskim morjem? Kaj je posledica tega?
Od SV proti JZ. Navlažijo se.
Podnebje je ne le toplo ampak tudi vlažno.
Tropsko rastlinstvo.
Obale Jukatana imajo vroče in bolj vlažno podnebje. Kakšno podnebje je na območju ob Kalifornijskem zalivu?
Bolj suho.
Kje še najdemo suho podnebje Na SZ Jukatana in v gorskem v Mehiki? svetu v notranjosti. Kje najdemo tropski in subtropski deževni gozd? Kje puščave in savane?
Na otoku Jukatan in na Z in V Sierri Madre. V osrednjem delu.
12 min 2.5. PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO MEHIKE Mehiško prebivalstvo je zelo raznoliko. Zakaj?
Zaradi geografske lege na prehodu med dvema celinama in zaradi obsežnih selitev v preteklosti in sedanjosti. 86
Največji delež prebivalcev predstavljajo mestici, čistokrvnih Indijancev je okoli 9 %, na Osrednjem višavju živijo potomci Aztekov, na Jukatanu potomci Majev. 2 % je Špancev. Kdo so mestici? Kako se kaže spajanje tradicije s sodobnim načinom življenja? Kateri jezik govorijo v Mehiki?
Mešanci med belci in Indijanci. Pri verovanju, kjer so staroselske verske predstave prilagodili krščanstvu. Španski.
Kje so zgostitve prebivalstva? V glavnem mestu in ostalih večjih mestih. Kakšne posledice prinaša Brezdomstvo, brezposelnost, prenaseljenost mest? kriminal, onesnažen zrak, pomanjkanje pitne vode. Kaj se dogaja z drugimi Ljudje se iz sušnih delov in območji v Mehiki? V zadnjem času se je v mestih Jukatana izseljujejo v ZDA ali ob meji z ZDA močno Kanado. Ker ne dobijo povečalo število prebivalcev. dovoljenja, poskušajo po nelegalni poti. Zakaj?
Naštejte pozitivne in negativne posledice take gradnje.
Zaradi gradnje tovarn ob meji. Pozitivno: zaposlitev; negativno: močno preobremenjeno okolje, nizke plače, slaba zaščita delavcev, velik porast kriminala ob meji, zaposlujejo predvsem žensko delovno silo.
Kakšne težave imajo kmetje Težave z vodo. pri kmetovanju? Veliko polj na osrednji planoti morajo namakati. 87
Kaj gojijo tu? Koruzo, fižol, bombaž in Pomagajte si z zemljevidom v tobak. atlasu na str. 148/149. Učenci iščejo kulture, ki uspevajo v Mehiki. Kaj uspeva ob Mehiškem zalivu?
Tropski izdelki: sladkorni trs, banane, kokos, kava in kakav.
Ali ima Mehika veliko rudnega bogastva? Rudno bogastvo je bilo za gospodarstvo Mehike vedno velikega pomena.
Da.
Gospodarstvo Mehike se je razvilo na podlagi naravnega bogastva. Naštejte rudna bogastva, ki jih Barvne kovine, nafta, svinec, ima Mehika? cink, srebro, včasih zlato. Poznate drug izraz za nafto?
»Tekoče zlato.«
Komu prodajo večino nafte? Na podlagi rudnega bogastva se je razvila industrija, ki prinaša dobiček mestnemu prebivalstvu. Kdo so peoni?
Severnim sosedom.
Kaj je vedno bolj pomembno v Mehiki in prinaša dobiček? Kaj si turisti ogledujejo?
Revni poljedelski delavci, ki se preživljajo kot najeta delovna sila. Živijo na majhnih kmetijah in opravljajo najtežja dela na plantažah. Turizem.
Spomenike indijanske civilizacije, slikovito pokrajino, peščene obale Tihega oceana, Jukatan, uživajo v raznolikem podnebju. 88
5 min
3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne liste (Priloga 9). Učencem razdelim učne liste z vprašanji.
Učenci rešujejo naloge na učnem listu.
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.4.3 Preverjanje znanja Učenci so v zadnjem delu ure odgovorili na spodnja vprašanja, podana v obliki učnega lista.
1. Dopolni povedi. a) Maji so živeli na ________________. b) Prestolnica Aztekov je bila v bližini ______________ . c) Mestici so potomci ______________ in ______________ . č) Največji delež Indijancev živi v zvezni državi ________________ . d) V Mehiki je uradni jezik ________________ . 2. Kje v Mehiki je največ potresov? 3. Kaj se dogaja z glavnim mestom? 4. Kaj je v Mehiki eden glavnih problemov, s katerim se srečujejo prebivalci? 5. Katera je glavna kmetijska kultura v Mehiki? 6. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše, 5: najboljše)? 7. a) Na zemljevidu označi glavno mesto. b) Z zeleno barvo na zemljevid vriši območja tropskega gozda, z rdečo sušna območja v Mehiki. c) Z rjavo barvo označi Mehiško planoto. č) Označi gorske verige, ki jo obdajajo, in jih poimenuj. 89
6.4.4 Deleži pravilnih odgovorov učencev Na sliki 4 so prikazani deleži pravilnih odgovorov učencev ob uporabi vizualnih učil oziroma brez njihove uporabe. 100
Pravilni odgovori v %
90 80 70 60 50
brez uporabe VU
40
z uporabo VU
30 20 10 0 1. a 1. b 1. c 1. č 1. d
2.
3.
4.
5.
7. a 7. b 7. c 7. č
Vprašanja Slika 4: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica
Rezultati kažejo, da so učenci, ki so sodelovali pri učni uri, kjer so bila uporabljena vizualna učila, bolje odgovarjali na vprašanja na učnem listu. Največja razlika je pri vprašanju 7. č (31 %), kjer so morali učenci označiti gorske verige v Mehiki in jih poimenovati. Ker so bila pri učni uri z vizualnimi učili ta uporabljena, so učenci lažje in boljše odgovorili na to vprašanje. Med uro so imeli ti učenci možnost opazovanja gorskih verig na PowerPoint predstavitvi. Učili so se njihovih poimenovanj s pomočjo zemljevidov v atlasu ter novo znanje sproti vrisovali na zemljevid, ki so ga dobili na začetku ure. Pri poimenovanjih in prostorski razporeditvi ima velik pomen sprotno vnašanje podatkov v zemljevid. Na 1. č vprašanje je pri uri z uporabo vizualnih učil pravilno odgovorilo 14 % učencev, pri uri brez njihove uporabe pa ni nihče pravilno odgovoril (0 %). Učenci so morali pri tem vprašanju poimenovati zvezno državo (Chiapas), v kateri živi največ Indijancev. Pri uri brez uporabe vizualnih učil smo to zvezno državo le omenili, pri uri z uporabo vizualnih učil pa je
90
bilo njeno ime skupaj s sliko Indijancev prikazano s PowerPoint predstavitvijo. Na ta način so si učenci njeno ime lažje zapomnili. Učna ura z uporabo vizualnih učil je bila le za malo (4,5 : 4,15) bolje ocenjena kot učna ura brez njihove uporabe. Sklepamo, da sta bili učni uri enakovredno ovrednoteni in različen pristop enakovredno sprejet. Tudi učenci, ki niso imeli možnosti uporabe vizualnih učil, so učno uro dobro sprejeli in se pri njej dobro počutili.
6.5
OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA
Na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici smo poučevali v dveh osmih razredih. Učna enota je bila Severna Amerika, učna tema pa Združene države Amerike. Učno uro z uporabo vizualnih učil smo poučevali 17. aprila 2013. Pri tej uri je sodelovalo 22 učencev. Učno uro brez uporabe vizualnih učil smo poučevali 26. aprila 2013. Pri njej je sodelovalo 20 učencev. 6.5.1 Učna priprava št. 9 – učna ura z uporabo vizualnih učil na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica Učna priprava št.: 9
Razred: 8. b (uporaba VU)
Šola: Osnovna šola Ivana Korošca Borovnica
Datum: 23. 4. 2013 Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Severna Amerika/Združene države Amerike Učna enota: Površje in kmetijstvo Združenih držav Amerike Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec spoznava geografske značilnosti Združenih držav Amerike; - učenec razume povezanost med človekom in naravo. Urni/operativni V-I cilji: - učenec sklepa o naravnogeografskih značilnostih ZDA; - učenec ob zemljevidu opiše lego in površje ZDA; - učenec razume posledice priseljevanja na razporeditev in narodnostno sestavo prebivalstva v ZDA; - učenec spozna kmetijske pasove v ZDA.* * kmetijski pasovi v učnem načrtu niso zahtevani, vendar sem jih po dogovoru z učiteljico vključila v pouk geografije.
Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine.
Učne oblike:
frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna 91
____________
Učne metode:
razgovor
razlaganje
prikazovanje
praktično delo
delo s tekstom
eksperiment
demonstriranje
delo s slikovnim materialom
____________ _______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009), ppt predstavitev (Priloga 10), stenski zemljevid Svet (2008), učbenik Spoznavamo Afriko in Novi svet (Kolenc - Kolnik, K., Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010). Učni pripomočki: tabla, kreda, LCD projektor, računalnik. Literatura in korelacije: • Location United States. URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Location_United_States.svg (citirano 15. 4. 2013). • Washington, D. C. url: https://sl.wikipedia.org/wiki/Washington,_D.C (citirano 15. 4. 2013). • Zastave. URL: http://www.optimus-prevajanje.com/prevajanjedrzave.php?drzava=zda (citirano 15. 4. 2013). • Alaska. URL: http://alafoto.com/?p=6464 (citirano 15. 4. 2013). • Tundra. URL: http://www.marietta.edu/~biol/biomes/tundra.htm (citirano 15. 4. 2013). • Hawaii. URL: http://hawaiifotball.wordpress.com/category/folkeopplysning/ (citirano 15. 4. 2013). • Vulcano. URL: http://www.atissun.com/blog/wpcontent/uploads/2011/12/Volcano.jpg (citirano 15. 4. 2013). • Havajski blog. Otok in vrt. URL: http://www.polet.si/narava/foto-havajski-blog-otokvrt (citirano 15. 4. 2013). • URL: http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-zaucitelje/Osnovna-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-za-geografijo-vosnovni-soli-8.-razred (citirano 15. 4. 2013). • US State Population. URL: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:USA_states_population_map_2010_es.svg (citirano 15. 4. 2013). • Farms in USA: URL: https://www.google.si/search?q=farms+in+usa&oe=utf8&aq=t&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a&um=1&ie=UTF8&hl=sl&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=X190UandE8TDtQbdqYDQBQ &biw=1366&bih=579&sei=ZF90UfOXMsTDtQbdqYDQBQ#imgrc=Imj4x5a_IExtX M%3A%3BYxND8Rxij5SyFM%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.terrierman.com %252Ffieldsfromabove.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fterriermandotcom.blogspot. com%252F2004%252F08%252Fhawk-eye-view-of-yourfarms.html%3B640%3B432 (citirano 15. 4. 2013). • Map of USA. URL: http://www.world-geographics.com/maps/united-states/map-ofusa-state-boundaries/ (citirano 15. 4. 2013). • Corn belt. URL: http://www.traveltogether.us/corn-belt-usa.html (citirano 15. 4. 2013). • Corn field. URL: http://ameriflux.ornl.gov/fullsiteinfo.php?sid=63 (citirano 15. 4. 2013). • Wheat in USA. URL: http://www.mapsofworld.com/usa/thematic-maps/usa-wheatgrowing-area.html (citirano 15. 4. 2013). 92
• • • • • • •
Cotton. URL: http://politicsofpoverty.oxfamamerica.org/category/issues/trade/ (citirano 15. 4. 2013). Mauna Loa. URL: http://www.twitsnaps.com/zoom/1036325 (citirano 15. 4. 2013). The Death Valley. URL: http://tourists360.com/wp-content/uploads/2012/12/deathvalley-dried-ground.jpg (citirano 15. 4. 2013). Kilauea vikcano in Hawaii. URL: http://wordlesstech.com/2010/11/27/kilaueavolcano-in-hawaii/ (citirano 15. 4. 2013). Bombaž. URL: http://www.quickiwiki.com/sl/Bomba%C5%BE (citirano 15. 4. 2013). URL: http://www.youtube.com/watch?v=6ph8Eu8UarY (citirano 15. 4. 2013). Zvezna država Združenih Držav Amerike. URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zvezna_dr%C5%BEava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%B Eav_Amerike (citirano 15. 4. 2013).
Novi pojmi: gejzir, kanjon, farma, ranč, intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo. Didaktične komponente učnega procesa:
Čas
ponavljanje in utrjevanje
priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
Delo učitelja
Delo učenca
5 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli s kratkim kvizom. Ugotovite, katero državo opisujejo dane trditve. Ppt 1: Kviz. Katero državo opisujejo trditve? Ppt 2: Film znamenitosti Washingtona D.C. Kaj ste videli na posnetku? Tako je. Danes bomo obravnavali površje in kmetijstvo ZDA. Napišite naslov ZDA.
Učenci gledajo, opisujejo in razlagajo slike.
ZDA.
Učenci gledajo posnetek in spoznavajo značilnosti glavnega mesta. Glavno mesto ZDA.
Učenci napišejo naslov ZDA. 93
Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - motiviranje učencev za delo.
35 min 2.USVAJANJE 5 min 2.1. PODATKI O ZDA Najprej bomo spoznali nekaj splošnih značilnosti ZDA. Ppt 3: Ameriška zastava. Kakšna je njihova zastava?
Učenci gledajo ameriško zastavo. Rdeča in bela z belimi zvezdami v modrem okvirju.
Zastava je sestavljena iz 13 rdeče-belih trakov, ki ponazarjajo 13 britanskih kolonij, ki so se prve odcepile od Kraljestva Velike Britanije in s tem zasnovale današnje ZDA. Moder okvirček v levem zgornjem kotu predstavlja svobodo, 50 belih zvezd na njem pa 50 zveznih držav ZDA. Ppt 4: Lega ZDA. Na kateri celini ležijo ZDA? Na katere države mejijo? Ppt 5: Zvezne države v ZDA. Kako so sestavljene ZDA? Ali so vse zvezne države enake?
Severni Ameriki. Na S je Kanada, na J pa Mehika. Iz 50 zveznih držav. Ne, 48 jih je geografsko združenih, 2 sta ločeni.
Pomagaj si z zemljevidom v atlasu na str. 138/139. Katero je njeno glavno mesto? Washington D.C. Kaj pa pomeni D.C. District of Columbia. Ppt 6: Washington D.C. in pečat mesta. Poišči glavno mesto na zemljevidu v atlasu na str. 138/139. Razdelim jim nemo karto ZDA. Vrišite glavno mesto v nemo karto.
Učenci iščejo glavno mesto na zemljevidu.
Glavno mesto vrišejo v nemo karto. 94
Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje. Taksonomija: - znanje, - razumevanje, - uporaba, - analiza. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec sklepa o naravnogeografs kih značilnostih ZDA.
11 min 2.2. POVRŠJE ZDA Najprej si bomo ogledali sliko in posnetek površja ZDA, potem pa bomo površje bolj podrobno razložili. Ppt 7: Površje ZDA. Ppt 8: Posnetek površja ZDA. Učenci gledajo sliko in posnetek ter si skušajo zapomniti čimveč stvari o površju ZDA. Kaj se nahaja ob obalah na V Obalna nižavja. ZDA? Kako jih delimo? Temperature tu so blage pozimi in visoke poleti. Kaj leži ob vznožju Modrih gora? Ppt 9: Apalači. Kako imenujemo gorski sistem na vzhodu ZDA? Kako so nastali? Tu so ozke doline in strma pobočja, kar je razlog za nizko gostoto prebivalstva. Kaj se nahaja zahodno od Apalačev? Kaj mu sledi, če gremo proti zahodu? To je gorata regija, edino večje višavje med Skalnim gorovjem in Apalači. Sledijo Velike planjave, ki segajo na vzhodu do reke Mississippi ter na zahodu do vznožja Skalnega gorovja. Naravna vegetacija so travnate prerije. Kaj sledi Velikim planjavam, če gremo proti zahodu? Bogato je z rudami.
Na Zalivsko obalno nižavje in Priatlantsko nižavje.
Planota Piedmont z relativno nizkimi nadmorskimi višinami. Apalači. Z intenzivnim gubanjem sedimentnih kamnin.
Osrednje Nižavje. Osrednje višavje.
Skalno gorovje, ki je del gorstva Kordiljer. 95
Učenec: - spozna površje ZDA in ga s svojimi besedami opiše.
Zahodno od Skalnega gorovja se nahajajo medgorske kotline in planote. Puščavska Velika kotlina. Kaj leži tu? Kaj leži v kotlini? Veliko slano jezero. Tu najdemo tudi eno najbolj vročih in sušnih območij na Zemlji. Ppt 10: Dolina smrti. V globoko ugreznjeni Dolini Kje je to? smrti. Tla porašča polpuščavko oz. Kakšno je tam rastlinstvo? puščavsko rastlinstvo. Zaradi zavetja okoliških vrhov Zakaj? je tu malo padavin. Na zahodu kotline in planote Kaj se nahaja ob Pacifiški zapirata Kaskadsko gorovje, obali? južneje pa Sierra Nevada. Ppt 11: Prerez površja ZDA od zahoda proti vzhodu. Odprite učbenike na str. 70. Ob sliki Prereza površja ZDA Učenci odprejo učbenike in od zahoda proti vzhodu bomo ponovijo površje ZDA. ponovili površje ZDA. Ppt 12: Aljaska. Kakšno je površje Aljaske?
Kakšno rastlinstvo uspeva na Aljaski?
Neposeljen gorski svet na jugu in severu, vmes gričevja in ravnine ob reki Jukon. Na jugu so iglasti gozdovi, drugje pa tundra.
Ppt 13: Havajsko otočje. Kaj vidite na tej sliki? Kakšnega nastanka je? Tako je. Kot posledica vulkanskega nastanka je tu mogoče videti črne plaže. Tu so še vedno aktivni vulkani in peščene plaže, ki spodbujajo razvoj turizma. Tu uspevajo tropski gozdovi.
Havajsko otočje. Vulkanskega.
96
Površje vrišite v nemo karto.
Učenci vrišejo površje v nemo karto.
Z zeleno barvo ravnice in doline, s svetlo rjavo Apalače in s sivo Skalno gorovje. V narodnem parku Yellowstone prihaja do zanimivih pojavov. Ppt 14: Gejzir. Kaj predstavlja slika? Termalni izvir na Zemljini površini, ki bruha vrelo vodo in paro v zrak. Ppt 15: Kanjon reke Kolorado. Kaj predstavlja ta slika? Kaj je to?
Gejzir.
Veliki kanjon (Grand Canyon). Ozka rečna dolina s strmimi in navpičnimi pobočji. Učenec: - razume posledice priseljevanja na razporeditev in narodno sestavo prebivalstva v ZDA.
9 min 2.3. PREBIVALSTVO ZDA Pred prihodom Evropejcev so bili v ZDA domorodni prebivalci Amerike. Bili so potomci ljudi, ki so prišli iz Azije. Ta ljudstva so govorila več kot 350 jezikov. Kdaj pride za prvotne prebivalce ZDA do prelomnega trenutka? Kaj se začne po tem letu? Ppt 16: Priseljevanje v ZDA. Mogoče veste, kam se je naseljevala večina posameznih narodov? Kaj se je zgodilo s prvotnimi prebivalci ob prihodu Evropejcev? Ppt 17: Naselje staroselcev v indijanskem rezervatu. Kje živijo danes?
Ob prihodu Krištofa Kolumba leta 1492. Priseljevanje Evropejcev.
Na V Angleži, Irci in Škoti, na J pa Španci. Postopoma so se selili proti Z. Ob stiku z belci jih je veliko izgubilo življenje (bolezni, lakota, pobijanje).
V indijanskih rezervatih. 97
Ali lahko srečamo v ZDA Afroameričane? Zakaj?
Leta 1800 je v ZDA živelo okrog 5,5 milijona prebivalcev. Koliko jih je danes? Od 16. stol. dalje so med priseljenci prevladovali Evropejci. V 2. polovici 20. stol. se je val priseljevanja iz Evrope začel zmanjševati. Kateri narodi so začeli prevladovati? Ppt 18: Mladi inuiti na Aljaski. Kdo živi na Aljaski? Ppt 19: Večkulturna družba ZDA. Zakaj ZDA imenujemo »talilni lonec ljudstev? V Evropi skoraj ni države, iz katere se ljudje ne bi izseljevali v ZDA. Ali so se tudi Slovenci izseljevali v Ameriko? Kdaj so se že začeli priseljevati tja? Koliko potomcev Slovencev približno živi v ZDA?
Ppt 20: Cleveland. V katerem mestu v ZDA živi največ ameriških Slovencev? Ppt 21: Razporeditev prebivalstva.
Da. Na J ZDA so do 19. stoletja za delo na plantažah vozili črnce iz Afrike. Po odpravi suženjstva (1865) so se ti razselili po celotni državi.
Okrog 300 milijonov.
Priseljenci iz Azije in Srednje in J Amerike.
Inuiti.
Ker je prebivalstvo zelo raznoliko.
Da. V 19. in začetku 20. stol. Naslednji val je sledil po drugi svetovni vojni. Uradni podatki iz leta 2000 kažejo okrog 175.000, neuradno pa naj bi jih v ZDA živelo med 300.000 in 600.000 potomcev Slovencev.. V Clevelandu.
98
V katerih zveznih državah so zgostitve prebivalstva?
V Texasu, Kaliforniji in zveznih državah na SV.
Kje je največja gostota prebivalcev?
Ob Velikih jezerih, obali Tihega oceana ter na Priatlantskem nižavju. Zgostitve prebivalstva vnesite Učenci vrišejo zgostive v nemo karto. prebivalstva v nemo karto. Učenec: - spozna značilnosti kmetijstva v ZDA.
10 min 2.4. KMETIJSTVO ZDA ZDA so prve na svetu po pridelavi koruze in soje, med vodilnimi pri pridelavi pšenice, ovsa in agrumov. Ppt 22: Kmetijstvo v ZDA. Kaj razberete iz slike? Kje so dobri pogoji za razvoj mlečne živinoreje, vrtnarstva in gozdarstva? Zakaj ravno tam?
V ZDA so se oblikovali kmetijski pasovi. Na SV ZDA.
Zaradi bližine velikih mest, potrošnikov, zaradi dobre namočenosti tam rastejo Ta območja oskrbujejo bližnja gozdovi in bujni travniki. velemesta z mlečnimi izdelki in zelenjavo. Kje je še posebej razvita Okrog Velikih jezer. živinoreja? Ta pas se zaradi mlečne živinoreje imenuje mlečni pas. Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer, kjer je ugodno podnebje in bližina mest. V tem pasu so značilne hobi farme. Kaj to pomeni? Lastniki teh farm se ne ukvarjajo s kmetovanjem, ampak imajo farme le za hobi. Vrišite ga v nemo karto. Učenci vrišejo mlečni pas v nemo karto. 99
Kje je največ kmetijskih površin?
V Osrednjem nižavju.
Kaj uspeva na V in v osrednjem delu? Kako imenujemo ta pas? Tu uspeva tudi soja. Ta pas je bolj namočen in ima rodovitnejšo prerijsko črnico. Koruzni pas se nahaja v osrednjem in V delu Osrednjega nižavja. Ppt 23: Koruzni pas. Ppt 24: Koruzno polje. Vrišite ga v nemo karto. Koruzni pas se v osrednjem delu povezuje z mesno živinorejo. Ali je polje veliko ali majhno? V kateri pas prehaja proti Z? Kje se nahaja pšenični pas?
Koruza. Koruzni.
Ali je tukaj več ali manj padavin v primerjavi z V? Vrišite ga v nemo karto.
Učenci vrišejo koruzni pas v nemo karto.
Veliko. V pšeničnega. Zavzema Z in SZ del Osrednjega nižavja. Manj. Učenci vrišejo pšenični pas v nemo karto.
Ppt 25: Pšenični pas. Za oba pasova so značilna velika posestva. Ppt 26: Farma v ZDA. Kako jih imenujemo? Kaj so to? Na jugu imamo četrti kmetijski pas. Ppt 27: Kmetijstvo v ZDA. Kaj uspeva tam?
Zakaj ravno tu?
Farme. Velika kmetijska posestva, navadno specializirana.
Subtropske kulturne rastline: agrumi, bombaž, tobak, riž, sladkorni trs … Ker je tu vlažno in toplo.
Ta pas imenujemo bombažni pas. 100
Nekoč so tu delali črnski sužnji. Nahaja se ob Mehiškem zalivu. Danes uspeva bombaž le na območjih, kjer je možno namakanje. Ppt 28: Bombaž. Vrišite ga v nemo karto. Ker tako kmetijstvo zahteva veliko dela, vlaganja in mehanizacije, ga imenujemo intenzivno kmetijstvo.
Učenci vrišejo bombažni pas v nemo karto.
Kaj je njegovo nasprotje? Pri tem pa gre za majhno vloženo delo in majhen dobiček. Značilno je za območja Z od 100. poldnevnika. Ostal nam je še kmetijski pas, ki ga bomo poimenovali pas ekstenzivnega kmetijstva in se nahaja Z od 100. poldnevnika. Kakšno je tu površje v primerjavi z V? Kaj se dogaja s padavinami? Tako je. 100. poldnevnik je pomembna ločnica, saj Z od njega pade zelo malo padavin. Poglejte na zemljevid v atlasu.
Ekstenzivno kmetijstvo.
Višje. Manj jih je.
Učenci iščejo 100. poldnevnik na zemljevidu.
Prst je slabše rodovitna. Tu najdemo nizke rastline in prerije (visoka trava). Potrebno je namakanje, kjer pa ni možno, se kmetje ukvarjajo z živinorejo. To je dežela rančev in nekdanjih kavbojev. Kaj je ranč? Veliko živinorejsko posestvo. Kdo so njegova značilnost? Kavboji. Ppt 29: Ranč v ZDA. 101
Kaj uspeva ob obalah? Kako bi ga poimenovali? Kje se razteza?
Vrišite ga v nemo karto.
Agrumi, zelenjava, vinske trte, sadje, cvetje … Obalni pas. Ob Mehiškem zalivu, na Floridi in V ter v Kaliforniji. Učenci vrišejo obalni pas v nemo karto.
V Kaliforniji prevladuje gojenje agrumov in zelenjave, vendar so tu zaradi poletne vročine potrebna velika območja, namenjena namakanju. Ne. Pridelujejo v ZDA veliko različnih pridelkov? ZDA so se specializirale za proizvodnjo določenih izdelkov in se usmerile na trg. Kar 90 % farm je specializiranih. 5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na liste (Priloga 11). Učencem učnem listu. razdelim učne liste z vprašanji.
102
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.5.2 Učna priprava št. 10 – učna ura brez uporabe vizualnih učil na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica Učna priprava št.: 10
Razred: 8. a (brez uporabe VU)
Datum: 24. 4. 2013
Šola: Osnovna šola Ivana Korošca Borovnica
Učitelj: Magdalena Skuk
Učna tema: Severna Amerika/Združene države Amerike Učna enota: Površje in kmetijstvo Združenih držav Amerike Vzgojno-izobraževalni cilji: Globalni/etapni V-I cilji: - učenec spoznava geografske značilnosti Združenih držav Amerike; - učenec razume povezanost med človekom in naravo. Urni/operativni V-I cilji: - učenec sklepa o naravnogeografskih značilnostih ZDA; - učenec opiše lego ZDA; - učenec razume posledice priseljevanja na razporeditev in narodnostno sestavo prebivalstva v ZDA; - učenec spozna kmetijske pasove v ZDA.* * kmetijski pasovi v učnem načrtu niso zahtevani, vendar sem jih po dogovoru z učiteljico vključila v pouk geografije.
Tip učne ure: Usvajanje nove učne vsebine. Učne oblike:
Učne metode:
____________
frontalna
skupinska
v dvojicah
individualna
razgovor
razlaganje
prikazovanje
praktično delo
delo s tekstom
demonstriranje
eksperiment
delo s slikovnim materialom
____________ _______
Učila: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (Natek, 2009, stenski zemljevid Svet (2008). Učni pripomočki: tabla, kreda. Literatura in korelacije: Kolenc - Kolnik, K., Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010. Spoznavamo Afriko in Novi svet. Ljubljana, Modrijan, 111 str. Novi pojmi: gejzir, kanjon, farma, ranč, intenzivno in ekstenzivno kmetijstvo. Didaktične komponente učnega procesa: priprava
usvajanje
urjenje
preverjanje in ocenjevanje
103
ponavljanje in utrjevanje
Čas
Delo učitelja
Delo učenca
5 min 1. MOTIVACIJA Danes bomo pouk začeli s kratkim kvizom. Ugotovite, katero državo opisujejo dane trditve. Največje mesto v državi ima 8,3 milijona prebivalcev. Država je zvezno urejena s 50 zveznimi državami. Po površini je 3. država na svetu. Katero državo opisujejo trditve?
ZDA.
Tako je. Danes bomo poleg glavnega mesta ZDA spoznali še veliko drugih njenih značilnosti. Napišite naslov ZDA. 35 min 2. USVAJANJE 5 min 2.1. PODATKI O ZDA Najprej bomo spoznali nekaj splošnih značilnosti ZDA. Kakšna je njihova zastava?
Izvedba učnega procesa in doseženi cilji Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor. Taksonomija: - znanje, - razumevanje. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilj: - motiviranje učencev za delo.
Učenci napišejo naslov ZDA.
Rdeča in bela z belimi zvezdami v modrem okvirju.
Sestavljena je iz 13 rdeče-belih trakov, ki ponazarjajo 13 britanskih kolonij, ki so se prve odcepile od Kraljestva Velike Britanije in s tem zasnovale današnje ZDA. Moder okvirček v levem zgornjem kotu predstavlja svobodo, 50 belih zvezd pa 50 zveznih držav ZDA.
104
Učne oblike: - frontalna, - individualna. Učne metode: - razgovor, - razlaganje. Taksonomija: - znanje, - razumevanje, - uporaba. Didaktična načela: - načelo aktivnosti in razvoja, - načelo prostorske razmestitve pojavov.
Na kateri celini ležijo ZDA? Na katere države mejijo? Pomagajte si z zemljevidom v atlasu na str. 138/139. Kako so sestavljene ZDA? So vse zvezne države enake?
Severni Ameriki. Na S Kanada in na J Mehika. Učenci iščejo meje ZDA s sosednjimi državami. Iz 50 zveznih držav. Ne, 48 jih je geografsko združenih, 2 sta ločeni. Katero je njeno glavno mesto? Washington D. C. Kaj pa pomeni D.C.? District of Columbia. Poišči glavno mesto na zemljevidu v atlasu na str. 138.
Učenec: - spozna površje ZDA in ga s svojimi besedami opiše.
11 min 2.2. POVRŠJE ZDA Oglejte si zemljevid v atlasu na str. 140. Kaj se nahaja ob obalah na V ZDA? Kako jih delimo? Temperature tu so blage pozimi in visoke poleti. Kaj leži ob vznožju Modrih gora? Kako imenujemo gorski sistem na vzhodu ZDA? Kako so nastali?
Učni cilji: - učenec sklepa o naravnogeografs kih značilnostih ZDA.
Obalna nižavja. Na Zalivsko obalno nižavje in Priatlantsko nižavje.
Planota Piedmont z relativno nizkimi nadmorskimi višinami. Apalači. Z intenzivni gubanjem sedimentnih kamnin.
Tu so ozke doline in strma pobočja, kar je razlog za nizko gostoto prebivalstva. Kaj se nahaja zahodno od Osrednje Nižavje. Apalačev? Kaj mu sledi, če gremo proti Osrednje višavje. zahodu? To je gorata regija, edino večje višavje med Skalnim gorovje in Apalači.
105
Sledijo Velike planjave, ki segajo na vzhodu do reke Mississippi ter na zahodu do vznožja Skalnega gorovja. Naravna vegetacija so travnate prerije. Kaj sledi Velikim planjavam, če gremo proti zahodu? Bogato je z rudami. Zahodno od Skalnega gorovja se nahajajo medgorske kotline in planote. Kaj leži tu? Kaj leži v kotlini? Tu najdemo tudi eno najbolj vročih in sušnih območij na Zemlji. Kje je to? Kakšno je tam rastlinstvo? Zakaj? Kaj se nahaja ob Pacifiški obali?
Skalno gorovje, ki je del gorstva Kordiljer.
Puščavska Velika kotlina. Veliko slano jezero.
V globoko ugreznjeni Dolini smrti. Tla porašča polpuščavko oz. puščavsko rastlinstvo. Zaradi zavetja okoliških vrhov je tu malo padavin. Na zahodu kotline in planote zapirata Kaskadsko gorovje, južneje pa Sierra Nevada.
Ob naslednji sliki bomo skupaj ponovili površje ZDA.
Učenci ponovijo površje ZDA.
Kakšno je površje Aljaske?
Neposeljen gorski svet na jugu in severu, vmes gričevja in ravnine ob reki Jukon. Na jugu so iglasti gozdovi, drugje pa tundra.
Kakšno rastlinstvo uspeva na Aljaski? Kakšnega nastanka je Havajsko otočje? Tako je. Kot posledica vulkanskega nastanka je tu mogoče videti črne plaže. Tu so še vedno aktivni vulkani in peščene plaže, ki spodbujajo razvoj turizma. Tu uspevajo
Vulkanskega.
106
tropski gozdovi. V narodnem parku Yellowstone prihaja do zanimivih pojavov. Kaj je gejzir?
Kaj pa je kanjon? Veliki kanjon ali Grand Canyon je kanjon, ki ga je ustvarila reka Kolorado. Najdite jo na zemljevidu na strani 138/139.
Termalni izvir na Zemljini površini, ki bruha vrelo vodo in paro v zrak. Ozka rečna dolina s strmimi in navpičnimi pobočji.
Učenci iščejo reko Kolorado na zemljevidu. Učenec: - razume posledice priseljevanja na razporeditev in narodno sestavo prebivalstva v ZDA.
5 min 2.3. PREBIVALSTVO ZDA Pred prihodom Evropejcev so bili v ZDA domorodni prebivalci Amerike, ki so bili potomci ljudi, ki so prišli iz Azije. Ta ljudstva so govorila več kot 350 jezikov. Kdaj pride za prvotne prebivalce ZDA do prelomnega trenutka?
Ob prihodu Krištofa Kolumba leta 1492.
Kaj se začne po tem letu?
Priseljevanje Evropejcev.
Mogoče veste, kam se je Na V Angleži, Irci in Škoti, na naseljevala večina posameznih J Španci. Postopoma so se narodov? selili proti zahodu. Kaj se je zgodilo s prvotnimi prebivalci ob prihodu Evropejcev?
Ob stiku z belci jih je veliko izgubilo življenje (bolezni, lakota, pobijanje).
Kje pa živijo danes?
V indijanskih rezervatih.
Ali lahko srečamo v ZDA Afroameričane?
Da.
107
Zakaj?
Na J ZDA so do 19. stoletja za delo na plantažah vozili črnce iz Afrike. Po odpravi suženjstva (1865) so se ti razselili po celotni državi.
Leta 1800 je v ZDA živelo okrog 5,5 milijona prebivalcev. Koliko jih je danes?
Okrog 300 milijonov.
Od 16. stol. dalje so med priseljenci prevladovali Evropejci. V 2. pol. 20. stol. se je val priseljevanja iz Evrope začel zmanjševati. Kateri narodi so začeli prevladovati?
Priseljenci iz Azije in Srednje in J Amerike.
Kdo živi na Aljaski?
Inuiti.
Zakaj ZDA imenujemo »talilni lonec ljudstev?
Ker je prebivalstvo zelo raznoliko.
V Evropi skoraj ni države, iz katere se ljudje ne bi izseljevali v ZDA. So se tudi Slovenci izseljevali v Ameriko? Da. Kdaj so se že začeli V 19. in začetku 20. stol. priseljevati tja? Naslednji val je sledil po 2. svetovni vojni. Koliko potomcev Slovencev približno živi v ZDA?
Uradni podatki iz leta 2000 kažejo okrog 175.000, neuradno pa naj bi jih v ZDA živelo med 300.000 in 600.000.
V katerem mestu v ZDA živi največ ameriških Slovencev?
V Clevelandu.
V katerih zveznih državah so zgostitve prebivalstva?
V Texasu, Kaliforniji in zveznih državah na SV. 108
Učenec: - razume posledice priseljevanja.
Kje je največja gostota prebivalcev?
Ob Velikih jezerih, obali Tihega oceana ter na Priatlantskem nižavju.
Pomagajte si z zemljevidom v atlasu na str. 140. Prosim, če pride učenec pokazat zgostitve na zemljevid.
Učenec pride pokazat zgostitve na zemljevid.
14 min 2.4. KMETIJSTVO ZDA ZDA so prve na svetu po pridelavi koruze in soje, med vodilnimi pri pridelavi pšenice, ovsa in agrumov. Kaj razberete iz zemljevida na str. 140, če upoštevate kmetijske kulture?
V ZDA so se oblikovali kmetijski pasovi.
Kje so dobri pogoji za razvoj mlečne živinoreje, vrtnarstva in gozdarstva? Zakaj ravno tam?
Na SV ZDA.
Učenec: - spozna značilnosti kmetijstva v ZDA, - učenec spozna kmetijske pasove.
Zaradi bližine velikih mest, potrošnikov, zaradi dobre namočenosti tam rastejo gozdovi in bujni travniki.
Ta območja oskrbujejo bližnja velemesta z mlečnimi izdelki in zelenjavo. Kje je še posebej razvita Okrog Velikih jezer. živinoreja? Učenec: Ta pas se zaradi mlečne - spozna in razume živinoreje imenuje mlečni pas. kmetijske pasove. Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer, kjer je dovolj padavin in bližina mest. V tem pasu so značilne hobi farme. Kaj to pomeni? Lastniki teh farm se ne ukvarjajo s kmetovanjem, ampak imajo farme le za hobi. 109
Kje je največ kmetijskih površin?
V Osrednjem nižavju.
Koruza. Kaj uspeva na V in v osrednjem delu? Koruzni. Kako imenujemo ta pas? Tu uspeva poleg koruze tudi soja. Ta pas je bolj namočen in ima rodovitnejšo prerijsko črnico. Koruzni pas se nahaja v osrednjem in V delu Osrednjega nižavja. Koruzni pas se v osrednjem delu povezuje z mesno živinorejo. Kolikšna so koruzna polja?
Velika.
V kateri pas prehaja proti Z? Kje se nahaja pšenični pas?
V pšeničnega. Zavzema Z in SZ del Osrednjega nižavja. Manj.
Ali je tukaj več ali manj padavin v primerjavi z V? Za oba pasova so značilna velika posestva. Kako jih imenujemo? Kaj so to? Na jugu imamo četrti kmetijski pas. Kaj uspeva tam?
Zakaj ravno tu?
Farme. Velika kmetijska posestva, navadno specializirana.
Subtropske kulturne rastline: agrumi, bombaž, tobak, riž, sladkorni trs … Ker je tu vlažno in toplo.
Ta pas imenujemo bombažni pas.
110
Nekoč so tu delali črnski sužnji. Nahaja se ob Mehiškem zalivu. Danes uspeva bombaž le na območjih, kjer je možno namakanje. Ker tako kmetijstvo zahteva veliko dela, vlaganja in mehanizacije, ga imenujemo intenzivno kmetijstvo. Kaj je njegovo nasprotje?
Ekstenzivno kmetijstvo.
Pri tem pa gre za majhno vloženo delo in majhen dobiček. Značilno je za območja Z od 100. poldnevnika. Ostal nam je še kmetijski pas, ki ga bomo poimenovali pas ekstenzivnega kmetijstva in se nahaja Z od 100. poldnevnika. Kakšno je tu površje v primerjavi z V?
Višje.
Manj jih je. Kaj se dogaja s padavinami? Tako je. 100. poldnevnik je pomembna ločnica, saj Z od njega pade zelo malo padavin. Poglejte na zemljevid v atlasu na str. 138/139. Prst je slabše rodovitna, zato najdemo tu nizke rastline in prerije (visoka trava). Potrebno je namakanje, kjer pa ni možno, se kmetje ukvarjajo z živinorejo. To je dežela rančev in nekdanjih kavbojev. 111
Učenec: - spozna pomen 100 poldnevnika za .razvoj kmetijstva.
Kaj je ranč? Kdo so njegova značilnost? Kaj uspeva ob obalah? Kako bi ga poimenovali? Kje se razteza?
Veliko živinorejsko posestvo. Kavboji. Agrumi, zelenjava, vinske trte, sadje, cvetje … Obalni pas. Ob Mehiškem zalivu, na Floridi in V.
V Kaliforniji prevladuje gojenje agrumov in zelenjave, vendar so tu zaradi poletne vročine potrebna velika območja, namenjena namakanju. Pridelujejo v ZDA veliko različnih pridelkov?
Ne.
ZDA so se specializirale za proizvodnjo določenih izdelkov in se usmerilo na trg. Kar 90 % farm je specializiranih. 5 min 3. PONAVLJANJE Za ponovitev snovi rešite učne Učenci rešujejo naloge na liste (Priloga 11). Učencem učnem listu. razdelim učne liste z vprašanji.
112
Učne oblike: - individualna. Učne metode: - delo s tekstom. Taksonomija: - analiza, - sinteza. Didaktična načela: - načelo prostorske razmestitve pojavov. Učni cilji: - učenec ob učnem listu obnovi snov pretekle ure.
6.5.3 Preverjanje znanja Učenci so v zadnjem delu ure odgovorili na spodnja vprašanja, podana v obliki učnega lista. 1. a) Za kateri del ZDA je značilna mlečna živinoreja z vrtnarstvom? b) Zakaj ravno tam? 2. Kaj uspeva ob obalah? 3. Popravi napačne povedi in pravilne rešitve napiši na črto. Pravilne povedi obkroži. a) Ranč je veliko specializirano živinorejsko posestvo. ___________________________ b) Intenzivno kmetijstvo zahteva malo vlaganja in malo dela. ____________________ c) Največ kmetijskih površin je v Osrednjem nižavju. __________________________ 4. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše, 5: najboljše)? 5. Na zemljevidu označi: a) mlečni pas
d) obalni pas
b) koruzni pas
e) ekstenzivni pas
c) pšenični pas
f) 100. poldnevnik
č) bombažni pas 6.5.4 Deleži pravilnih odgovorov učencev Na sliki 5 so prikazani deleži pravilnih odgovorov učencev ob uporabi vizualnih učil oziroma brez njihove uporabe. 100
Pravilni odgovori v %
90 80 70 60 50
brez uporabe VU
40
z uporabo VU
30 20 10 0 1. a 1. b
2.
3. a 3. b 3. c 5. a 5. b 5. c 5. č 5. d 5. e 5. f Vprašanja
Slika 5: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica 113
Razlog za razlike med pravilnimi odgovori učencev, ki so pridobivali znanje med uro z uporabo vizualnih učil in tistimi, ki so sodelovali pri učni uri brez njihove uporabe je v tem, da se je pri učni uri z uporabo vizualnih učil uporabljala nema karta, v katero so učenci sproti vrisovali različne kmetijske pasove in za kmetijstvo pomemben 100. poldnevnik. Učenci pri drugi uri nemih kart niso dobili. Posledica tega je, da so učenci, ki so dobili neme karte, v povprečju bolj pravilno odgovarjali na vprašanja. To pomeni, da je vizualno učilo doseglo svoj namen, in sicer boljše in globlje razumevanje učne snovi. Pri 3. a vprašanju se je od učencev zahtevalo poznavanje novih pojmov. Učenci, ki so sodelovali pri uri z uporabo vizualnih učil, so dosegli za 37 % boljši rezultat kot učenci, ki so sodelovali pri uri brez uporabe vizualnih učil. Ura brez teh je potekala ob razlagi in razgovoru, pri drugi uri pa so imeli za primerjavo sliki ranča in farme, da so si ju lažje predstavljali in si jih tako tudi bolj zapomnili. Pri 5. vprašanju prevladujejo pravilni odgovori učencev, ki so sodelovali pri uri z vizualnimi učili, in sicer pri 5. a vprašanju za 41 %, pri 5. b za 26 %, pri 5. č za 31 %, pri 5. d za 19 %, pri 5. e za 15 % in pri 5. f za 39 %. Do tega je prišlo zaradi uporabe neme karte, slik ter zemljevida med učno uro z uporabo vizualnih učil. Učenci pri uri brez uporabe vizualnih učil so nemo karto prvič dobili šele za reševanje učnih listov, med učno uro pa je razlaga potekala le ob pomoči stenskega zemljevida in brez slikovnega gradiva. Učenci so učno uro z uporabo vizualnih učil ocenili več kot za eno oceno bolje (4,6 : 3,5), iz česar lahko sklepamo, da jim je bila uporaba vizualnih učil zanimiva in so med uro usvojili veliko znanja.
114
7
REZULTATI RAZISKAVE
Z raziskavo (izvedbo učnih ur in kratkim učnim listom na koncu pouka) smo ugotovili, da so učenci med učno uro, ki je potekala ob uporabi vizualnih učil, pridobili več znanja. Vizualna učila so tako pripomogla k boljšemu usvajanju nove učne snovi. Največje razlike med pravilnimi odgovori učencev, ki so sodelovali pri uri z različno količino prisotnih vizualnih učil, so bile pri nalogah, ki so zahtevale vrisovanje novih podatkov v zemljevid in njihovo prostorsko predstavitev. Učenci, ki so sodelovali pri učni uri z uporabo vizualnih učil, so si nove pojme in informacije bolje zapomnili kot pa učenci, ki jih niso bili deležni. Učna ura z uporabo vizualnih učil je dobila v povprečju višje ocene kot učna ura brez njihove uporabe. To pomeni, da se je učencem zdela bolj zanimiva. Težje in abstraktne pojme so učenci ob uporabi vizualnih učil lažje in hitreje razumeli kot pa učenci, ki so sodelovali v uri brez njihove uporabe. Deleži odgovorov, ki so spraševali po pomenu novih pojmov, so bili pri učencih, ki so sodelovali v uri z uporabo vizualnih učil, višji kot pri učencih, ki vizualnih učil niso bili deležni.
7.1
IZBOR VPRAŠANJ ZA POTRDITEV/ZAVRNITEV HIPOTEZ
Za vsako potrditev oz. zavrnitev hipoteze smo uporabili določen izbor vprašanj, s katerimi smo hipotezo potrdili oz zavrnili. Za analizo prve hipoteze so bila uporabljena vsa vprašanja na učnih listih (razen številčnih ocen ure) od vseh učencev, ki so sodelovali v raziskavi. Teh vprašanj, skupaj s podvprašanji, je bilo 52. Izračunali smo, da je na vprašanja v povprečju pravilno odgovorilo 54,52 % učencev, ki so sodelovali pri uri z uporabo vizualnih učil, medtem ko je pri uri brez uporabe vizualnih učil na vprašanja v povprečju pravilno odgovorilo le 47,71 % učencev. To pomeni, da so si prvi učenci lažje zapomnili novo učno snov ter jo bolje razumeli. Za analizo druge hipoteze smo naredili izbor desetih vprašanj, s katerimi smo preverjali usvojitev težjih vsebin pri učencih. - Zakaj imamo toplotne pasove? 115
- Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj države, kjer živijo slovanski narodi. - Na zemljevidu z modro barvo označi območja večje gostote poselitve. - Po čem se zmerno topli pas razlikuje od ostalih dveh toplotnih pasov. - Kaj je makija in kje uspeva? - V katerem podnebju raste stepa in kolikšna je tam količina padavin? - Kaj se dogaja z glavnim mestom Mehike in zakaj? - Ranč je veliko specializirano živinorejsko posestvo (DA/NE). - Prestolnica Aztekov je bila v bližini ________________. - Z zeleno barvo na zemljevid vriši območja tropskega deževnega gozda ter z rdečo sušna območja v Mehiki. Naredili smo primerjavo deležev pravilnih odgovorov učencev, ki so bili prisotni pri pouku z uporabo vizualnih učil z učenci, ki so sledili pouku brez uporabe vizualnih učil. Ugotovili smo, da je delež pri učencih, ki so sodelovali pri uri z uporabo vizualnih učil, v povprečju večji za 11 % (53 % proti 42 % v prid pravilnim odgovorom učencev, ki so sodelovali pri uri z uporabo vizualnih učil). S tem smo dokazali, da težje vsebine učenci lažje, hitreje in bolj učinkovito usvojijo ob uporabi vizualnih učil. Za analizo tretje hipoteze smo uporabili ocene (od 1 do 5) vseh učencev, s katerimi so ocenili učno uro. Izračunali smo, da je bila ura, kjer so bila uporabljena vizualna učila, v povprečju za 0,4 ocene bolje ocenjena od ure, kjer vizualnih učil nismo uporabljali. Iz tega sledi, da je bila učencem ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva. Za analizo četrte hipoteze smo uporabili izbor vprašanj, s katerimi smo ugotavljali, ali si učenci bolje zapomnijo pojme, ki jih učitelj razlaga oz. piše na tablo istočasno z njimi, ali to ne vliva na pomnjenje teh pojmov. - Katera sta prehodna toplotna pasova? - V kateri zvezni državi živi največ Indijancev? - Nariši Zemljo in poimenuj glavne toplotne pasove. - Najbolj vročega pobarvaj z rdečo in najbolj mrzlega z modro barvo. - Na zemljevidu označi gorske verige, ki obdajajo Mehiško planoto, in jih poimenuj.
116
Pri uri z uporabo vizualnih učil smo pojme razlagali ter skupaj z učenci pisali na tablo, kjer je nastajala tabelska slika (to smo naredili tudi pri eni uri brez uporabe vizualnih učil, kar je že opisano pri analizi učne ure, ki je bila izvedena na Osnovni šoli Sostro).
7.2
POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ
Hipoteza 1: Učenci si bodo zapomnili več novih informacij v šolski uri, v kateri bodo uporabljena vizualna učila. Učenci so si zapomnili več novih informacij v šolski uri, v kateri so bila uporabljena vizualna učila, saj so v povprečju dosegli boljše rezultate od učencev, ki so pridobivali novo znanje brez uporabe vizualnih učil. Prvo hipotezo smo potrdili.
Hipoteza 2: Učenci bodo lažje razumeli težje vsebine ob uporabi vizualnih učil. Ugotovili smo, da so učenci, ki so sodelovali v učni uri z uporabo vizualnih učil, pravilneje odgovarjali na vprašanja, ki so zahtevala razumevanje težje vsebine kot pa učenci, ki teh učil niso imeli. Drugo hipotezo smo potrdili.
Hipoteza 3: Učencem bo ura z uporabo vizualnih učil bolj zanimiva. Učenci so uro z uporabo vizualnih učil ocenili bolje kot učenci, ki so sodelovali pri uri brez njihove uporabe. Ocenjevali so s številčno oceno od 1 do 5, kjer je 1 pomenila najslabšo oceno in 5 najboljšo. Uro z uporabo vizualnih učil so ocenili z oceno 4,31, uro brez njihove uporabe pa z oceno 3,9. Tretjo hipotezo smo potrdili.
Hipoteza 4: Učenci si bolje zapomnijo pojme, ki jih učitelj razlaga in hkrati piše na tablo istočasno z njimi. Če smo težji pojem napisali na tablo, so učenci bolje odgovorili na vprašanje, ki je zahtevalo razlago ali poimenovanje teh pojmov. Četrto hipotezo smo potrdili.
117
8
ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv vizualnih učil na boljše in globlje razumevanje učne snovi. To smo raziskovali preko poučevanja geografije na različnih šolah v različnih razredih. Učila so stara toliko kot pouk in imajo pomembno vlogo pri izboljševanju, olajševanju in skrajševanju učnega procesa. Pri pouku geografije največ uporabljamo učila posrednega opazovanja, saj je pri pouku geografije pogosto bolj malo možnosti za neposredno opazovanje. Sem sodijo slikovni prikazi ter opisi geografskih pojmov, pojavov in procesov. Raziskava je vsebovala poučevanje in ob koncu ure reševanje kratkih učnih listov, s katerimi smo ugotovili na novo pridobljeno znanje učencev po eni šolski uri. Rezultati so pokazali, da je uporaba vizualnih učil pomemben element pri pouku geografije. Z njo so učenci deležni bolj kakovostnega pouka. Približamo in olajšamo jim pomnjenje nove učne snovi. Z vizualnimi učili učenci hitreje in globlje usvojijo težje pojme, ki si jih brez uporabe vizualnih učil skoraj ne morejo predstavljati. Učna ura z uporabo vizualnih učil je učencem bolj zanimiva kot pa ura z le frontalnim razlaganjem. Vizualna učila naredijo uro bolj pestro, učence s tem pritegnemo in tako dlje držimo njihovo pozornost. Opozoriti pa je treba na »nevarnost« prevelike nasičenosti ure z uporabo vizualnih učil. Tako kot vsaka stvar, pa naj bo še tako dobra, tudi količina vizualnih učil ne sme presegati meje lastne presoje. Učitelju se lahko zgodi, da ob preveliki uporabi vizualnih učil in stalnem razmišljanju le o njih, pozabi na frontalno razlago in razgovor, ki sta dopolnilo vizualnim učilom in tudi zelo pomembna pri pouku geografije. Paziti mora, da vizualna učila ne postanejo sama sebi namen, ampak da imajo pomembno funkcijo lajšanja pomnjenja snovi. Vizualna učila so pomemben in nepogrešljiv element pouka geografije v osnovni šoli. Dokazano je njihovo pozitivno vplivanje na razpoloženje učencev in hkrati na boljše usvajanje nove učne snovi. Priporočljivo je čim večkrat vključevati vizualna učila, vendar vse v mejah zdravega razuma.
118
9
SUMMARY
In the thesis we tested the effect of visual teaching aids for a better and deeper understanding of the learning material. This was studied by teaching geography lessons at different schools in different classes. Teaching aids are as old as the teaching itself and play an important role at improving, facilitating and shortening the learning process. In geography lessons we mostly use teaching aids as indirect observation because at there is often a little chance for direct observation. This includes pictorial representations and descriptions of geographical definitions, phenomena and processes. The study included teaching the class, and at the end of the class solving short worksheets with which we found out how the pupils acquired new knowledge in one school hour. The results showed that the use of visual teaching aids is an important element in teaching geography. With it, pupils receive better quality lesson. Memorizing new learning materials gets closer and easier. With visual teaching aids pupils learn faster and acquire deeper concepts, which are almost impossible to imagine without. The class with the use of visual teaching aids is more interesting to the pupils than the class with only frontal interpretation. Visual teaching aids makes the class more various, thereby attracts students and also keeps their attention longer. It should be noted to the "danger" of over-saturating the classes with the use of visual teaching aids. Like every other thing, as good as it is, the amount of visual teaching aids must not exceed the limits of common sense. It may happen to the teacher that the excessive use of visual teaching aids and constant thinking about them makes him forget all about the frontal interpretations and discussions, which are complementary to the visual aids and also very important in geography lessons. The teacher has to take care that the visual teaching aids do not become purpose to itself, but they play an important role facilitating memorizing material. Visual teaching aids are important and indispensable element of geography lessons in an elementary school. Positive influence has been shown in pupils’ positive frame of mind and at the same time improving the acquisition of new learning material. It is recommended to include visual teaching aids as often as possible, but all within the limits of common sense.
119
10 VIRI IN LITERATURA
·
Andoljšek, I., 1973. Osnove didaktike. Ljubljana, Zavod za šolstvo SR Slovenije, 188 str.
·
Atlas sveta za osnovne in srednje šole. 2009. 8. ponatis. Natek, K. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 225 str.
·
Baird, J., 2013. Types of Visual Aids Models. URL: http://www.ehow.com/about_5130874_types-visual-aids-models.html (citirano 5. 7. 2013).
·
Bannon, M., 2007. Speaking in the Disciplines. URL: http://www.speaking.pitt.edu/student/public-speaking/visualaids.html (citirano 5. 7. 2013).
·
Blažič, M., 1993. Uvod v izobraževalno tehnologijo. Novo mesto, Pedagoška obzorja, 142 str.
·
Bosnič, T., 2008. Film kot učni pripomoček pri pouku tujih jezikov. V: Skela, J. (ur.). Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: Pregled sodobne teorije in prakse. Ljubljana, Založba Tangram, str. 761 – 776.
·
Brinovec, S., 2004. Kako poučevati geografijo. Didaktika pouka. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 297 str.
·
Budihna, Al., 2008. Uvod v uporabo filma pri pouku angleškega jezika. V: Skela, J. (ur.). Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: Pregled sodobne teorije in prakse. Ljubljana, Založba Tangram, str. 777–789.
·
Ellerani, P., 2006. Računalniška generacija, MIT in individualne razlike. URL: http://www.adam-europe.eu/prj/4213/prd/1/2/Smarteach_handbook_SLO.pdf (citirano 5. 7. 2013).
·
Evropa. Stenski zemljevid. 2008. 1:4.500.000. Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije.
·
Fleming, G., 2013. Learning styles. URL: http://homeworktips.about.com/od/homeworkhelp/a/learningstyle.htm (citirano 2. 1. 2013).
·
Geography of Russia. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Geography_of_Russia(citirano 1. 4. 2013).
·
Jančič, P., 2004. Didaktični vidiki uporabe plakatov. V: Blažič, M. (ur.). Mediji v izobraževanju (zbornik prispevkov). Novo mesto, Visokošolsko središče, 569 str.
·
Kladnik, D., 2008. Geografija. Tržič, Učila International, 682 str. 120
·
Kolenc - Kolnik, K., Korže Vovk, A., Otič, M., Senegačnik, J., 2010. Spoznavamo Afriko in Novi svet. Geografija za 8. razred osnovne šole. Ljubljana, Modrijan, 111 str.
·
Kragelj, S., 2013. Čuti in učenje. URL: http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=934 (citirano 6. 7. 2013).
·
Mexico relief location map. URL: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Mexico_relief_location_map.jpg (citirano 5. 4. 2013)
·
Morano, M., 1993. Prosojnica pri izobraževanju. Ljubljana, Andragoški center Republike Slovenije, 59 str.
·
Podhostnik, K., 1981. Didaktika. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Pedagoška akademija v Ljubljani, 245 str.
·
Polanec, A., 2010. Interaktivna tabla pri pouku geografije. Geografija v šoli, 19, 1, str. 40-45.
·
Prakash, J., 2012. How the teaching aids are classified? URL: http://www.preservearticles.com/201105236971/classification-of-teaching-aids.html (citirano 6. 7. 2013).
·
Robnik, V., 2010. Uporaba interaktivne table oziroma i-table pri pouku zgodovine. URL: http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2010/44Robnik.pdf (citirano 5. 7. 2013).
·
Senegačnik, J., 2004. Moja prva geografija. Geografija za 6. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana, Modrijan, 64 str.
·
Sharma, A., 2012. What are the different types of teachind aids used in teaching geography? URL: http://www.preservearticles.com/201102254213/what-are-thedifferent-types-of-teaching-aids-used-in-teaching-geography.html (citirano 6. 7. 2013).
·
SSKJ, 2013. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, ZRC SAZU. URL: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (citirano 2. 1. 2013).
·
Učni načrt. Geografija. Osnovna šola, 2011. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in šport. URL: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_geografija.pdf (citirano 2. 6. 2013).
·
US and Canada printable. URL: http://www.freeusandworldmaps.com/html/USAandCanada/USPrintable.html (citirano 5. 4. 2013). 121
·
United States of America. URL: http://www.freeusandworldmaps.com/html/USAandCanada/USPrintable.html (citirano 5. 4. 2013).
·
Verdev, H., 2008. Raziskujem Zemljo 6. Učbenik za geografijo v šestem razredu osnovne šole. Ljubljana, Založba Rokus Klett, 52 str.
·
Verdev , H., 2009. Raziskujem Stari svet 7. Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole. Ljubljana, Založba Rokus Klett, 103 str.
·
Žbogar, A. 2000. Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole. Magistrska naloga. Ljubljana, Naklo, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost, 196 str.
122
11 SEZNAM PREGLEDNIC, SLIK
11.1 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Uporaba vizualnih učil v preteklosti v primerjavi z uporabo v sedanjosti ....... 12
11.2 SEZNAM SLIK Slika 1: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika ..................................................................................................................................... 44 Slika 2: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Sostro .................................... 58 Slika 3: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Majde Vrhovnik .................... 73 Slika 4: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica .... 90 Slika 5: Deleži pravilnih odgovorov učencev na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica ................................................................................................................................................ 113
12 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika. .................................................................................................................................. 124 Priloga 2: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika ....... 125 Priloga 3: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Sostro ................................................... 127 Priloga 4: Tabelska slika toplotnih pasov .............................................................................. 129 Priloga 5: Učni liste, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Sostro ................................... 130 Priloga 6: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Majde Vrhovnik .................................. 131 Priloga 7: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Majde Vrhovnik ..................... 134 Priloga 8: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica .................. 135 Priloga 9: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica ..... 137 Priloga 10: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica ............. 137 Priloga 11: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica 142
123
Priloga 1: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika.
1. Kje se je najbolj razvilo gozdarstvo? Zakaj ravno tam? ________________ ________________________________________________________________________ _________________________________________________ . 2. Naštej slovanske narode. Na zemljevidu z rdečo barvo pobarvaj države, kjer živijo. ______________________________________________________ . 3. Kje so najboljši pogoji za kmetijstvo? Zakaj prav tam? ________________ ________________________________________________________________________ _________________________________________________ . 4. Naštej tri pomembne vrste prometa. _______________________________ ____________________________________________________________ . 5. Kaj povezuje zahodni del Rusije z vzhodnim in poteka od Moskve do Tihega oceana? ______________________________________________ . Z rjavo barvo vriši na zemljevid njeno progo. 6. Na zemljevidu z modro barvo označi območja večje gostote poselitve.
Vir. Geography of Russia, 2013
124
Priloga 2: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika
125
126
Priloga 3: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Sostro
127
128
Priloga 4: Tabelska slika toplotnih pasov
Vir: Magdalena Skuk, 2013.
129
Priloga 5: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Sostro 1. Zakaj imamo toplotne pasove? __________________________________ ___________________________________________________________ __________________________________________________________ . 2. Opiši rastlinstvo v vročem pasu (tropski deževni gozd in puščavo). _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ ______________________________ . 3. Za kateri toplotni pas so značilne vse leto nizke temperature? __________________________________ . 4. V katerem toplotnem pasu leži Slovenija? __________________________________ . 5. Katera sta prehodna toplotna pasova? __________________________________________________________ . 6. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše; 5: najboljše,). ____ . 7. Nariši Zemljo in poimenuj glavne toplotne pasove. Označi tudi meje med njimi. Najbolj vročega pobarvaj z rdečo, najbolj mrzlega z modro barvo.
130
Priloga 6: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Majde Vrhovnik
131
132
133
Priloga 7: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Majde Vrhovnik 1. Po čem se zmerno topli pas razlikuje od ostalih dveh toplotnih pasov? _______________________________________________ . 2. V katerem podnebju se poleti pojavi suša? _____________________________________________________ . 3. Za katero podnebje so značilne majhne temperaturne razlike med poletjem in zimo? Zakaj ravno tu? __________________________ _____________________________________________________________________ ______________________________________ . 4. Kje so najslabši pogoji za življenje? Zakaj? __________________ ______________________________________________________ _____________________________________________________ . 5. Kaj je makija? Kje uspeva? _______________________________ _____________________________________________________ . 6. Kakšno rastlinstvo uspeva v zmerno hladnem podnebju? _______________________________________ . 7. Na zemljevid, ki je na drugi strani, vriši območja s sredozemskim podnebjem. 8. V katerem podnebju uspeva stepa? Kolikšna je tam količina padavin? ______________________________________________ _____________________________________________________ . 9. Kako bi ocenil/a uro od 1 do 5 (1: najslabše; 5: najboljše). ______ .
Vir: United States of America, 2013
134
Priloga 8: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica
135
136
Priloga 9: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica 1. Dopolni povedi. Maji so živeli na _____________________ . Prestolnica Aztekov je bila v bližini ______________________________ . Mestici so potomci ___________________ in _____________________________ . Največji delež Indijancev živi v zvezni državi _____________________ .V Mehiki je uradni jezik __________________. 2. Kje v Mehiki je največ potresov? _________________________________ . 3. Kaj se dogaja z glavnim mestom? Zakaj? ___________________________ ____________________________________________________________ . 4. Kaj je v Mehiki eden glavnih problemov, s katerim se srečujejo prebivalci? ___________________________________ . 5. Katera je glavna kmetijska kultura v Mehiki? _______________________ . 6. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše; 5: najboljše,). _____ . 7. Na zemljevidu označi glavno mesto. Z zeleno barvo na zemljevid vriši območja tropskega gozda, z rdečo sušna območja v Mehiki, z rjavo Mehiško planoto in gorske verige, ki jo obdajajo. Gorske verige tudi poimenuj.
Vir: Mexico relief location, 2013
137
Priloga 10: PowerPoint predstavitve na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica
138
139
140
141
Priloga 11: Učni list, ki so ga reševali učenci na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica
8. Katera kmetijska kultura uspeva v V in osrednjem delu Osrednjega nižavja? ____________________ . 9. Za kateri del ZDA je značilna mlečna živinoreja z vrtnarstvom? ______________________________________________ . Zakaj ravno tam? ________________________________________________________ . 10. Kaj uspeva ob obalah? _________________________________________ . 11. Popravi napačne povedi in pravilno rešitev napiši na črto. Pravilne obkroži. · Ranč je veliko specializirano živinorejsko posestvo. ___________ . · Intenzivno kmetijstvo zahteva malo vlaganja in malo dela. _______________________ . · Največ kmetijskih površin je v Osrednjem nižavju. _____________ . 12. Kako bi ocenil/a uro z oceno od 1 do 5 (1: najslabše; 5: najboljše). _____ . 13. Na zemljevidu označi pas mlečnega, koruznega, pšeničnega, bombažnega in obalnega pasu ter pas ekstenzivnega kmetijstva. Barva v legendi naj se ujema z območjem na nemi karti. Z rdečo barvo nariši 100. poldnevnik. LEGENDA: mlečni pas
pas ekstenzivnega kmetijstva
koruzni pas
bombažni pas
pšenični pas
obalni pas
Vir: US and Canada printable, 2013
142
