UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA 2009

NEVENKA ČERNILOGAR

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO

RAVNANJE Z ODSLUŽENIMI MOBILNIMI TELEFONI V SLOVENIJI

ŠTUDIJSKI PROGRAM GEOGRAFIJA – S

MENTOR: doc. dr. Katja Vintar Mally

LJUBLJANA, 2009

NEVENKA ČERNILOGAR

IZJAVA Izjavljam, da je diplomsko delo v celotni moje avtorsko delo. Nevenka Černilogar

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici Katji za podporo pri idejni zasnovi diplomske naloge in pomoč ter nasvete skozi celoten proces izdelave (tudi dobra volja in ažurnost sta veliko pomagali). Andrej, hvala za zaupanje in ker si mi bil vedno na razpolago s strokovnimi in praktičnimi nasveti ter me spodbujal skozi celoten študij. Zahvaljujem se tudi svojima staršema, da sta mi omogočila študij in me podpirala ter bratoma za dobro voljo. Zahvala gre tudi Eriki za lektoriranje in Simoni za prevod. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim, ki ste mi pri študiju kakorkoli pomagali in me spodbujali. Skupaj smo zmogli!

RAVNANJE Z ODSLUŽENIMI MOBILNIMI TELEFONI V SLOVENIJI IZVLEČEK Mobilni telefon je naprava, ki se tako v svetu kot tudi v Sloveniji, uporablja masovno. Ko mobilni telefon odsluži svojemu namenu, postane odpadek. V diplomskem delu nas je zanimalo, kako ravnamo z odsluženimi mobilnimi telefoni. V prvem delu diplomske naloge smo se preučevanja problematike lotili z vidika življenjskega cikla mobilnega telefona. Življenjski cikel smo razdelili na štiri faze: 1. Proizvodnja (uporaba surovin in energije), 2. Distribucija, prodaja in ozaveščenje, 3. Zbiranje, 4. Obnova in recikliranje. Šele po preučitvi vseh faz, smo dobili celotno sliko, kako mobilni telefoni vplivajo na okolje (poraba surovin in energije, vsebnost nevarnih snovi). Poizvedovali smo tudi, kako se trenutno v vseh štirih fazah trudijo za zmanjšanje vplivov na okolje (omejitev uporabe nevarnih snovi, ozaveščanje o ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni,…) V drugem delu pa smo s pomočjo spletne ankete ugotavljali, kako z odsluženimi mobilnimi telefoni ravnajo prebivalci Slovenije. Analiza anket je dala podobne rezultate kot tuje raziskave. Večina anketiranih (66 %) namreč obdrži svoj odslužen mobilni telefon doma. Samo 6 % anketiranih odslužen mobilni telefon odda na recikliranje. To kaže, da se življenjski cikel oziroma kroženje mobilnih telefonov, zaustavlja pri tretji fazi – zbiranju. Uporabniki so namreč premalo seznanjeni kam lahko oddajo odslužen mobilni telefon na recikliranje, to so v večinskem deležu (95 %) potrdili tudi anketirani. Kot rešitev za izboljšanje stanja smo na prvo mesto postavili ozaveščanje in sicer bi morali pri tem sodelovati vsi, ki so vključeni v življenjski cikel (Proizvajalci, distributerji, prodajalci, zbiratelji,…) Ključne besede: odslužen mobilni telefon, vplivi na okolje, ozaveščanje, recikliranje, zbiranje HANDLING OLD AND UNUSED MOBILE TELEPHONES IN SLOVENIA ABSTRACT Mobile telephones are devices used by the masses in both Slovenia and throughout the world. When they have served their purpose, they turn into waste material. This undergraduate thesis focuses on handling old and unused mobile telephones in Slovenia. In the first part of the thesis, the issue is studied from the viewpoint of the mobile telephone life cycle. This cycle is divided into four stages: (1) production (i.e., the use of raw materials and energy), (2) distribution, sales, and raising the public awareness, (3) collection, and (4) reuse and recycling. Only after studying all of these stages, a clear idea can be obtained of how mobile telephones affect the environment (e.g., the use of raw materials and energy, hazardous substances). The study also focuses on what efforts for reducing the environmental impacts (e.g., reducing the use of hazardous substances, raising the users’ awareness about disposing old mobile telephones, etc.) are currently being made at all of the four stages.

In the second part of the thesis, an online survey is used to establish how Slovenians handle old mobile telephones. The survey analysis yields similar findings as surveys preformed in other countries. The majority of respondents (i.e., 66%) namely keep their old mobile telephones at home and only 6% hand them in for recycling. This suggests that the mobile telephone life cycle stops at stage three (i.e., collection). Users are insufficiently informed about where they can hand in their old mobile telephones for recycling, which was also confirmed by the majority of respondents (i.e., 95%). Raising the users’ awareness is presented as the primary solution for improving the current situation, in which all of the parties included in the mobile telephone life cycle should participate (i.e., manufacturers, distributors, retailers, collectors, etc). Keywords: old mobile telephones, environmental impacts, raising public awareness, recycling, collection

KAZALO 1.

UVOD

3

1.1.

NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

4

1.2.

METODOLOGIJA DIPLOMSKEGA DELA

4

1.3. PROBLEM ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV PO SVETU IN v SLOVENIJI 1.3.1. Zgodovina mobilnih telefonov 1.3.2. Uporaba mobilnih telefonov v svetu 1.3.3. Uporaba mobilnih telefonov v Sloveniji 1.3.4. Primeri dosedanjih raziskav ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni

2. PROIZVODNJA MOBILNIH TELEFONOV Z VIDIKA PRITISKOV NA OKOLJE

7 7 9 11 14

16

2.1. PORABA SUROVIN IN ENERGIJE 2.1.1. Vpliv nevarnih snovi na okolje in zdravje 2.1.1.1. Kadmij 2.1.1.2. Krom 2.1.1.3. Nikelj 2.1.1.4. Svinec 2.1.1.5. Živo srebro 2.1.1.6. PVC 2.1.1.7. Gorljivi bromovi delci 2.1.1.8. Litij

16 20 21 21 22 22 22 23 23 24

2.2. ZAKONODAJA S PODROČJA PROIZVODNJE MOBILNIH TELEFONOV 2.2.1. Direktiva RoHS 2.2.2. Uredba REACH

25 25 25

2.3. INOVATIVNOST PROIZVAJALCEV MOBILNIH TELEFONOV 2.3.1. Samsung 2.3.2. Nokia 2.3.3. Sony Ericsson 2.3.4. Motorola 2.3.5. Bamboo

26 26 28 28 29 29

3.

DISTRIBUCIJA IN UPORABA MOBILNIH TELEFONOV

3.1. OGLAŠEVALSKE AKCIJE 3.1.1. Oglaševalske akcije proizvajalcev 3.1.2. Oglaševalske akcije v Sloveniji

4. 4.1.

ZBIRANJE ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV PREDPISI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODSLUŽENIMI MOBILNIMI TELEFONI

31 31 32 33

40 40

1

4.1.1. 4.1.2. 4.1.3. 4.1.4. 4.2.

5.

Bistvene zahteve za proizvajalce, uvoznike in pridobitelje Okoljske dajatve Označevanje električne in elektronske opreme Obveščanje končnih uporabnikov IZVAJANJE PREDPISOV V SLOVENIJI

RECIKLIRANJE ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV

40 41 42 43 43

45

6. ODNOS SLOVENSKIH UPORABNIKOV DO ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV 49 7. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE RAVNANJA Z ODSLUŽENIMI MOBILNIMI TELEFONI V SLOVENIJI 58 8.

ZAKLJUČEK

61

9.

SUMMARY

63

10.

VIRI IN LITERATURA

65

11.

SEZNAM SLIK, PREGLEDNIC IN PRILOG

70

2

1. UVOD Mobilni telefon je naprava, ki nam danes služi na mnogo načinov. Prvenstveno je bila naprava namenjena komuniciranju z drugimi osebami s pogovori ali sms sporočili. Z razvojem tehnologije pa nam ta naprava omogoča tudi fotografiranje, poslušanje glasbe, povezavo z internetom, organiziranje časa …V razvitem svetu je mobilni telefon potreben v vsakdanjem življenju. Potreba po tej napravi pa se vedno bolj povečuje tudi v državah v razvoju. Potrošnja mobilnih telefonov tako postaja vedno večja. Danes mobilni telefon uporablja več kot polovica Zemljanov (Tryhorn, 2009). Masa mobilnih telefonov, ki so danes v kroženju, je res velika. Kot druge naprave tudi mobilni telefon nekega dne odsluži svojemu namenu. Ker je na svetu veliko uporabnikov mobilnih telefonov, je posledično veliko tudi odsluženih mobilnih telefonov. Mobilni telefon je sam po sebi majhna naprava in kot taka se nam ne zdi, da bi predstavljala posebno grožnjo okolju. Večja količina teh aparatov pa že lahko ima negativne posledice na okolje, če z njimi ne ravnamo ustrezno. Celoten življenjski cikel mobilnega telefona predstavlja tudi porabo surovin in energije. Ob neprimernem ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni, se pravi, če jih ne zberemo za reciklažo oziroma jih ne vključimo ponovno v krogotok, se izgubijo surovine in energija, dodatno pa nenadzorovano sproščanje nevarnih snovi v okolju povzroči dodatno okoljsko škodo. V diplomskem delu se bomo ukvarjali predvsem s tem, kaj se dogaja v zadnji fazi življenjskega cikla – recikliranju. Poskusili bomo izvedeti, če obstaja razlika med uradnimi postopki pri ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni, kakšna je ta razlika in kako se to izvaja v praksi ter kakšno je dejansko stanje ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji, kako z njimi ravnajo uporabniki. Za razumevanje zadnje faze – recikliranja je potrebno imeti tudi pregled nad celotnim življenjskim ciklom. Preučili bomo, kakšne so poti in ravnanja z mobilnim telefonom v vseh »življenjskih« fazah.

3

1.1.

NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomske naloge je podrobneje predstaviti prakso ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji. Na začetku raziskovanja smo postavili dve hipotezi oziroma domnevi o stanju na področju ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji. V procesu raziskovanja ju bomo s pomočjo uporabljenih metod dela skušali potrditi oziroma ovreči: 1. Večina uporabnikov mobilnih telefonov le-te, ko odslužijo svojemu namenu, ne odda na mesto za recikliranje. 2. V Sloveniji je premalo storjenega glede ozaveščenja o ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni. V diplomskem delu želimo izpolniti več ciljev. Najprej bomo predstavili, zakaj so odsluženi mobilni telefoni problematični oziroma na katerih ravneh mobilni telefoni vplivajo na okolje (nevarne snovi v mobilnih telefonih in njihov vpliv na okolje, poraba energije, količina odsluženih mobilnih telefonov ...). V nadaljevanju bomo pregledali dosedanjo zakonodajo na področju ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni, osvetlili obveze proizvajalcev, prodajalcev in zbirateljev ter ovrednotili njihov prispevek k učinkovitejšemu zbiranju odsluženih mobilnih telefonov (ozaveščenje, oglaševanje …). S pomočjo analize anketnih odgovorov bodo podane najpomembnejše ugotovitve glede ravnanja slovenskih uporabnikov z odsluženimi mobilnimi telefoni, njihovih navad in ozaveščenosti. V sklepnem delu bodo na podlagi predhodnih ugotovitev podani predlogi konkretnih ukrepov, ki bi privedli do smotrnejšega ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji.

1.2.

METODOLOGIJA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del obsega proučevanje ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji in svetu. Zasnovan je na principu življenjskega cikla oziroma kroženja snovi, ki bo v nadaljevanju natančneje predstavljen. Drugi del pa predstavlja rezultate anketiranja in predloge za izboljšanje stanja ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji. Preučitev v drugem delu je osnovana na uporabi prilagojene socialno-ekološke (oziroma socialno-geografske) metode. »Socialno-ekološke metode omogočajo raziskovanje socialno-geografskih posledic pokrajinske degradacije, odzivnost prebivalcev onesnaženih območij. Degradirano okolje ima namreč različne vplive na prebivalce, ki živijo v takem okolju, vendar pa njihovo sprejemanje, razumevanje in zaznavanje okolja, predvsem onesnaženega, ne ustreza povsem njegovemu dejanskemu stanju, njegovi degradaciji. Odvisno je od stopnje naše pripravljenosti in sposobnosti zaznavanja problemov v okolju, se pravi od naše zaznave, dojemanja okolja« (Plut, 2004, str. 37). »Vplivi oziroma informacije, ki prihajajo iz okolja, predvsem onesnaženega, se modificirajo pri različnih skupinah ljudi, razlikujejo se njihove predstave o okolju, kjer živijo, o njihovi kakovosti, onesnaženosti, vzrokih za njegovo degradiranost itd. « (ibid.). »Socialno-geografske filtre, ki vplivajo na sprejemanje, selekcioniranje in zavračanje vplivov in informacij o okolju oziroma na njegovo zaznavo 4

se navadno razvršča v šest skupin: starostna sestava prebivalstva, izobrazbena in poklicna sestava, ekonomska moč (premoženjsko stanje), stopnja navezanosti in odvisnosti od narave, poreklo (kulturno, versko, nacionalno) in osebni motivi (čustva, politična opredelitev)« (Špes, 1994; cv: Plut, 2004, str. 37). V našem modelu nismo uporabili vseh filtrov, temveč samo starostno in izobrazbeno sestavo ter status anketiranih. Slika 1: Življenjski cikel mobilnega telefona

Avtor: Nevenka Černilogar, 2009 Življenjski cikel mobilnega telefona je sestavljen iz krogotoka in je, kot vidimo, razdeljen na štiri faze. Prva faza je proizvodnja, ki jo bomo obravnavali z vidika pritiskov na okolje. Preučevali bomo porabo surovin in energije. Pregledali bomo, iz katerih snovi so sestavljeni mobilni telefoni in kako proizvajalci pripomorejo k čim manjšemu vplivu na okolje (eko mobilni telefoni, uporaba recikliranih snovi …). Dotaknili se bomo tudi teme, ki je izjemno pomembna, nevarne snovi v mobilnih telefonih. Druga faza obsega distribucijo, prodajo in ozaveščenje. Pregledali bomo, kakšne so dolžnosti distributerjev in prodajalcev ter kako delujejo na področju ozaveščenja. Posledično v to fazo sodi nakup in uporaba telefona do trenutka, ko se odločimo, da nam mobilni telefon ne služi več in postane odslužen. Tretja faza je zbiranje odsluženih mobilnih telefonov. Idealno bi bilo zbrati vse odslužene mobilne telefone, vendar temu ni tako. V tej fazi iz cikla izpadejo izgubljeni in v smeti odvrženi mobilni telefoni. Poudarili bomo probleme zbiranja odsluženih mobilnih telefonov. 5

V končni, četrti, fazi pa imamo dve smernici; obnovo in recikliranje odsluženih mobilnih telefonov. Obnova sicer ni predpisana s strani zakonodaje, vendar se v praksi izvaja. V prikazu vidimo, da vse te faze obkroža zakonodaja, ki jo morajo upoštevati vsi od proizvajalcev, distributerjev, prodajalcev, zbiralcev in tisti, ki se ukvarjajo z recikliranjem. Metode dela so sestavljene iz kabinetnega in terenskega dela. Kabinetno delo je obsegalo zbiranje in študij obstoječe literature. Največ smo se posluževali tujih internetnih virov. Glede na to, da je tematika dokaj sveža, smo ugotovili, da je literature, sploh za Slovenijo, bolj malo. Pri iskanju podatkov smo opravili tudi terensko delo. To je obsegalo razgovore s prodajalci, distributerji in zbiralci. Namen razgovorov je bil izvedeti, kaj se trenutno dogaja v Sloveniji na področju ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni (zbiranje, ozaveščenje, recikliranje …) Za raziskavo odnosa slovenskih uporabnikov do odsluženih mobilnih telefonov je bil izdelan anketni vprašalnik (Priloga 1) in postavljen na svetovno medmrežje v obliki spletne ankete pri ponudniku SurveyMonkey. Čeprav pri spletnih anketah ni mogoče nadzorovati vzorca anketirancev, smo se za ta način odločili v želji po pridobitvi čim večjega števila odgovorov iz celotne države. Vzorec več kot 12.000 izpolnjenih anket, ki znatno presega število opravljenih anket sorodnih raziskav v tujini, daje rezultatom diplomskega dela večjo težo in omogoča bolj utemeljeno podajanje predlogov v sklepu.

6

1.3.

PROBLEM ODSLUŽENIH SVETU IN V SLOVENIJI

MOBILNIH

TELEFONOV

PO

1.3.1. Zgodovina mobilnih telefonov Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, in sicer še pred razvojem običajnih brezvrvičnih telefonov. S prvim mobilnim telefonom, ki je bil podoben zidaku in je tehtal skoraj kilogram, je poklical v centralo podjetja AT&T. Prvi klic, ki ga je opravil gospod Cooper, je bil namenjen enemu izmed vodilnih ljudi v podjetju Bell Laboratories. Mobilne telefone, ki so jih razvili v Bellovih laboratorijih, so nameravali uporabiti za telefone v avtomobilih (Zgodovina mobilne telefonije, 2009). Da je prišlo do široke uporabe mobilnega telefona, je bilo potrebno kar petnajst let. Sredi 90-ih let 20. stoletja je prišlo do prenosne revolucije, saj so nastale nove proizvajalke mobilnih telefonov, ki so stalno razvijale tehnologijo mobilne telefonije do današnje podobe. Seveda gre razvoj naprej.

Slika 2: Martin Cooper s prvim mobilnim telefonom

Vir: Zgodovina mobilnega telefona, 2009 Danes ima mobilni telefon posebno mesto med komunikacijskimi tehnologijami. Tudi najpogostejši elektronski napravi, kot sta televizor in računalnik, se z mobilnim telefonom ne moreta kosati. Mobilni telefon je praktično del naše osebne prtljage, s seboj ga vzamemo skoraj povsod. Prvi mobilni telefon je omogočal samo klice, danes pa ta naprava omogoča veliko več. Mobilni telefon nam nadomešča osebni računalnik, televizor, fotoaparat in še marsikaj drugega. Tako se danes na področju mobilne telefonije prepletajo razvoj tehnologije, modni trendi, družbene spremembe v komunikaciji in seveda množična potrošnja tako aparatov kot storitev.

7

Mobilni telefon vpliva na okolje v celotnem življenjskem ciklu. Začne se s porabo surovin in energije pri proizvodnji. Prvi mobilni telefoni so bili z vidika porabe surovin in energije bolj potratni. Za mobilni telefon, ki je tehtal skoraj kilogram, je bilo potrebno veliko več surovin in posledično tudi več energije. Danes mobilni telefon povprečno tehta le okoli 100 g. Slika 3 nam prikazuje, kako so se spreminjale nekatere lastnosti mobilnih telefonov skozi čas. Proizvajalci so mobilne telefone vseskozi izboljševali. Zmanjšali so jim težo. V obdobju desetih let so zmanjšali težo kar za petkrat. Mobilnemu telefonu so povečali čas pripravljenosti in čas pogovora. S temi izboljšavami so proizvajalci prihranili surovine in energijo. Po drugi strani pa vemo, da gre razvoj mobilnih telefonov skokovito naprej. Z vsemi aplikacijami in storitvami, ki jih mobilni telefon ponuja, postaja tudi vse večji porabnik energije. Tako tudi proizvajalci prihranek energije, ki so ga pridobili v teh letih, izgubijo zaradi vse večje zahtevnosti uporabnikov.

Slika 3: Eko učinkovitost mobilnih telefonov v obdobju 1993–2003

Vir: Kinaver, 2009

8

1.3.2. Uporaba mobilnih telefonov v svetu »V poročilu Združenih narodov so zapisali, da več kot polovica Zemljanov uporablja mobilni telefon. Konec leta 2008 je bilo na svetu 4,1 milijarde naročnikov mobilne telefonije. Za primerjavo je bila leta 2002 ena milijarda naročnikov mobilne telefonije. Podatek kaže, da šest ljudi od desetih uporablja mobilni telefon. Čeprav je težko podati točno število uporabnikov mobilnih telefonov, pa si vseeno lahko predstavljamo, da je uporaba teh naprav v svetu res masovna. V državah v razvoju sedaj uporabljata mobilni telefon približno dve tretjini ljudi, medtem ko ga je leta 2002 uporabljala manj kot polovica. Delež uporabnikov mobilne telefonije v državah v razvoju se je tako v zadnjih petih letih (2002–2007) povečal kar za 20 %. Afrika ima s 27 % najhitrejšo letno rast v uporabi mobilnih telefonov, sledita ji Bližnji vzhod s 25 % ter Vzhodna Azija s 23,6 %letno rastjo« (Tryhorn, 2009). Slika 4: Uporabniki mobilne telefonije v svetu, 2002-2007

Vir: Measuring the information society, 2009

Slika 5 nam prikazuje, kako so se informacijsko-komunikacijske tehnologije razvijale globalno. Najhitrejši razvoj je dosegala prav mobilna telefonija. V desetletnem obdobju 1998–2008 je z okrog petih uporabnikov na sto prebivalcev narasla na 61,1 uporabnika na 100 prebivalcev. Istočasno izkazuje stagnacijo razmerij naročnikov fiksne telefonije. Predvsem v državah v razvoju to kaže na direkten prehod na mobilno telefonijo v območjih, ki predhodno niso imela razvitega fiksnega telefonskega omrežja.

9

Slika 5: Globalni razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, 1998–2008

Vir: Measuring the information society, 2009

Slika 6: Uporaba mobilnih telefonov v svetu v letu 2006

Vir: Mobile phone use 2006, 2009 Slika šest nam prikazuje uporabo mobilnih telefonov v svetu za leto 2006, in sicer razmerje med številom mobilnih telefonov in številom prebivalstva. Jasno je vidna razlika med gospodarsko razvitejšimi državami in državami v razvoju. Tako imajo denimo samo 10

posamezne države v Afriki in Južni Aziji manj kot 10 % uporabnikov mobilnih telefonov. Kot pa smo predhodno navedli, imajo prav države v razvoju največjo stopnjo rasti uporabnikov mobilne telefonije, zato bi bila karta za leto 2009 že precej drugačna. Največji delež uporabe mobilnih telefonov je v Evropi. Ponekod celo presega 100%, kar si lahko razlagamo s tem, da ima lahko ena oseba več mobilnih telefonov npr. enega za osebno rabo in enega službenega. Leta 2008 se je prodaja mobilnih telefonov v svetu povečala za šest odstotkov, torej na 1,22 milijarde. V zadnjem četrtletju leta 2008 je zaradi svetovne gospodarske krize sicer beležila skoraj petodstotni padec, ugotavlja družba za tržne raziskave Gartner. Finska Nokia je leta 2008 prodala 427,3 milijona mobilnih telefonov, svoj tržni delež pa je povečala s 37,8 odstotka na 38,6 odstotka. Samsung je prodal 199,2 milijona mobilnih telefonov, njegov tržni delež pa se je v primerjavi z letom 2007 povečal za 2,9 odstotne točke na 16,3 odstotka. (Lani večja prodaja mobilnih telefonov, 2009). Podatki nam nakazujejo masovno uporabo mobilnih telefonov v svetu. Uporaba mobilnih telefonov bo zaradi držav v razvoju v prihodnosti strmo naraščala. Posledično narašča tudi količina odsluženih mobilnih telefonov. V naslednjem poglavju bomo raziskali, kolikšna je uporaba mobilnih telefonov v Sloveniji in kako lahko taka masovna uporaba vpliva na okolje.

1.3.3. Uporaba mobilnih telefonov v Sloveniji Prva generacija mobilnih telekomunikacij v osemdesetih letih preteklega stoletja je bila vezana na analogni sistem NMT (Nordic Mobile Telephone), ki se je iz skandinavskih držav razširil po Evropi in celo po drugih celinah. V Sloveniji je bila oktobra 1991 ustanovljena družba Mobitel, slovenski nacionalni operater mobilnih komunikacij. Zagotoviti je moral razvoj mobilnih komunikacij in izgraditi mobilno omrežje. Tudi v Sloveniji je bila mobilna telekomunikacija najprej vezana na analogni sistem NMT, šele leta 1996 je začelo delovati omrežje globalni sistem mobilnih telekomunikacij GSM. V Sloveniji so se trgu pridružili tudi drugi mobilni operaterji, najprej Simobil leta 1999. Število naročnikov pa skozi vsa leta samo narašča (Nastanek in razvoj, 2009). Število uporabnikov mobilnega omrežja narašča in je že decembra 2008 preseglo 2 milijona. Število uporabnikov mobilnega omrežja je tako že večje od števila prebivalcev v Sloveniji. Posameznik ima namreč lahko več naročnin (npr. eno za osebno rabo in eno za službeno) in lahko hkrati uporablja več mobilnih telefonov. Na rast je vplivalo predvsem povečevanje števila naročnikov, in sicer se je delež teh v letu 2008 dvignil z 61 % na več kot 65 %. Drugi uporabniki so storitve opravljali preko predplačniške SIM-kartice (Poštne storitve in ..., 2009). V zadnjih treh letih se je število mobilnih uporabnikov povečevalo povprečno za 5,4 % na leto. V zadnjem četrtletju leta 2008 je stopnja mobilnih uporabnikov v Sloveniji presegla 100 odstotkov in dosegla 100,1 %. V Sloveniji je bilo tako konec leta 2008 1.325.822 naročnikov mobilnega omrežja ter 729.077 predplačnikov mobilnega omrežja. Na grafu vidimo stalno rast mobilnih uporabnikov in to v dveh letih kar za 10 odstotkov (Poštne storitve in ..., 2009). 11

Slika 7: Penetracija mobilnih uporabnikov v Sloveniji, 2007–2008

Vir: Penetracija mobilnih uporabnikov v Sloveniji presegla 100 odstotkov, 2009

Zaradi prihoda novih mobilnih operaterjev na slovenski trg, je mogoče pričakovati tudi porast stopnje uporabe mobilnih telefonov. Iz strukture tržnih deležev aktivnih uporabnikov po operaterjih (Slika 8) je razvidno, da ima daleč največji tržni delež Mobitel (58,9 %), sledijo mu Simobil (27,8 %), Tušmobil (5,8 %) ter Debitel (4,85 %) (Penetracija mobilnih uporabnikov v Sloveniji presegla 100 odstotkov, 2009). Slika 8: Deleži aktivnih uporabnikov po operaterjih v Sloveniji, 2007–2008

Vir: Penetracija mobilnih uporabnikov v Sloveniji presegla 100 odstotkov, 2009

12

Navedeni podatki nakazujejo, da je tako na svetu kot v Sloveniji v obtoku veliko mobilnih telefonov. Ko odslužijo svojemu namenu, predstavljajo veliko količino odpadkov. Sicer je teža povprečnega telefona majhna (skupaj z baterijo okrog 100 g), vendar ob veliki količini nezanemarljiva. Največji problem pri odsluženih mobilnih telefonih pa ni količina odpadnega materiala, temveč nevarne snovi, ki jih mobilni telefoni vsebujejo. Danes zakonodaja predpisuje, katere snovi so v izdelavi mobilnega telefona omejene. Včasih pa so v mobilne telefone vgrajevali večje količine nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro … Zakon o omejitvi uporabe nevarnih snovi je v veljavo stopil šele leta 2006. Tako je po predvidevanjih prve hipoteze v obtoku še veliko starih mobilnih telefonov z nevarnimi snovmi. Mobilne telefone se da v večji meri reciklirati, tudi proizvajalci težijo k temu, da uporabljajo materiale, ki so čim bolj ekološko razgradljivi. Problem se pojavi v fazi zbiranja odsluženih mobilnih telefonov, saj se jih le malo zbere za recikliranje.

13

1.3.4. Primeri dosedanjih raziskav ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni V Avstraliji so leta 2006 naredili neodvisno raziskavo za AMTA (Australian Mobile Telecommunications Association). Z anketo, v kateri je sodelovalo 650 anketirancev so ugotavljali, kaj se zgodi z odsluženimi mobilnimi telefoni. Ugotovili so, da kar 52 % anketiranih Avstralcev obdrži svoje odslužene mobilne telefone, neodvisno od tega, ali ti še delajo ali ne. 23 % jih svoje odslužene mobilne telefone podari svojim prijateljem, svojcem ali drugim. 5 % anketiranih Avstralcev odvrže svoje odslužene mobilne telefone v smeti, 4 % so telefone izgubili ali so jim jih ukradli. Štirje odstotki vprašanih so odslužen mobilni telefon zamenjali za novega, en odstotek pa je telefon podaril v dobrodelne namene. Štirje odstotki svoj odslužen mobilni telefon še vedno uporabljajo (Mobile Phone Lifecycles, 2008). Raziskavo na temo odsluženih mobilnih telefonov je naredila tudi družba Nokia. Raziskava je temeljila na 6.500 izpolnjenih vprašalnikih v 13 državah po svetu (Finska, Nemčija, Italija, Rusija, Velika Britanija, Združeni arabski emirati, ZDA, Nigerija, Indija, Kitajska, Indonezija, Brazilija) (Global consumer survey …, 2008). V raziskavi so odkrili, da je anketiranec povprečno zamenjal pet mobilnih telefonov. Samo trije odstotki vprašanih so odsluženi mobilni telefon oddali na recikliranje. Pričakovali bi, da bo delež odvrženih v običajne smeti večji, vendar je teh samo 4 %. Kar 44 % obdrži svoje odslužene mobilne telefone doma. 16 % vprašanih odslužene mobilne telefone proda, 9 % jih podari sorodnikom ali znancem, ostali pa so navedli druge primere (Global consumer survey …, 2008). Zanimivo je, da 74 % ljudi ne razmišlja o recikliranju svojih mobilnih telefonov, po drugi strani pa jih 72 % meni, da recikliranje pomaga pri ohranjanju narave (ibid.). Iz raziskav je jasno razvidno, da redko kateri odsluženi mobilni telefon pride do faze recikliranja. Veliko ljudi preprosto ne ve, da se aparat lahko reciklira, če pa, ne vedo, kam ga lahko odnesejo. Če bi vsak od približno treh milijard uporabnikov mobilnih telefonov prinesel nazaj samo en odslužen mobilni telefon, bi lahko prihranili 240.000 ton surovin in znižali toplogredne pline za količino, ki jo proizvede štiri milijone avtomobilov na cesti (Global consumer survey …, 2008). Neprofitna organizacija EARTHWORKS je v letu 2005 naredila kampanjo »Recycle My Cell Phone« z namenom ozaveščenja prebivalstva o recikliranju mobilnih telefonov. Ugotovili so, da 84 % anketiranih ne ve, ali njihov operater ponuja kakršenkoli program recikliranja. 70 % prodajnih mest, ki so jih obiskali, ni imelo vidnih obvestil (v obliki plakatov, letakov …), ki bi uporabnike ozaveščala o recikliranju. Manj kot 50 % predstavnikov oziroma prodajalcev ozavešča uporabnike o recikliranju. Niti en distributer ne prodaja mobilnih telefonov, pri katerih bi že zunanja embalaža opozarjala na recikliranje. Poleg tega pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo z zbiranjem odsluženih mobilnih telefonov, ne dajo nobenih zagotovil, da z njimi ravnajo ustrezno (Recycling Report Card, 2007).

14

Rezultati raziskav nam nakazujejo dejansko ravnanje uporabnikov z odsluženimi mobilnimi telefoni. Povzamemo lahko, da je stanje trenutno zelo neugodno, saj proces kroženja zastaja, in sicer pri zbiranju odsluženih mobilnih telefonov. Lahko pa dodamo, da je vseeno bolje, da uporabniki svoje odslužene mobilne telefone zadržujejo doma, ker le ti za krogotok še niso izgubljeni. Z nekaj truda, jih lahko prepričamo oziroma ozavestimo, kako naj z njimi ravnajo pravilno.

15

2. PROIZVODNJA MOBILNIH TELEFONOV Z VIDIKA PRITISKOV NA OKOLJE Prva faza v življenjskem ciklu mobilnega telefona je proizvodnja. V nadaljevanju bomo skušali zajeti poglavitne pritiske na okolje, ki jih povzroča proizvodnja mobilnega telefona. V tem poglavju smo raziskali, katere snovi se vgradijo v mobilni telefon. Posebej so izpostavljene snovi, ki so za okolje bolj škodljive. Povzeta je zakonodaja s področja omejevanja uporabe nekaterih snovi. Predstavljeno je tudi delovanje največjih proizvajalcev mobilnih telefonov na področju zmanjševanja negativnih okoljskih vplivov proizvodnje in uporabe.

2.1.

PORABA SUROVIN IN ENERGIJE

Pri pridobivanju surovin in izdelovanju komponent za mobilni telefon porabimo veliko energije. Proizvodnja mobilnega telefona tako predstavlja kar polovico vplivov na okolje, ki jih ta naprava naredi v svojem življenjskem ciklu. Samo za pridobitev zlata za matično ploščo enega mobilnega telefona nastane 100 kg odpadne rude (Environmental impacts …, 2009). Pri proizvodnji enega mobilnega telefona se proizvede okoli 60 kg CO2 (Environmental impacts …, 2009). Preglednica 1 prikazuje količine določenih snovi, ki so jih mobilni telefoni vsebovali v letih 2000–2006. V tem obdobju je mobilni telefon v povprečju vseboval 0,638 g svinca, ki je zelo škodljiv za okolje. Za izdelavo mobilnega telefona pa je bilo povprečno potrebno 463 kWh električne energije, pri čemer ni upoštevana energija, ki je potrebna za izdelavo baterije, LCD zaslona, kamere, zvočnih delov in proces barvanja (ohišja so še dodatno barvana). Tako si lahko predstavljamo, da je potrebno še veliko več energije in surovin za celotno proizvodnjo mobilnih telefonov (Cooper, D., Socolof, L., M., 2007).

16

Preglednica 1:

Tabela 1: Količine snovi v mobilnih telefonih v obdobju 2000–2006

 

Količina 

Opombe 

Poraba energije pri  proizvodnji mobilnega  telefona 

463 kWh/mobilni  telefon 

Izključene baterije, LCD zaslon,  kamera, zvočni deli, proces  barvanja. 

Povprečna teža mobilnega  telefona z baterijo 

0,136 kg/mobilni  telefon 

 

 

Povprečna teža mobilnega  telefona brez baterije 

0,091 kg/mobilni  telefon 

Povprečna vsebnost svinca v  mobilnem telefonu 

0,638 g/mobilni  telefon 

Povprečna vsebnost  šestvalentnega kroma v  mobilnem telefonu 

Ob predpostavki, da je v vseh  0,82 g/mobilni telefon  aparatih vsebovan šestvalentni  krom. 

Povprečna teža strupenih  odpadkov v mobilnem  telefonu 

0,0544 kg tiskanega  vezja v mobilnem  telefonu 

Na podlagi izračuna povprečne  teže za 27 modelov v obdobju  2000–2006  Ob predvidevanju, da baterija  znaša 1/3 celotne teže aparata.   

Tiskano vezje predstavlja 40 %  teže aparata. Predpostavka, da je  tiskano vezje z vsebnostjo svinca  najbolj nevaren odpaden  material v mobilnem telefonu. 

Vir: Cooper, D., Socolof, L., M., 2007

Mobilni telefon je sestavljen iz različnih snovi. Spodnja slika nam prikazuje sestavo običajnega mobilnega telefona po komponentah. Razvidno je, da mobilni telefon vsebuje veliko komponent. Kot primer lahko navedemo mobilne telefone družbe Nokia, ki vsebujejo okoli 400 komponent. Družba Nokia vsako leto v mobilne telefone vgradi približno 100 milijard sestavnih delov (Bergant, 2005).

17

Slika 9: Sestava mobilnega telefona po komponentah

Vir: Component disposal, 2006

Največji delež snovi v mobilnem telefonu ima plastika, in sicer kar 45 % (termoplastični polimeri, polimetilmetakrilat, termoaktivni polimeri, polikarbonat, polioksimetilen, polistiren). Kovin, ki zasedajo 35 % snovi v mobilnem telefonu, je več vrst: baker, aluminij, železo, silicij, nikelj, kositer. Stekla in keramike je 10 %, baterijskih elektrod 9 %, žlahtnih kovin (zlato, srebro, platina, paladij) je 0,11 % in drugih nekovin 0,9 % (Materials and substances, 2009).

18

Slika 10: Snovi v mobilnih telefonih

Cu (baker) Steklo Al (aluminij) Fe (železo))

ABS - PC 20% LCP 1%

Cu 19%

Sn 1%

PMMA (polimetilmetakrilat) SiO2 (silicijev dioksid)

Ni 2%

Steklo; 11%

TBBA 2%

Epoxy (epoksi polimer) PC (polikarbonat)

PS 2%

Al 9%

POM 2% Si 4%

Fe 8% PMMA 6%

PC 4%

Si (silicij) POM (polioksimetilen) PS (polistiren) TBBA (tetrabromobifenol A)

Epoxy 5%

Ni (nikelj)

SiO2 5%

Vir:Materials, 2009 Slika 11: Snovi v mobilnem telefonu

Slika 11 prikazuje podrobnejši seznam in količino snovi, ki jih danes vsebuje mobilni telefon. Mobilni telefoni so nekoč vsebovali večje količine nevarnih snovi. Med te štejemo krom, PVC, gorljive bromove delce, tekoče kristale, svinec, živo srebro, kadmij, litij in nikelj. Zadnjih nekaj let je stopilo v veljavo nekaj zakonodajnih predpisov, ki omejujejo uporabo nevarnih snovi v električni in elektronski opremi ter posledično tudi v mobilnih telefonih.

Vir: Materials and substances, 2009

19

2.1.1. Vpliv nevarnih snovi na okolje in zdravje V prejšnjem poglavju smo omenili, katere snovi v mobilnih telefonih so bolj nevarne za okolje. Spodnja slika nam prikazuje, kateri deli mobilnega telefona vsebujejo določene nevarne snovi.

Slika 12: Nevarne snovi v mobilnem telefonu

Vir: Kinver, 2006

V nadaljevanju smo predstavili omenjene nevarne snovi, vključno z njihovim vplivom na kakovost okolja in zdravje živih organizmov, zlasti človeka.

20

2.1.1.1. Kadmij Kadmij, ki je redka prvina, so odkrili leta 1817. Do pred petdesetimi leti so ga le redko uporabljali. Danes ga uporabljajo v tisočih izdelkih in industrijskih postopkih. Kadmij uporabljalo kot katalizator in sredstvo za zavarovanje v industriji plastičnih spojin, za galvanizacijo kovinskih delov, kot pigment v barvilih ter baterijah. Kadmij uhaja v ozračje ob vulkanskih izbruhih, pomembni izvori kadmija pa so tudi izgorevanje fosilnih goriv (zlasti premoga), mulj v odplakah in mestni ter medicinski odpadki. Kadmij najdemo tudi v prsti, vodi in usedlinah. Tja zaide zaradi kopanja kadmijeve in cinkove rude, predelovanja kovin, elektrogalavanizacije, izdelovanja plastičnih spojin in barvil …Iz teh izvorov pa kadmij prehaja v prehranjevalno verigo (Likar, 1998). V okolici topilnic in naprav za sežiganje odpadkov so nevarne koncentracije kadmija v zraku. V preteklosti pa so bile nevarne večje količine kadmija v pari pri poklicem izpostavljanju. Kadmij je za človeka kancerogen. Pri kroničnem izpostavljanju lahko povzroči kronični pljučni bolezni: emifizem in bronhitis. Kadmij lahko povzroči tudi bolezni srca in ožilja, anemijo, slabenje okostja, pomanjkanje imunosti ter bolezni jeter in ledvic. Organizmi kadmija, ki se v njih kopiči, ne morejo presnavljati in tako prehaja v prehranjevalno verigo nespremenjen (Likar, 1998). Kadmij se je pri mobilnih telefonih uporabljalo za baterije (nikelj – kadmijeve baterije).

2.1.1.2. Krom Krom se splošno uporablja kot kovina v kromiranem ali nerjavečem jeklu. Zanimivo je, da je krom v eni svojih oblik nujen za človekovo zdravje, v drugi obliki pa je med najbolj pomembnimi povzročitelji pljučnega raka. Navadno ga uvrščajo na drugo mesto za benzenom med pomembnimi onesnaževalci zraka. Šestvalentni krom, ki je nevarna oblika, uporabljajo pri kromiranju v kemični industriji v kromovih pigmentih za barvila in tkanine, pri strojenju usnja in v sredstvih za konzerviranje živil. Uporabljajo ga tudi v stolpih za hlajenje cevi v električnih centralah. Prav ti stolpi in majhna podjetja, ki kromirajo sredi stanovanjskih naselij, so poglavitni izvori za nevarno izpostavljanje človeka kromu. Krom se sprošča tudi pri sežiganju odpadkov in pri odlaganju mulja ter odpadkov iz podjetij, ki kromirajo ali čistijo kromovo rudo. Krom je v podtalnici izredno gibljiv. Poškoduje lahko jetra in ledvice, povzroči notranje krvavitve, dermatitis, okvari dihala ter povzroči pljučnega raka. Hude zastrupitve s kromom so danes redke, ker so skoraj povsod uredili higienske okoliščine v obratih in tovarnah. Kjer so koncentracije naravnega kroma prevelike, so zemljišča nerodovitna. Krom kot kromat je posebno strupen za rastline. Ne kopiči se v organizmih in tako ne prehaja v prehranjevalno verigo. Šestvalentni krom je strupen za vodno življenje, vendar se v okolju hitro spreminja v nenevarnega trivalentnega (Likar, 1998). Krom se pri mobilnih telefonih uporablja za ohišja.

21

2.1.1.3. Nikelj V okolju je nikelj splošno razširjen. Nikelj je v naravi srebrnosiva kovina, ki jo uporabljajo v številnih izdelkih za splošno rabo in tudi v industriji. Človek se izdelkom iz niklja težko izogne, saj so pogosto uporabljeni (gumbi, zadrge, nakit, kuhinjska posoda, vodovodne pipe ...) Največje količine niklja v zemlji, zraku in vodi so v bližini tovarn, v katerih nikelj pridobivajo oziroma uporabljajo. Tudi v napravah za sežiganje trdih odpadkov so prisotne nevarne koncentracije niklja. Ponekod so nikelj prenehali izdelovati že leta 1985, vendar so koncentracije, ki so prisotne v zemlji, že tako velike, da predstavljajo trajen izvor izpostavljanja za organizme (Likar, 1998). Nikelj deluje na človeka karcinogeno. Povzroča lahko raka na pljučih, v nosu in najbrž tudi v grlu. Najpogostejši učinek niklja na ljudi je kožna reakcija. Pogosteje za te oblike raka obolevajo delavci, ki so niklju izpostavljeni na delovnem mestu.. Pozabiti pa ne smemo, da so majhne količin niklja nujne za človekovo zdravje. Nikelj navadno ne pomeni hujših težav za okolje. Kjer pa so koncentracije večje, (predvsem v vodi) predstavlja problem, saj se nikelj kopiči v vodnih prehranjevalnih verigah (Likar, 1998). Nikelj se je pri mobilnih telefonih uporabljalo za baterije (nikelj – kadmijeve in nikelj metalhibridne baterije).

2.1.1.4. Svinec Svinec, ki je naravna prvina, so pridobivali že pred 5000 leti, ko so odkrili, da so svinčeve rude lahko izvor za srebro. Veliko se ga uporablja v baterijah, dodatkih bencinu in drugih kemičnih spojinah, strelivu, sredstvih za spajkanje in v druge namene. Svinec prehaja v okolje predvsem po zraku ob zgorevanju bencina in sežiganju trdih odpadkov pa tudi preko baterij s svincem, ki jih obnavljajo. Večje koncentracije svinca so zlasti v okolici rudnikov, topilnic in industrij, ki svinec uporabljajo (Likar, 1998). Človek je izpostavljen svincu pretežno s hrano, kar prispeva 60 % svinca v krvi (po podatkih iz ZDA). Vdihavanje z zrakom ga prispeva približno 30 %, voda pa približno 10 %. Svinec prizadene človekovo živčevje, krvotvorne organe, ledvice, rodila in sečila, pa tudi človekovo vedenje. Otroci in nosečnice so v večji nevarnosti. Otroci namreč zaužijejo več svinčevih delcev (Likar, 1998). Mobilni telefoni vsebujejo svinec v tiskanem vezju.

2.1.1.5. Živo srebro Živo srebro je srebrnobela tekočina, ki jo uporabljajo v toplomerih, barometrih ipd. Je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi tekoča. Živo srebro ali Hg je nevrotoksično in lahko poškoduje osrednje živčevje razvijajočega se ploda, izzove pa tudi rahel tremor in čustvene motnje pri odraslih ljudeh. Živo srebro je podobno kot svinec nevarno in je v preteklosti povzročil številne zastrupitve. Izpostavljanje živemu srebru je odvisno od 22

njegove oblike. Pare in metilirano živo srebro se skoraj docela vsrka v telo. Hlapi Hg se spremenijo v topljive oblike in se s padavinami nalagajo v prst in vodo. Metilacija pomeni, da vstopi živo srebro v prehranjevalno verigo in se trdno veže na proteine ter se biološko kopiči. Metilirano živo srebro v ribah in ribjih izdelkih je danes najbolj pomemben izvor živega srebra in predstavlja kar 94 %, sledi vdihavanje iz zraka, 6 %, pitna voda pa prispeva zanemarljive količine. Nadpovprečno pa so izpostavljeni ljudje, ki se srečujejo z živim srebrom pri delu (Likar, 1998). Živo srebro je strupeno za ribe in druge vodne organizme. Sladkovodne ribe so za živo srebro bolj občutljive. Živo srebro pa je škodljivo za okolje tudi v obliki kislega dežja. Vedno hujše kisanje površinskih vod, ki ga povzroča kisel dež, spreminja organsko vezano živo srebro v oblike, ki se hitreje vsrkavajo v ribe (Likar, 1998). Mobilni telefoni vsebujejo živo srebro v tiskanem vezju.

2.1.1.6. PVC »PVC je termoplastična umetna snov, katere osnovna surovini sta etin in HCl (klorovodikova kislina). Iz etina in klorovodikove kisline dobimo vinil klorid, naprej s polimerizacijo polivinilklorid v obliki belega prahu. S segrevanjem prahu in nato stiskanjem lahko oblikujemo različne predmete, plošče, folije, palice …Zaradi visoke vsebnosti klorovodikove kisline in aditivov, ki jih vsebuje PVC, je nevaren okolju skozi celoten življenjski cikel. Vinil klorid velja kot kancerogena snov. PVC oddaja dioksin in druge strupene snovi. Rabljen PVC lahko ali odvržejo v smeti ali pa sežgejo. V obeh primerih oddaja nevarne snovi. Pri sežigu pa se prav tako kot pri izdelavi sproščajo dioksini in nevarne sintetične kemikalije, ki lahko povzročijo raka ali poškodujejo imunski in reproduktivni sistem« (PVC Alternatives Database, 2009). V mobilnem telefonu vsebujejo PVC ohišje in tipkovnica.

2.1.1.7. Gorljivi bromovi delci Gorljivi bromovi delci so skupina kemikalij, ki je mnogim izdelkom dodana z namenom, da povečajo ognjevarnost. Dodajajo jih različnim izdelkom iz plastike, kot so ohišja elektronskih naprav pa tudi tekstilu ipd. Največji problem predstavljajo polibromirani difenil etri (PBDE). PBDE se sproščajo v naravo med proizvodnjo, pa tudi s smetišč in v procesu recikliranja. Kopičijo se predvsem v obalnih vodah pa tudi drugod. Segrevanje in sežiganje sprošča snovi, ki so prav tako nevarne kot dioksini. Nekateri PBDE so bioakumulativni in se nalagajo v maščobah organizmov in tako vstopajo v prehranjevalno verigo. Ljudje pridejo v stik s PBDE pri večjem izpostavljanju napravam, ki vsebujejo te snovi in preko hrane. Te snovi lahko povzročajo raka in negativne učinke v razvoju. Večje koncentracije PBDE so našli v mleku doječih mater (Brominated flame retardants, 1999).

23

Gorljive bromove delce uporabljajo v mobilnih telefonih za ohišja, tipkovnice in tiskano vezje.

2.1.1.8. Litij Litij je najlažja kovina in se uporablja predvsem za dodatek v kovinskih zlitinah za osi ter za pridobivanje organokovinskih katalizatorjev. Uporabljajo ga tudi v zdravstvu. Litij je izredno koroziven. Nevaren je za oči, kožo in dihalni sistem. Vdihavanje litija lahko povzroči pljučno endemijo. Prevelike količine pa preko hrane lahko poškodujejo jetra in ledvice ter povzročijo vedenjske motnje. Litij lahko preide v človeka z vdihavanjem aerosola in preko hrane. S segrevanjem nastajajo toksične snovi (Lithium, 2008). V mobilnih telefonih se litij uporablja za baterije (litij-ionske baterije).

Spoznali smo, katere so nevarnejše snovi, ki jih vsebujejo mobilni telefoni, in kako lahko negativno vplivajo na okolje. Snovi v mobilnih telefonih, ki jih odvržemo med navadne smeti, se tako nekontrolirano izločajo v okolje. Zato je potrebno z odsluženimi mobilnimi telefoni pravilno ravnati oziroma jih zbirati in oddati na recikliranje, kjer znajo ustrezno ravnati tudi z nevarnimi snovmi.

24

2.2.

ZAKONODAJA S PODROČJA PROIZVODNJE MOBILNIH TELEFONOV

Proizvajalci mobilnih telefonov morajo slediti in zadostiti vsej zakonodaji s področja varstva okolja. Na območju Evropske unije veljajo precej strogi predpisi o uporabi nevarnih snovi v električni opremi. Še zlasti v zadnjih nekaj letih smo priča precejšnim spremembam in dopolnitvam zakonodaje na področju električne in elektronske opreme, kamor spadajo tudi mobilni telefoni. Slovenska zakonodaja je harmonizirana z evropsko, kar pomeni, da vsa okoljska zakonodaja s področja mobilne telefonije, ki jo predpisuje EU, velja tudi za našo državo (Adlešič, 2009).

2.2.1. Direktiva RoHS Od 1. julija 2006 mora vsak proizvajalec mobilnih telefonov, ki želi svoje izdelke prodajati na ozemlju EU, zadostiti Direktivi RoHS 2002/95/ES in vsem njenim spremembam ter dopolnitvam (RoHS – the restriction of the use of certain hazardous substances in electrical and electronic equipment 2002/95/ES – omejevanje uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi). Direktiva govori o omejevanju uporabe svinca, živega srebra, kadmija, šestvalentnega kroma in polibromiranegabifenila ter polibromiranegadifenila. Največje dovoljene vsebnosti teh nevarnih snovi v električni in elektronski opremi so manj kot 0,1 %, razen za kadmij, za katerega je maksimalna dovoljena vsebnost pod 0,01 %. Vsi proizvajalci mobilnih telefonov so se motali pravočasno prilagodili tej uredbi (RoHS, 2009).

2.2.2. Uredba REACH Mobilni telefoni poleg kovin in plastike vsebujejo tudi različne kemikalije. Zato morajo proizvajalci mobilnih telefonov upoštevati cilje kemijske zakonodaje REACH. Nekatere kemikalije so tudi nevarne. Največji proizvajalci mobilnih telefonov, so iz svoje proizvodnje že odstranili najnevarnejše kemikalije. Vsebina tega poglavja je povzeta po uredbi REACH z internetne strani Urada Republike Slovenije za kemikalije. REACH (1907/2006/ES) je uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij. Veljati je začela 1. junija 2007, racionalizirala in izboljšala pa naj bi prejšnji zakonodajni okvir o kemikalijah na območju Evropske unije. REACH večino odgovornosti za upravljanje tveganj, ki jih predstavljajo kemijske snovi, nalaga industriji kemikalij, uporabnikom kemikalij pa zagotavlja ustrezne varnostne informacije. Uredba hkrati določa, da lahko Evropska unija sprejme dodatne ukrepe za zelo nevarne snovi in jih umakne iz uporabe.

25

REACH velja za vse kemikalije – tako za nevarne kot tudi za tiste, ki niso označene kot nevarne. Torej ne le za tiste, ki jih uporabljamo v industrijskih postopkih, temveč tudi za one, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, na primer v sredstvih za čiščenje, barvah in izdelkih, kot so oblačila, pohištvo, električni aparati ter mobilni telefoni. Uredba REACH predpisuje, da je proizvodnja in uvoz snovi v količinah ene tone ali več na leto za proizvajalca oziroma uvoznika mogoča le, če je snov registrirana pri Evropski agenciji za kemikalije – ECHA. Za registracijo je potrebno predložiti dokumentacijo, ki vsebuje informacije o lastnostih in razvrstitvi snovi ter o uporabah in smernicah za varno uporabo. V primeru snovi, ki so v postopnem uvajanju, je možna kasnejša registracija ob pogoju, da je bila snov pred-registrirana do 1. decembra 2008. REACH predvideva tudi sistem avtorizacije, katerega namen je zagotoviti, da so snovi, ki vzbujajo zelo veliko zaskrbljenost, ustrezno nadzorovane in postopoma nadomeščene z varnejšimi snovmi ali tehnologijami. Uredba REACH predvideva postopek omejevanja za upravljanje proizvodnje, dajanja na trg ali uporabo določenih snovi na ozemlju EU, če te snovi predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje. Omejitve snovi lahko veljajo za vse uporabe ali samo za določene uporabe in ni količinskega praga. Priloga XVII Uredbe REACH vsebuje seznam vseh omejenih snovi, pri čemer je posebej navedeno, katere uporabe so omejene. V vsaki državi članici je ustanovljena nacionalna služba za pomoč uporabnikom, ki industriji nudi nasvete v zvezi z njihovimi obveznostmi in s tem, kako izpolniti obveznosti po REACH, zlasti v zvezi z registracijo. V Sloveniji je to Urad RS za kemikalije, ki deluje v okviru Ministrstva za zdravje.

2.3.

INOVATIVNOST PROIZVAJALCEV MOBILNIH TELEFONOV

V nadaljevanju smo podali nekaj primerov različnih proizvajalcev, ki v svojih proizvodih (mobilnih telefonih) upoštevajo ideje za zmanjšanje vplivov na okolje. Pregledali smo inovacije štirih največjih proizvajalcev po deležu prodanih mobilnih telefonov; družba Nokia, Samsung, Sony Ericsson in Motorola. Največ »eko mobilni telefonov« je doslej predstavila družba Samsung.

2.3.1. Samsung •

Samsungov mobilni telefon Modri planet je v več pogledih okolju prijaznejša naprava. Narejen je iz reciklirane umetne mase PCM, ki jo pridobivajo iz plastenk za vodo, kar pomaga pri zmanjševanju porabe goriva in izpustov ogljikovega dioksida pri izdelavi. Je prvi, ki deluje na sončno energijo. Sončne celice na zadnji strani mobilnega telefona ustvarjajo zadostno količino energije za delovanje. Pri izdelavi so upoštevane omejitve uporabe nevarnih snovi. Poleg tega ima še vrsto

26

izboljšav glede embalaže, porabe aparata, polnilca …, da so vplivi na okolje čim manjši (Samsung predstavlja…, 2009).

Slika 13: Mobilni telefon Modri planet

Vir: Samsung Blue Earth, 2009

•

Mobilni telefon w510 je narejen iz bioplastike, proizvedene iz naravne koruze, namesto dosedanje, ki je bila proizvedena na osnovi bencina. V mobilnem telefonu tudi ni prisotnega svinca, živega srebra in kadmija (Cell phones news 2.0, 2008).

•

Mobilni telefon Tobi (S3030), ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, pa je narejen iz obnovljivih in biorazgradljivih plastičnih mas ter prebarvan z nestrupenimi barvami in ne povzroča alergij (Samsung Tobi, 2009).

•

Ohišje mobilnega telefona SGH-E200 ECO je v celoti narejeno iz bioplastike. Ta mobilni telefon je na voljo tudi v Sloveniji (Cell phones news 2.0, 2008).

•

Za najbolj »zelen« mobilni telefon velja Samsung F268, ki so ga izbrali na Greenpeacovem izboru zaradi uporabe okolju prijaznih materialov, ki jih je možno reciklirati in ponovno uporabiti (Golob, 2009). Pri tem telefonu so se odpovedali uporabi strupenega materiala PVC, sestavni deli pa nimajo bromiranih ognjeodpornih aditivov. Za večjo varnost so v telefon namestili še alarm, ki lastnika opozarja na napolnjeno baterijo (Samsung predstavil …, 2008).

27

2.3.2. Nokia •

Družba Nokia je izdelala mobilni telefon 3110 Evolve, katerega ohišje je narejeno iz 50 % biorazgradljivih materialov. Tudi sama poraba aparata je 15–20 % nižja kot pri drugih tovrstnih (Remade, 2009). Njihov namen je konstantno izboljševanje snovi, iz katerih proizvajajo mobilne telefone. Ideja ˝remade concept˝ je zastavljena na čim večji uporabi recikliranih materialov. Za ohišje so uporabljene snovi iz recikliranih aluminijastih pločevink, plastenk, starih gum (Remade, 2009). Slika 14: Mobilni telefon 3110 Evolve

Vir: Nokia 3110 Evolve, 2009

2.3.3. Sony Ericsson Družba Sony Ericsson je bila prva, ki je zagotovila, da so bile vse naprave popolnoma usklajene z Direktivo RoHS o omejevanju nevarnih snovi. Družba si že dolgo prizadeva za boljše izdelke, saj je že leta 2001 dala na trg mobilni telefon, ki ni vseboval broma. Vsi mobilni telefoni znamke Sony Ericsson so narejeni brez PVC materialov. Sprejeli so tudi ukrepe zoper številne substance, ki so z okoljskega vidika nezaželene. Trenutno delajo na izločevanju antimona, berilija in ftalatov (Okolje, 2008). •

Sony Ericsson je predstavil okolju prijazen mobilni telefon GreenHeart. Telefon, ki so ga razvili z upoštevanjem celotnega življenjskega cikla izdelka, sestavlja ohišje iz bioplastike in tipkovnica iz reciklirane plastike (Sony Ericsson has a green heart, 2008).

28

Slika 15: Mobilni telefon Green heart

Vir: Sony Ericsson has a green heart, 2008

2.3.4. Motorola •

Mobilni telefon družbe Motorola, Moto W233 Renew, je izdelan iz plastike, proizvedene iz recikliranih plastenk. Ekološko je usmerjena tudi njegova proizvodnja, saj uporabljajo obnovljive vire energije, del dobička pa vlagajo v pogozdovanje (Moto W233 Renew, 2009). Slika 16: Moto W233 Renew

Vir: Moto W233 Renew, 2009

2.3.5. Bamboo »Podjetje Bamboo je ustvarilo mobilnik iz bambusa. Po končani uporabi telefon zakopljete in iz njega bo začel rasti bambus. Ohišje telefona je narejeno iz bioplastike, ki jo pridobijo iz koruze in bambusovega lesa. Ko telefon odvržemo, moramo odstraniti samo tipkovnico, anteno in ekran, nato pa ga lahko damo v 29

kompost. V telefonu so semena bambusa, ki začnejo rasti, mobitel pa jim služi za ‘hrano’. Čez nekaj tednov semena razgradijo celoten mobilnik in poženejo korenine. Rastline bambusa uspejo reciklirati toliko emisij CO2, da izničijo vse izpuste, nastale s proizvodnjo telefona. Poraba energije je tudi zelo ekološka, saj ima mobilnik črno-bel ekran, opremljen pa je z ‘cranking chargerjem’ – kar pomeni, da telefon napolnite z tresenjem. Zato telefonu nikoli ne zmanjka energije, saj ga je potrebno le pretresti in že lahko telefonirate« (Bamboo – zelen mobilnik). Slika 17: Bamboo – zelen mobilnik

Vir: Bamboo - zelen mobilnik, 2009

Ugotavljamo, da so vsi večji proizvajalci dali na trg vsaj po en model »eko mobilnega telefona«. Večina »eko mobilnih telefonov« ima ohišje sestavljeno iz predelane plastike ali biorazgradljivih materialov. Proizvajalci oglašujejo, kako delujejo kot podjetja, ki skrbijo za okolje. Pri tem oglašujejo tudi svoje mobilne telefone, ki naj bi zadostili okoljevarstvenim zahtevam. Po drugi strani pa ni videti, da bi bila celotna proizvodnja naravnana v to smer. Proizvajalci mobilnih telefonov morajo zadostiti tudi zahtevnejšim uporabnikom. Tako izdelujejo mobilne telefone z velikimi zasloni, celo vrsto aplikacij in storitvami. Ti mobilni telefoni pa so veliki porabniki energije. Tudi serije prestižnih mobilnih telefonov nič ne pripomorejo k okoljevarstvu. Mobilni telefoni kot so Nokia 8800 Gold Arte (ohišje iz zlata), Vertu (narejeni iz visokokakovostnih materialov, kot so zlato, plemenito jeklo, titan, visokotehnološka keramika, safirno steklo, diamanti) in drugi so porabniki prav tistih surovin, kjer je potrebno veliko energije za pridelavo. Menim, da so »eko mobilni telefoni« zaenkrat le posebna tržna niša za proizvajalce. Glede na to, koliko novih modelov mobilnih telefonov proizvajalci dajo na trg, je med njimi zelo malo »eko mobilnih telefonov«. Če bi bila celotna proizvodnja bolj ekološko naravnana, bi bilo takih aparatov več. Seveda bi morali pri »eko mobilnem telefonu« izboljšati tudi druge dele ne samo ohišja, kot smo prej navajali. Danes se veliko govori o okoljevarstvu, podnebnih spremembah ipd., tudi proizvajalci se trudijo vključiti v ta proces, vendar bi bilo potrebno narediti še veliko več kot nekaj modelov mobilnih telefonov z »eko ohišjem«.

30

3. DISTRIBUCIJA IN UPORABA MOBILNIH TELEFONOV Okoljski pritiski mobilnih telefonov se nadaljujejo pri njihovi distribuciji in uporabi. Pritiski pri distribuciji se kažejo v porabi energije za pot, ki jo mora mobilni telefon opraviti do končnega uporabnika. Že proizvajalci poskrbijo, da se poraba energije zmanjša. Uporabnike usmerjajo k uporabi navodil na internetnih straneh. Z krajšimi navodili in boljšim dizajnom poskušajo zmanjšati velikost ter težo embalaže in s tem prihraniti energijo pri transportu. Ponekod delajo embalažo iz recikliranega papirja. Od leta 2012 dalje bodo proizvajalci mobilnih telefonov poenotili priključke za napajanje in napetost ter moč polnilcev. Tako bo na razpolago univerzalni polnilec za vse mobilne telefone. Mobilne telefone (novejše lahko že danes) bomo lahko polnili preko priključka USB za računalnik. Med tem pa opozarjajo uporabnike, naj polnilce po uporabi iztaknejo iz napajanja, saj se pri tem izgubi veliko energije (Adlešič, 2009). Kot smo že omenili, so zmogljivejši mobilni telefoni večji porabniki energije. Uporabnikov seveda ne moremo prepričati, naj uporabljajo preprostejše mobilne telefone, da bodo prihranili energijo, saj je celotni razvoj družbe usmerjen v stalno izboljševanje in napredek. Lahko pa jih podučimo, kako naj te naprave uporabljajo, da bodo potrošili čim manj energije. Največ lahko naredijo že samo s tem, da polnilec po uporabi iztaknejo iz napajanja. Poleg tega lahko mobilni telefon ponoči izklapljajo ali ga izklopijo na mestih, kjer vejo, da ni signala, saj se baterija ob iskanju signala zelo hitro iztroši. Pomembno pa je tudi, da uporabnike podučimo, kako se ravna z odsluženimi mobilnimi telefoni. V naslednjem poglavju smo pregledali, kaj se dogaja na področju oglaševanja in ozaveščenja tako v svetu kot v Sloveniji.

3.1.

OGLAŠEVALSKE AKCIJE

Oglaševalske akcije so pomembne, ker se tako uporabnik seznani, kako se pravilno ravna z odsluženim mobilnim telefonom. Vedenje uporabnikov, kako naj pravilno ravnajo z odsluženim mobilnim telefonom, je predpogoj za zbiranje le teh, zbiranje pa je predpogoj za reciklažo. Oglaševanje in ozaveščenje zbiranja odsluženih mobilnih telefonov in baterij poteka na več ravneh. Pomembno je oglaševanje in ozaveščenje že v samem začetku, torej pri proizvajalcu. Zanimalo nas je, kaj se na tem področju dogaja v svetu in Sloveniji. Kot primer sta predstavljeni dve kampanji proizvajalcev družbe Nokia in družbe Sony Ericsson. Ko pride aparat na slovenski trg, oglaševanje in ozaveščenje preide na distributerje, prodajalce in zbiralce. Oglaševanje prodajalcev in zbiralcev je najpomembnejše, ker so v tesnem stiku s končnimi uporabniki. Že v samem začetku prodajalci lahko vplivajo na uporabnika, kako je potrebno ravnati z odsluženim mobilnim telefonom. V nadaljevanju je predstavljena večina trenutnih oglaševalskih akcij v Sloveniji v zvezi z zbiranjem odsluženih mobilnih telefonov.

31

3.1.1. Oglaševalske akcije proizvajalcev NOKIA WE-RECYCLE Nokia kot največji proizvajalec mobilnih telefonov že dolgo deluje na področju okoljskega ozaveščanja. Na področju, ki je zadolženo za okolje, imajo več zastavljenih kampanij, ena izmed njih je tudi ˝We: recycle˝. Nokia spodbuja koncept odgovornosti vsakega posameznika. Že od leta 1990 organizirajo vračanje odsluženih mobilnih telefonov. V sodelovanju z različnimi organizacijami, ki delujejo na področju varovanja okolja, ozaveščajo uporabnike po vsem svetu. Sodelujejo tudi s konkurenco za izboljšanje standardov recikliranja. Po svetu ima skoraj 5000 zbiralnih centrov, kjer lahko uporabniki oddajo svoj odslužen mobilni telefon. Skrbno izbirajo podjetja, katerim predajo zbrane odslužene mobilne telefon. Podjetja morajo biti odgovorna do procesa recikliranja V kampanji We: recycle opozarjajo, zakaj je potrebno odslužen mobilni telefon reciklirati: prihraniti energijo, uporabiti reciklirane materiale …ter kako in kje ga lahko recikliramo. Nokia pri zbiranju in recikliranju odslužene elektronike sodeluje z Agencijo za varstvo okolja EPA (We:recycle, 2009). Slika 18: We: recycle

Vir: We:recycle, 2009

SONY ERICSSON Sony Ericsson sodeluje tako pri prostovoljnih kot tudi obveznih sistemih zbiranja in recikliranja v številnih državah po svetu. Pri oblikovanju smernic za pravilno upravljanje izdelkov za recikliranje in ponovno uporabo sodelujejo tudi z mednarodnimi organizacijami, kakršna je UNEP (Program Združenih narodov za okolje). Pri ozaveščenju 32

pa sodelujejo tudi z Agencijo za varstvo okolja EPA, ki uporabnikom ponuja več priložnosti za darovanje ali recikliranje rabljene elektronike. Sony Ericsson podpira njihovo kampanjo Plug-In To eCycling (2008 Plug-In, 2009).

AGENCIJA ZA VARSTVO OKOLJA (EPA) Kot smo že prej omenili, EPA v kampanji Plug-In To eCycling sodeluje z mnogimi partnerji. Programi, ki jih imajo partnerji, omogočajo zbiranje in recikliranje za njihove produkte ter stranke. V nadaljevanju smo predstavili, v kolikšni meri so bili nekateri partnerji v letu 2008 uspešni pri teh programih (2008 Plug-In Partner Accomplishments, 2009): – Družba Nokia je reciklirala več kot 142.690 kg odsluženih elektronskih naprav. – Samsung je recikliral okoli 680.000 kg odsluženih elektronskih naprav. – Družba AT&T je zbrala 4,5 milijonov odsluženih mobilnih telefonov ter dala v recikliranje 588.900 kg dodatne opreme in baterij. – Družba LG Electronics je zbrala in dala v recikliranje okoli 12.430 kg mobilnih telefonov.

3.1.2. Oglaševalske akcije v Sloveniji SIMOBIL Slika 19: Eko polnilnik AC-8E

Vir: Re.misli, 2009

33

Podjetje Si.mobil d.d. (v nadaljnjem besedilu Si.mobil) v vseh pooblaščenih trgovinah sprejema stare telefone, polnilnike in baterije ter v sodelovanju s pogodbenimi partnerji tudi poskrbi, da so njihovi sestavni deli ustrezno ločeni in reciklirani. Si.mobil, ki je drugi največji operater v Sloveniji, deluje tudi na področju okoljskega ozaveščenja. Posebej odmevna je kampanja Re.misli. Zasnovana je na konceptu Rethink (Reduce, Reuse in Recycle), ki je v širši družbi že dodobra sprejet in ki povzema okoljsko zavest ter odgovornost posameznikov in organizacij. Ideja izhaja iz odgovornega bivanja na Zemlji (Vigec, 2009). Si.mobil poskuša uporabnike na različne načine stimulirati, da vrnejo odslužene mobilne telefone. Trenutno na devetih Si.mobilovih prodajnih mestih poteka akcija, kjer za odslužen mobilni telefon oseba dobi polnilec ali eko šik darilo (Vigec, 2009). Slika 20: Propagandno sporočilo Si.mobilove kampanjeRe.misli

Vir: Re.misli, 2009 Si.mobil je v marcu 2009 z družbo Nokia nagrajeval okolju prijazno ravnanje. Ob nakupu katerega koli mobilnega telefona znamke Nokia in predložitvi odsluženega mobilnega telefona je oseba prejela eko polnilnik Nokia (ta je izdelan iz okolju prijaznih materialov in ima majhno porabo v času, ko ne polni telefona, a je priključen na omrežje). Osebe, ki ob nakupu niso oddale odsluženega mobilnega telefona, pa so prejele kupon, ob predložitvi katerega so dobile eko polnilnik v obdobju akcije. V Si.mobilu motivirajo tudi svoje zaposlene. Ustanovili so interni Eko tim, v katerem prostovoljno sodeluje kar 15 odstotkov vseh zaposlenih. Skupaj iščejo inovativne rešitve, za učinkovitejše delovanje na področju ekologije in ozaveščenosti (Vigec, 2009).

34

Slika 21: Re.misli

Vir: Re.misli, 2008 V kampanji na odgovorno ravnanje do okolja opozarjajo tudi z različnimi mislimi: ˝Re.misli je optimističen, kreativen in včasih navihan. Je eko šik. Če je zelen, ni zelen od zavisti, marveč od zavesti, da mi beseda "ekologija" ni tuja in da razumem, da me kot odgovornega posameznika obvezuje" (Re.misli, 2008). "Re.misli pomeni aktivno udeležbo – pove, da mi ni vseeno, v kakšnem okolju živim, in da v ta namen ne stojim križem rok. Da se zavedam, da v skrbi za čistejše okolje štejeta vsak posameznik in vsaka, na videz še tako nepomembna gesta (Re.misli, 2008).˝ Slika 22: Koši za recikliranje v prodajalni Si.mobil

Avtorica: Nevenka Černilogar, 2009

35

MOBITEL Podjetje Mobitel d.d.(v nadaljnjem besedilu Mobitel) prav tako zbira odslužene mobilne telefone in baterije, ki jih naprej posredujejo podjetju za zbiranje odpadne električne ter elektronske opreme. Z zbiranjem se ukvarja okoli devet let. V teku imajo tudi akcijo ˝Ekološko prijazna odstranitev mobitelov – nagrada Mobitelova majica˝. Vsi, ki svoje odslužene mobilne telefone prinesejo v katerikoli Mobitelov center, kot darilo prejmejo Mobitelovo majico (Ekološko prijazna …, 2009). Slika 23: Reklamno sporočilo za ozaveščenje družbe Mobitel

Vir: Ekološko prijazna …, 2009 DEBITEL Družba Debitel posebnih akcij zbiranja odsluženih aparatov ne izvaja. Na prodajnih mestih pa imajo nameščene škatle za zbiranje odsluženih mobilnih telefonov in baterij, ki jih zbirajo že 10 let. Zbrano količino odpeljejo v podjetje za recikliranje odpadne električne in elektronske opreme Blok d.o.o (Tomšič, 2009). TUŠMOBIL Podjetje Tušmobil d.o.o. na svojih prodajnih mestih opozarja na zbiranje odsluženih mobilnih telefonov in baterij z zgibanko. ZEOS Tudi zbiralci odpadne električne in elektronske opreme v Sloveniji, ki bodo podrobneje opisani v naslednjem poglavju, delujejo na področju ozaveščenja. V ta namen izdajajo različne zgibanke in drug reklamni material, ki poziva k vračanju odsluženih mobilnih telefonov.

36

Slika 24: Reklamni letak za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme podjetja Zeos d.o.o

VIR: Zgibanka o pravilnem ravnanju, …2005 Slika 25: Reklamni letak za ozaveščenje o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo podjetja Zeos d.o.o.

Vir: Zgibanka o pravilnem ravnanju … 2005 37

»V letošnjem letu je podjetje Zeos d.o.o. organiziralo tudi akcijo »Ni debate, kam dati aparate«, v kateri je sodelovalo preko 60 šol in vrtcev iz celotne Slovenije. Tako so otroci zbirali odpadno električno in elektronsko opremo (med temi tudi odslužene mobilne telefone). Skupaj so učenci vseh šol in vrtcev zbrali preko 100 ton tovrstnih odpadkov« (Akcija v sodelovanju s šolami, 2009). BITEA ECOLOGIC Podjetje Bitea Ecologic d.o.o. se med drugim ukvarja tudi z zbiranjem odsluženih mobilnih telefonov, in sicer sodeluje z ekošolami. Pri zbiranju in ozaveščenju sodelujejo z nacionalnim projektom "Ekošola kot način življenja". Že četrto leto v slovenskih šolah in vrtcih izvajajo akcije (Bitea Ecologic, 2008).

INTERSEROH Podjetje Interseroh, ki je zbiralec OEEO, daje poseben poudarek zbiranju odpadnih baterij. V ta namen je pripravil posebno kampanjo ˝Vrni baterije brez energije˝, oglašuje pa jo z raznimi letaki in internetno stranjo: www.vrni-baterije.si. Slika 26: Reklamni letak podjetja Interseroh d.o.o. za ozaveščenje o vračanju odpadnih baterij

Vir: Reklamni letak podjetja Interseroh, 2009

38

Kot lahko vidimo, je oglaševanja na področju zbiranja odsluženih mobilnih telefonov v Sloveniji bolj malo. Še največ na tem področju deluje Si.mobil. Celotno dogajanje na področju ozaveščenja o ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni je še dokaj novo. Menim, da se uporabniki na to šele privajajo in bo vračanje odsluženih mobilnih telefonov šele z naslednjimi generacijami postala ustaljena praksa. Menim tudi, da so akcije, ki jih organizirajo po šolah, najučinkovitejše, saj so otroci najbolj dovzetni za tako izobraževanje. Seveda otroke po šolah stimulirajo v obliki nagradnih izletov po koncu zbiranja in to je najučinkovitejša metoda.

39

4. ZBIRANJE ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV Tretja faza v življenjskem ciklusu mobilnega telefona je zbiranje odsluženih mobilnih telefonov. Popolni krogotok bi bil, če bi lahko zbrali vse odslužene mobilne telefone. Že same raziskave, ki smo jih omenjali na začetku, pa kažejo na drugačno prakso. Največ odsluženih mobilnih telefonov hranimo doma. Ti za krogotok niso izgubljeni, saj se lahko o njihovi usodi še odločamo in jih bomo ob boljši izobrazbi in ozaveščenosti nekega dne lahko še odnesli na recikliranje. Bolj problematični pa so izgubljeni in v smeti odvrženi mobilni telefoni. Ti se v krogotok ne morejo več vključiti. Z ozaveščenjem lahko zmanjšamo predvsem v smeti odvržene mobilne telefone. V nadaljevanju smo pregledali predpise na področju ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni in njihovo praktično izvajanje v Sloveniji.

4.1.

PREDPISI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODSLUŽENIMI MOBILNIMI TELEFONI

Predpisa, ki v splošnem urejata ravnanje z odpadki in vključno z njimi tudi ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljnjem besedilu: OEEO), sta: •

Uredba o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) in

•

Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01 in 41/04-ZVO-1)

Predpisi, ki podrobno urejajo ravnanje z OEEO in vključno z njimi tudi ravnanje z odsluženimi mobilnimi telefoni so: – Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, 107/06), – Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/08), – Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, 118/04), in – Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, 32/06, 65/06 in 78/08).

4.1.1. Bistvene zahteve za proizvajalce, uvoznike in pridobitelje Temeljna strategija in program ukrepov ravnanja z OEEO v Sloveniji je bila vzpostavljena s prenosom EU Direktive 2002/96/ES o odpadni električni in elektronski opremi v slovenski pravni red. Leta 2004 je bil tako sprejet Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS št. 118/04), ki pa ne velja več. Zaradi prilagoditve določbam Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 20/06) ga je nadomestila Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. Uredba ureja učinkovitejše varovanje okolja pri ravnanju z OEEO, tj. preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo, reciklažo in druge oblike predelave. Temelji na zagotavljanju podaljšane 40

odgovornosti proizvajalca za izdelke, ki jih je dal v promet in določa vpis proizvajalcev ter pridobiteljev električne in elektronske opreme v evidenco, s čimer dokazujejo zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti glede ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo skladno z uredbo (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006). Skladno z določbami te uredbe je potrebno zagotoviti brezplačno vračanje OEEO in zagotoviti, da so proizvajalci, uvozniki ter pridobitelji te opreme odgovorni za financiranje, zbiranje, skladiščenje in obdelavo pred oddajo v nadaljnjo predelavo ter samo predelavo in odstranjevanje pri tem nastalih odpadkov (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006). Ravnanje z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki nastajajo kot izrabljeni vir električne energije v električni in elektronski opremi, natančneje ureja Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006). »Zahteve te uredbe minimalno odstopajo od zahtev Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, zaradi tega jih nismo podrobneje predstavljali. Prav tako vse nadaljnje ravnanje z odsluženimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki nastajajo kot izrabljeni vir električne energije v električni in elektronski opremi, poteka identično kot pri OEEO, zaradi tega smo se v nadaljevanju osredotočili na ravnanje z OEEO. Podrobneje smo opisali še ravnanje z odsluženimi baterijami (Adlešič, 2009).

4.1.2. Okoljske dajatve Aprila 2006 je začela veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme (Uradni list RS, št. 32/06). Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve, ki se plačuje zaradi onesnaževanja okolja zaradi uporabe EEO, vključno s prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki so vir električne energije v tej opremi, ter posledično nastajanja odpadne EEO, vključno z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji, ki nastajajo kot izrabljeni vir električne energije v EE opremi, in je prihodek proračuna Republike Slovenije. Med EE opremo sodijo med drugim tudi mobilni telefoni in prenosne baterije, brez katerih mobilni telefoni ne morejo delovati. Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je EE oprema, proizvedena v RS, vnesena na ozemlje RS, prvič dana v promet v RS ali ko je prvič uporabljena v RS. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna oseba, ki daje EE opremo v promet v RS in je proizvajalec ali pridobitelj. Osnova za izračun okoljske dajatve je vrsta in količina EE opreme v določenem časovnem obdobju. Evidenco proizvajalcev in pridobiteljev EE opreme ter nadzor nad plačevanjem navedene dajatve v celoti vrši Carinska uprava RS (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme, 2006).

41

4.1.3. Označevanje električne in elektronske opreme Glede označevanja proizvodov morajo biti proizvodi EE opreme po 13. avgustu 2005 dani na trg vidno označeni, skladno z Uredbo o ravnanju z OEEO. Ta zahteva velja v Evropski uniji in drugod, kjer so na voljo sistemi ločenega zbiranja odpadkov. Način označevanja podrobneje opredeljuje standard SIST EN 50419:2005. Eden izmed možnih načinov označevanja sestoji iz prečrtanega smetnjaka in polne črte pod njim. Polna črta ne vsebuje nobenega besedila ali informacije, pomeni pa, da je oprema dana v promet po 13. avgustu 2005. Standard določa obliko in razmerja med velikostjo zabojnika ter polno črto, dopušča pa tudi druge načine označevanja npr. z navedbo datuma proizvodnje (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006).

Simbol prečrtanega smetnjaka na izdelku pomeni, da morajo biti neuporabni električni in elektronski izdelki, baterije ter akumulatorji zavrženi na posebno zbirališče odpadkov. Izdelkov s takšnim simbolom ne smemo vreči med navadne gospodinjske odpadke. Odnesti jih je treba na zbirališče, da preprečimo škodljive posledice nenadziranega odlaganja odpadkov (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006). Slika 27: Primer oznake prečrtanega smetnjaka na mobilnem telefonu

Avtorica: Nevenka Černilogar, 2009 Slika 28: Primer oznake prečrtanega smetnjaka na bateriji

Avtorica: Nevenka Černilogar, 2009

42

4.1.4. Obveščanje končnih uporabnikov Proizvajalec in pridobitelj morata uporabnika odpadne opreme na primeren način tudi obveščati (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006). Seznaniti ga morata –

o možnostih njenega brezplačnega oddajanja in o prednostih njene ponovne uporabe ter recikliranja.

–

da tovrstna oprema ne sodi med mešane komunalne odpadke, ampak jo je treba ločeno zbirati in prepuščati ali oddajati distributerju, izvajalcu občinske javne službe ali proizvajalcu oziroma pridobitelju na ustrezno označenih zbirnih mestih oziroma urejenih zbiralnicah.

–

o možnih načinih ponovne uporabe, recikliranja in drugih postopkih predelave ter prednostih ponovne uporabe in recikliranja pred drugimi oblikami predelave ali odstranjevanja odpadne opreme.

–

o možnih škodljivih vplivih na zdravje ljudi in okolje zaradi nevarnih snovi, ki jih vsebuje odpadna oprema.

–

o pomenu znaka o obveznem ločenem zbiranju odpadne opreme.

4.2.

IZVAJANJE PREDPISOV V SLOVENIJI

V Sloveniji proizvajalcev mobilnih telefonov ni, zaradi tega morajo za vse zakonodajne obveznosti poskrbeti pridobitelji oziroma uvozniki, ki te mobilne telefone prvič dajejo v promet oziroma v uporabo končnemu uporabniku. Evidenco o dajanju EE opreme v promet vzpostavi in vodi država z uvedbo okoljske dajatve zaradi nastajanja OEEO, ki se plačuje polletno ob dajanju EE opreme v promet (Adlešič, 2009). Za nastale odslužene mobilne telefone morajo tako pridobitelji oziroma uvozniki zagotoviti vso nadaljnje ravnanje, ki vključuje zbiranje, skladiščenje, transport, predelavo in odstranjevanje. Zbiranje odsluženih mobilnih telefonov je treba zagotoviti na vsakem prodajnem ali prevzemnem mestu, ki od prodajnega mesta ni oddaljeno več kakor 5 km zračne razdalje. Predelavo in odstranjevanje OEEO lahko izvajajo le osebe, ki pridobijo dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki. Za začasno skladiščenje zbrane OEEO treba urediti tudi prevzemna mesta, zbiralnice OEEO oziroma zbirne centre za obdelavo OEEO, za kar je prav tako treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Ta dovoljenja izdaja Agencija RS za okolje (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, 2006). Zaradi precejšnjih zahtev pri nadaljnjem ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni so se uvozniki in pridobitelji mobilnih telefonov ter drugi proizvajalci, pridobitelji in uvozniki električne in elektronske opreme združili v skupno shemo ravnanja z OEEO, ki zagotavlja zbiranje OEEO v skupni mreži zbiralnic in predelavo v skupnih objektih za skladiščenje in obdelavo OEEO pred njeno oddajo v nadaljnjo obdelavo (Adlešič, 2009). V Sloveniji so trenutno vzpostavljene tri skupne sheme ravnanja z OEEO. Nosilci teh shem so podjetja Zeos d. o. o., Interseroh d. o. o. in Slopak d. o. o. Za storitve zbiranja, prevzemanja, transporta, obdelave, predelave in odstranjevanja imajo omenjeni nosilci 43

pogodbe z ustreznimi izvajalci in podizvajalci. Za storitve zbiranja, prevzemanja in transporta OEEO skrbijo pridobitelji, uvozniki in izvajalci občinskih javnih služb (komunalna podjetja, Surovina d. d., Dinos d. d. …). Za storitve obdelave, predelave in odstranjevanja OEEO večina slovenskih podjetij OEEO iznese oziroma izvozi v tujino, le redka so tista, ki v Sloveniji predelujejo OEEO in odslužene mobilne telefone (Blok d. o. o, Srebrni loti s. p.; Adlešič, 2009). Slika 29: Shema podjetja Interseroh d.o.o. iz postopka in obveznosti ravnanja z odpadnimi baterijami

Vir: Letak podjetja Interseroh, 2009 Zgornja shema nam prikazuje postopek ravnanja z odpadnimi baterijami podjetja Interseroh d.o.o. Razvidno je tudi, katere obveznosti pri ravnanju z odpadnimi baterijami in akumulatorji prevzame to podjetje. Skoraj identična shema velja tudi za ostalo OEEO, med njimi tudi za odslužene mobilne telefone. V razgovorih z nosilci shem ravnanja z OEEO smo izvedeli, da poteka zbiranje vse odpadne EEO skupaj in ne po vrstah električne opreme, zato podatkov o količini zbranih odsluženih mobilnih telefonov ni mogoče dobiti. O zbrani količini, ki se nanaša samo na odslužene mobilne telefone v določenem času, smo pridobili samo dva podatka. Že prej omenjeno podjetje Bitea Ecologic d. o. o. je od 1. junija 2007 pa do 30. maja 2008 zbralo 2208 odsluženih mobilnih telefonov (Bitea Ecologic, 2008). Iz Si.mobila pa so nam posredovali podatke dveh akcij zbiranja, ki sta potekali septembra 2008 in januarja 2009. Akciji sta potekali v upravni zgradbi Si.mobila in njihovih trgovinah. Zbrali so 284 kg mobilnih telefonov in polnilcev ter 116 kg baterij (Vigec, 2009).

44

5. RECIKLIRANJE ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV Slika 30: Shema postopka za recikliranje

Avtorica: Nevenka Černilogar, 2009

Recikliranje je zadnja faza življenjskega cikla mobilnega telefona. Pri tej fazi se izvajata dve praksi. Ena je dokončno recikliranje odsluženih mobilnih telefonov. Podjetja, ki se ukvarjajo z recikliranjem, poskušajo mobilni telefon razstaviti na osnovne materiale, ki jih potem predajo za ponovno rabo. Druga možnost pa je obnova mobilnih telefonov. Nekatera podjetja se ukvarjajo z obnovo mobilnih telefonov. Odslužene mobilne telefone, ki še delujejo ali pa rabijo majhne popravke, ponovno dajo na trg za prodajo. Seveda ta praksa ni omenjena v nobeni zakonodaji. Nastala je kot neke vrste tržna niša. Z vidika okoljevarstva je ta praksa povsem sprejemljiva, saj se še delujoči mobilni telefoni spet vključijo na trg. Pri tem prihranimo energijo in surovine. Bolj vprašljiva pa je njihova kakovost, saj se ne izvaja nadzora nad temi mobilnimi telefoni. Največ obnovljenih mobilnih telefonov potem prodajo na trg držav v razvoju. V Sloveniji nismo zasledili nobenega podjetja, ki bi obnavljalo odslužene mobilne telefone. Na tujih internetnih straneh pa je kar nekaj ponudnikov s prenovljenimi mobilnimi telefoni. Proizvajalci uradno nasprotujejo obnavljanju mobilnih telefonov oziroma se s tem ne ukvarjajo. Pravijo, da ne bi mogli zagotoviti ustrezne kakovosti. Če pogledamo z drugega zornega kota, jim obnavljanje mobilnih telefonov zmanjšuje dohodek. 45

Slika 31: Reklamno sporočilo za prodajo obnovljenih mobilnih telefonov

Vir: Refurbished Cell Phones, 2009

Slika 32: Reklamno sporočilo za prodajo obnovljenih mobilnih telefonov

Vir: Refurbished, 2009

Na sliki 33 vidimo mednarodni znak za predelavo/recikliranje, ki sporoča, da "je material s to oznako del procesa recikliranja. Uporablja se samo za tiste izdelke, ki imajo na koncu življenjskega cikla določeno zbiranje in procese recikliranja in ki ne vplivajo na druge sheme recikliranja. Podrobna uporaba znaka je opisana v standardu SIST EN ISO 14021, Okoljske označbe in deklaracije – Okoljsko samodeklariranje (Okoljsko označevanje II. vrste). V standardu so navedeni primeri, kako označiti količino recikliranega materiala, kam naj se ta količina napiše in s katerimi besedami se lahko opiše količina recikliranega materiala, če ta količina niha" (Zalar, 2003, str. 8).

46

Slika 33: Znak za recikliranje

Vir: Recikliranje, 2009 Na mobilnih telefonih prav tako najdemo znak za recikliranje. Na spodnji sliki ga vidimo na zadnji stani ohišja mobilnega telefona. Slika 34: Zadnja stran ohišja mobilnega telefona z znakom za recikliranje

Avtorica: Nevenka Černilogar, 2009 Recikliramo lahko od 65 % do 85 % materialov v mobilnih telefonih. Najuspešneje lahko recikliramo kovine. Kot primer lahko navedemo, da lahko iz tone odsluženih mobilnih telefonov brez baterij pridobimo 140 kg bakra, 3,14 kg srebra, 0,3 kg zlata, 0,13 kg paladija in 0, 003 kg platine. Pri recikliranju kovinskih snovi v odsluženem mobilnem telefonu najprej ločimo drobce kovin v različne frakcije. Aluminijeve in železne frakcije se preda naprej v podjetja za rafiniranje kovin. V nadaljevanju se bakrene in drobce žlahtnih kovin stali ter baker s postopki loči od ostalih snovi. Preostalo usedlino, ki vsebuje zlato, srebro, paladij in platino pa se preda podjetjem za oplemenitenje žlahtnih kovin. Tudi baterije mobilnih telefonov vsebujejo snovi, ki jih lahko recikliramo. Danes se večinoma uporablja litij-ionske baterije, iz katerih lahko pridobimo kobalt, ki ga lahko uporabimo za zlitine v magnetih. Včasih pa so se uporabljale nikelj-kadmijeve in nikelj-metal-hidridne baterije, iz katerih lahko pridobimo nikelj in ga uporabimo za pridelavo nerjavečega jekla. Nikelj-metal-hidridne baterije vsebujejo 28–35 % niklja, nikelj-kadmijeve pa 16–20 % 47

niklja. Z recikliranjem kovin prihranimo od 60 % do 90 % energije, kot če bi jih predelovali iz rude (Hester, Harison, 2008).

Slika 35: Drobci mobilnih telefonov pri recikliranju

Vir: Did you know …, 2009

48

6. ODNOS SLOVENSKIH UPORABNIKOV DO ODSLUŽENIH MOBILNIH TELEFONOV Anketni vprašalnik (Priloga 1) smo sestavili z namenom, da med uporabniki mobilnih telefonov v Sloveniji izvemo, kakšne so njihove navade glede odsluženih mobilnih telefonov in kolikšna je stopnja ozaveščenosti o recikliranju le teh. Anketni vprašalnik je sestavljen iz desetih vprašanj, ki se nanašajo na osrednjo tematiko in petih drugih vprašanj, ki nam prikažejo značilnosti vzorca (starost, spol, izobrazba, zaposlitveni status, kraj bivanja). Želeli smo tudi izvedeti, če obstajajo v ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni regionalne razlike. Zato smo odgovore obdelali tudi po statističnih regijah, upoštevaje kraj bivanja anketirancev. Zanimal nas je tudi obstoj razlik glede na socialnogeografske filtre, ki smo jih omenili v metodologiji; kakšne so razlike v ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni po starosti, izobrazbi in zaposlitvenem statusu. Iskali smo tudi korelacije med posameznimi vprašanji. V nadaljevanju so predstavljene naše ugotovitve, ki izhajajo iz vzorca 12.000 obdelanih spletnih anket. Odločili smo se, da izvedemo spletno anketo, preko katere lahko v kratkem času dobimo velik vzorec. Slaba lastnost takšnega vzorca je, da ni mogoče nadzorovati lastnosti vzorca. Posledično je vzorec na nekaterih področjih šibkejši. Predvidevamo, da pri rezultatih ne bi bilo večjega odstopanja, tudi če bi bil bolj uravnotežen. Slika 36: Starost anketirancev

Vir: anketiranje, marec 2009

N: 12000

Na spletno anketo so največ odgovarjali anketiranci med 16. in 35. letom starosti (73 %), sledijo jim uporabniki, stari od 36 do 45 let (14 %), nato pa uporabniki stari od 46 do 60 let (10 %). Najmanj pa je med anketiranimi najmlajših (do 15 let) in najstarejših (nad 60 let) – skupaj predstavljajo manj kot 3 %.

49

Slika 37: Zaposlitveni status anketiranih

Vir: anketiranje, marec 2009

N: 12000

Po statusu je med anketiranimi s 60 % največ zaposlenih, sledijo dijaki/študenti z 32 %, brezposelni s 4 %, upokojeni s 3 % in šoloobvezni z 1 %.

Slika 38: Izobrazba anketiranih

Vir: anketiranje, marec 2009

N: 12000

Po izobrazbi je z 49 % največ anketiranih z dokončano srednjo šolo, z enim odstotkom manj sledijo uporabniki z dokončano višjo/visoko šolo (48 %), najmanj pa je odgovarjalo tistih z dokončano osnovno šolo (2,5 %) oz. nedokončano osnovno šolo (0,5 %). Struktura izobraženosti anketiranih se ne ujema s strukturo za celotno Slovenijo. V Sloveniji je prav tako največ tistih z dokončano srednjo šolo (54 %), sledijo z dokončano osnovno šolo (26 %), z dokončano visoko šolo (13 %) in z nedokončano osnovno šolo (7 %) (Prebivalci – starostna in izobrazbena sestava, 2007). Poudariti moramo, da so za strukturo izobraženosti v statističnih podatkih Slovenije zajeti le tisti nad 15. letom starosti, tako da bi bil odstotek prebivalcev Slovenije z nedokončano šolo višji. Ker pa je v našem vzorcu mlajših od 15 let le 1,4 %, podatke lahko primerjamo. Nesorazmernost našega vzorca se najbolj kaže v visokem odstotku anketirancev z dokončano višjo oziroma visoko izobrazbo. V vzorcu je 70 % žensk in 30 % moških. Glede na celotno Slovenijo se sorazmerje v spolu precej razlikuje. V Sloveniji je 49 % moških in 51 % žensk (Prebivalstvo Slovenije 2006, 2008). V nadaljnjih analizah smo predpostavljali, da spol ne vpliva bistveno na 50

razmišljanje o tej tematiki. V primeru naše ankete je večje število anketirancev ženskega spola naključno in posledica nenadzorovanega širjenja prošnje po sodelovanju v spletni anketi. Glede na to, da smo pri anketiranju dosegli velik numerus, smo lahko naredili tudi regionalno analizo. Po pregledu kategorij oziroma filtrov po posameznih regijah smo ugotovili, da se podatki v veliki meri ujemajo, tako lahko podatke primerjamo glede na dobljene rezultate vseh odgovorov.

Tabela 2: Število anketiranih po statističnih regijah Slovenije

Statistična regija 

Število anket 

Pomurska 

494 

Podravska 

1367 

Koroška 

315 

Savinjska 

1166 

Zasavska 

239 

Spodnjeposavska 

428 

Jugovzhodna Slovenija 

1224 

Osrednjeslovenska 

3882 

Gorenjska 

1086 

Notranjsko‐kraška 

416 

Goriška 

738 

Obalno‐kraška 

645 

Vir: anketiranje, marec 2009 V nadaljevanju sledijo analize odgovorov po posameznih vprašanjih. Grafikon vsakokrat prikazuje odgovore za celotno število anketiranih, nato pa so odgovori prikazani na karti še za posamezne statistične regije. Anketirani v Sloveniji zamenjajo mobilni telefon v povprečju vsako leto in pol (natančneje v 1,7 leta). Zanimalo nas je, kakšne so razlike v pogostosti menjave mobilnih telefonov po starostnih skupinah. Ugotovili smo, da mlajši pogosteje zamenjajo mobilni telefon, manj pa jih menjajo starejši ljudje. Povprečna uporaba mobilnega telefona torej narašča s starostjo njegovega lastnika.

51

Slika 39: Pogostost menjave mobilnih telefonov po starostnih skupinah

Starostne skupine 

do 15 let 

1  Povprečna  uporaba  telefona  v letih 

16–35 let 

36 –45 let 

46–60 let 

nad 60 let 

1,5 

1,8 

1,9 

2,3 

Vir: anketiranje, marec 2009

Slika 40:Seznanjenost anketirancev z možnostjo recikliranja mobilnega telefona

Vir: anketiranje, marec 2009

V vseh statističnih regijah je večina anketiranih seznanjenih s tem, da lahko mobilni telefon reciklirajo. V Sloveniji je s tem seznanjenih 67 % anketiranih. Nekoliko manj so s tem seznanjeni v podravski in koroški statistični regiji (62 %) ter v zasavski regiji (63 %) so s tem seznanjeni nekoliko manj. V nekoliko večji meri pa so s tem seznanjeni v savinjski (74 %) in v obalno-kraški (72 % )ter notranjsko-kraški regiji (71 %).

52

Slika 41: Seznanjenost anketirancev kam lahko oddajo odslužen mobilni telefon

Vir: anketiranje, marec 2009

V Sloveniji je manj kot polovica anketiranih seznanjena s tem, kam lahko svoj odslužen mobilni telefon oddajo na recikliranje. Več kot polovica anketiranih je seznanjena v pomurski in savinjski regiji (54 %), največ anketiranih pa v obalno-kraški regiji (61 %). Zanimivo je, da je večina (67 %) anketiranih seznanjena, da mobilni telefon lahko reciklirajo, kar 54 % pa jih ne ve, kam bi ga lahko odnesli na recikliranje. Torej je obveščanja uporabnikov mobilnih telefonov o recikliranju absolutno premalo.

53

Slika 42: Način seznanitve z možnostjo recikliranja mobilnih telefonov

Vir: anketiranje, marec 2009 Večina anketiranih se je z informacijo, kam lahko oddajo odslužen mobilni telefon na recikliranje, seznanila pri prodajalcih, in sicer 44 %. Manj pa so se anketiranci z recikliranjem seznanili pri prijateljih in znancih (11 %) ter pri podjetjih, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadkov (6 %). Ostali so se s tem seznanili v šoli, na delovnem mestu, preko letakov … Pokazale so se tudi razlike po starosti in izobrazbi. Mlajši (do 15 let) so se namreč v največjem odstotku seznanili pri prijateljih (34 %). Pri izobrazbi so se tisti z nedokončano osnovno šolo prav tako v največji meri seznanili pri prijateljih. To je posledica dejstva, da je v skupini z nedokončano osnovno šolo največ šoloobveznih. Ostale skupine, tako po starosti kot izobrazbi, so se v največji meri seznanile pri prodajalcih. Po statističnih regijah so se razlike pokazale v naslednjih primerih. Pri prodajalcih se jih je bistveno več seznanilo v podravski (48 %) in pomurski (51 %) regiji. Najmanj se jih je pri prodajalcih seznanilo v osrednjeslovenski (39 %) in jugovzhodni Sloveniji (38 %). Naslednji večji vir ozaveščenja so mediji, in sicer se je pri njih o recikliranju mobilnih telefonov seznanilo kar 35 %. Največ so mediji k ozaveščenosti prispevali v spodnjeposavski (39 %) in jugovzhodni statistični regiji (38 %). V zasavski regiji se odstopanja od slovenskega povprečja kažejo pri prijateljih in zbiralcih kot viru informacij: nekoliko več se jih je v tej regiji seznanilo pri prijateljih (15 %) in nekoliko manj pri zbiralcih (3 %). 54

Slika 43: Ravnanje anketirancev z zadnjim odsluženim mobilnim telefonom

Vir: anketiranje, marec 2009 Kar 66 % anketiranih v Sloveniji ima svoj odslužen mobilni telefon doma. Največ jih obdrži mobilni telefon doma v goriški regiji (74 %). Okoli 20 % jih telefon podari oziroma proda. Najmanj jih telefon podari oziroma proda v goriški (15 %), obalno-kraški (14 %) in savinjski regiji (13 %). V smeti odslužene mobilne telefone odvrže od 2 do 4 % uporabnikov. V recikliranje odda svoj mobilni telefon le 4 % do 8 % anketiranih. Pri tem sem upoštevala tudi tiste odgovore pod možnostjo "drugo", ki so odgovarjali, da so odslužene mobilne telefone oddali v trgovine, kjer so mobilni telefon kupili, servise mobilnih telefonov, ostale trgovine, ki tudi zbirajo OEEO, ekošole ipd. Izkazalo se je, da se je največ tistih, ki so oddali odslužen mobilni telefon v reciklažo, s tem seznanilo pri prodajalcih (40 %) oziroma v medijih (37 %). Rezultati sovpadajo z odgovori na vprašanje o seznanjenosti, kjer smo anketirane povprašali, kje so se z recikliranjem seznanili. V večini so navajali, da pri prodajalcih (44 %) oziroma medijih (35 %). Iskali smo tudi razlike v ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni med starostnimi in izobrazbenimi skupinami. Ugotovili smo, da odslužen mobilni telefon v recikliranje pogosteje oddajo starejši (nad 65 let – 10 %). Pri skupini z dokončano visoko izobrazbo se je pokazalo, da v najmanjšem deležu (50 %) obdržijo odslužen mobilni telefon doma, vendar ne na škodo recikliranja. Povečan je delež pod »ostalo«, veliko jih ima namreč služben telefon, ki ga po uporabi vrnejo delodajalcu. 55

Zanimivi so bili tudi ostali odgovori, ki včasih kažejo na res neprimerno rabo odsluženega mobilnega telefona kot npr.: dala otrokom za igro, dala psu za igro, dala v vrtec za igro … Veliko telefonov je tudi ukradenih, izgubljenih ali pa ležijo nekje na dnu rek oz. morij.

Slika 44: Ravnanje anketirancev z zadnjo odsluženo baterijo

Vir: anketiranje, marec 2009

Preko 60 % anketiranih tudi baterije obdrži doma. S 67 % je delež takšnega ravnanja največji v goriški in notranjski regiji. Anketirani dajo na recikliranje več baterij kot mobilnih telefonov. To je verjetno posledica časovno daljšega opozarjanja, ozaveščenja, da baterije ne sodijo med navadne odpadke, ampak jih je potrebno ločeno zbirati. Največ baterij na recikliranje dajo anketirani v koroški regiji (27 %), najmanj pa v goriški regiji (18 %). Ugotovili smo, da največ baterij dajo na recikliranje otroci (do 15 let starosti) in sicer kar 49 %. To je verjetno posledica izobraževanja in zbiralnih akcij v šolah. Podobni rezultati so pri skupini z nedokončano osnovno šolo (večina jih je šoloobveznih), kjer je baterijo oddalo na recikliranje kar 40 % anketiranih. Na vprašanje, ali je v Sloveniji dovolj poskrbljeno za ozaveščenje, so povsod enakega mnenja, da je le tega premalo, in sicer se je tako opredelilo kar 95 % anketiranih. 56

Slika 45: Ločeno zbiranje električne in elektronske odpadke v gospodinjstvih anketirancev

Vir: anketiranje, marec 2009

V večini slovenskih statističnih regijah ločeno zbirajo električne in elektronske odpadke, in sicer kar nad 70 %. Manj jih ločeno zbirajo samo v zasavski (66 %) in koroški regiji (59 %). S tem vprašanjem smo hoteli izvedeti, kako anketirani na splošno ravnajo z električno in elektronsko opremo. Vidimo, da jih večina te vrste odpadkov zbira ločeno. To nekako ne sovpada z odgovori na vprašanje, kaj naredijo z odsluženim mobilnim telefonom, saj ga večina obdrži doma. Vzroke za to bi lahko pojasnili s tem, da so mobilni telefoni dokaj nova naprava v primerjavi z drugo električno in elektronsko opremo (televizorji, bela tehnika …). Potemtakem bi moral biti tudi delež baterij oddanih na recikliranje večji, saj se na to opozarja že dlje časa. Res pa je, da je mobilni telefon majhna naprava (prav tako baterije) in jo z lahkoto skladiščimo doma, kar je pri večjih elektronskih napravah (pralni stroj, hladilnik …) težje. Ozaveščenost pa je vseeno dovolj velika, da ko nam odpove večja elektronska naprava, je ne odvržemo med navadne odpadke.

57

7. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE RAVNANJA Z ODSLUŽENIMI MOBILNIMI TELEFONI V SLOVENIJI Iz raziskave je vidno, da se kroženje mobilnih telefonov zatika pri zbiranju odsluženih mobilnih telefonov. Večina anketiranih (66 %) ima odslužen mobilni telefon doma. Precej anketiranih je navajalo, da zaradi tega, ker jim bo mogoče še služil, drugi ga obdržijo za spomin ipd. Raziskava je pokazala, da je precej anketiranih (okrog 7 0%) seznanjenih s tem, da se mobilni telefon lahko reciklira, kljub temu pa jih okoli polovica ne ve, kam ga lahko odnesejo na recikliranje. Tako lahko sklepamo, da uporabniki tudi zaradi tega obdržijo odslužen mobilni telefon doma. Predlagamo torej, da se izboljša situacija v fazi zbiranja odsluženih mobilnih telefonov. Izboljšave je potrebno narediti na več ravneh: ozaveščenje, ureditev zbirališč, stimuliranje uporabnikov k vračanju odsluženih mobilnih telefonov … Ozaveščenja uporabnikov je absolutno premalo. S tem se strinjajo tudi anketirani, saj jih je kar 95 % odgovorilo, da je na tem področju strojenega premalo. Pri navajanju, kaj počnejo na področju ozaveščenja in oglaševanja proizvajalci, prodajalci, distributerji, zbiratelji, smo videli, da je storjenega bolj malo. Predvsem bi se morali glede ozaveščenja uporabnikov še bolj potruditi tisti, ki imajo neposreden stik s kupci oziroma uporabniki. V prvi vrsti so to prodajalci, seveda v sodelovanju s proizvajalci, distributerji in zbiralci. V letu 2009 se na temo zbiranja odsluženih mobilnih telefonov v Sloveniji odvijata dve kampanji pri dveh največjih slovenskih mobilnih operaterjih Mobitelu in Si.mobilu. Večjo mero oglaševanja so kampanji namenili pri Si.mobilu. Na kampanjo opozarjajo letaki, jumbo plakati, mestni avtobusi, koški za recikliranje na prodajnih mestih … Tudi anketirani so potrdili, da največ informacij dobijo pri operaterjih. Očitno pa je ozaveščenja glede na mnenje anketirancev premalo. Omenila sem, da se s pospešenim zbiranjem v Sloveniji trenutno ukvarjata samo dva operaterja. Bolj intenzivno bi se morala vključiti tudi Tušmobil in Debitel. Na vseh poslovalnicah bi lahko s takim zanosom kot oglašujejo prodajo, oglaševali tudi vračanje odsluženih mobilnih telefonov. Več poudarka pri oglaševanju je potrebno zagotoviti pri distributerjih, vseh prodajalnah mobilnih telefonov (tudi tistih, ki niso poslovalnice operaterjev) in izvajalcih javnih lokalnih služb. Uporabniki namreč ne vedo, da lahko odslužen mobilni telefon odnesejo tja, kjer so ga kupili. Na možnost recikliranja lahko opozarjamo s privlačnimi in poučnimi plakati, letaki, ki bi jih lahko delili med uporabniki. Pomembno vlogo pri tem imajo mediji. Preko medijev (TV, internet, časopisje …) lahko vplivamo na odločitve ljudi. O tej tematiki bi lahko potekale razprave v oddajah z aktualnimi temami (Trenja, Tednik, Preverjeno …). Oglaševali bi lahko preko reklam, naredili bi lahko dokumentarno oddajo … Seveda pa je najpomembnejše izobraževanje otrok. Primer dobre prakse so ekošole, kjer se šolarji preko zbiranja tudi izobražujejo in ekološko ozaveščajo. Otroci so hitro dojemljivi za izobraževanje. Bolj kot odrasli so dojemljivi za okolje. Z ozaveščenjem na njim primeren in zanimiv način pridobimo male okoljevarstvenike, ki seveda znanje prenesejo tudi na družino in tako lahko vsi aktivno sodelujejo. 58

V šolskem letu 2008/2009 je v projekt ekošola kot način življenja vključenih 548 ustanov (od tega 319 osnovnih šol, 18 podružničnih šol, 104 vrtcev, 58 enot vrtcev, 17 centrov šolskih in obšolskih dejavnosti ter 32 srednjih šol, v katerih aktivno sodeluje 135.498 učencev in 15.079 učiteljev) (Ekošola kot način življenja, 2009). V sistem zbiranja in s tem ozaveščanja je šole vključilo tudi podjetje Zeos d. o. o. (sodelovalo je 60 šolami po Sloveniji).V take programe, ki so zelo koristni za družbo, bi lahko bile vključene vse šole v Sloveniji,. Medtem ko izobražujemo prebivalstvo, skrbimo za večjo ozaveščenost, pa je treba poskrbeti tudi za praktičen del zbiranja odsluženih mobilnih telefonov. Na vseh mestih, kjer so dolžni zbirati OEEO, je potrebno, kjer še niso, na vidno mesto namestiti koše za recikliranje. Koši bi morali biti privlačni, vidni, živih barv in s poučno vsebino na zunanji strani. Problem je tudi, da je ljudi težko prepričati, da bi svoj odslužen mobilni telefon odnesli na zbirno mesto, ki je oddaljeno. Mogoče bi lahko postavili na ekološke otočke tudi zabojnike za OEEO ali pa bi jih tja namestili le občasno (seveda bi prebivalce o tem prej obvestili). Dobrodošla pri zbiranju in tudi najučinkovitejša pa je stimulacija uporabnikov. Če uporabniku ponudimo nekaj v zameno za njegov odslužen mobilni telefon, se lažje odloči, da ga prinese na recikliranje. Tako na Si.mobilu za nakup novega in oddajo starega mobilnega telefona dobite ekopolnilec, na Mobitelu pa za predajo starega mobilnega telefona ponujajo majico. Stimulacija uporabnikov bi morala biti še bolj premišljena. Smiselno bi bilo, da so simbolične nagrade tudi poučne oziroma povezane z varstvom okolja. Zbiralci bi lahko v zameno za star mobilni telefon ponujali tudi druge izdelke, ki so okolju bolj prijazni. Ekopolnilec AC-8E, ki ga trenutno v Si.moiblu podarjajo ob nakupu novega telefona, je že primer takega izdelka. Podobna izdelka sta tudi mobilna polnilnika Scotty in Portable Power Kit, ki delujeta na sončno energijo. Uporabnikom lahko ponudijo tudi izdelke iz recikliranih materialov npr. linijo izdelkov RECYCOLOGY. Kemični svinčniki, mape za prospekte in drug pisarniški materiali so narejeni iz več kot 50 % recikliranega materiala. (Eko izdelki, 2009). Lahko bi tudi razpisali nagrado za uporabnika, ki prinese največ odsluženih mobilnih telefonov. Nagrada bi bila lahko izlet ali potovanje, ki bi bil tudi poučne narave (obisk kakega muzeja, izobraževanje, dogodek z okoljevarstveno tematiko). Operaterji bi lahko naključno izžrebanim podarili novo baterijo za njihov mobilni telefon. Veliko uporabnikov se namreč za nov mobilni telefon odloči, ko se baterija iztroši, čeprav star mobilni telefon še normalno deluje. Velikokrat je preko ugodnih paketov nov mobilni telefon cenejši kot nova baterija. Primer dobre prakse v tujini je tudi program Bell – Take Back Program družbe Bell. Le ta za vsak vrnjen odslužen mobilni telefon podari 1 dolar organizaciji World Wildlife Fund Canada (WWF-Canada), ki skrbi za zmanjšanje klimatskih sprememb (Bell – Take Back Program, 2008). Podobno so v Veliki Britaniji v času tedna recikliranja (junija 2009) za vsak vrnjen odslužen mobilni telefon organizaciji Fauna & Flora International (ukvarjajo se tudi z ohranjanjem ogroženih vrst rastlin in živali) podarili 5 funtov (FFI wants your old mobile phone, 2009). Podobne akcije z donacijami bi lahko organizirali tudi v Sloveniji. Dokler se ljudem okoljska ozaveščenost ne vcepi v zavest, je potrebna dodatna stimulacija. Mlajšim generacijam, ki naj bi na okoljski ozaveščenosti dovolj pridobile že z izobraževanjem v šoli, pa bi lahko bilo oziroma moralo biti že samoumevno, da se odpadke lahko reciklira in odnese na zbiralno mesto, med drugim tudi odslužene mobilne telefone. 59

Slika 46: Shema predlogov izboljšanja stanja ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji

DRŽAVA

OZAVEŠČENJE

IZOBRAŽEVANJE

DRŽAVA

UPORABNIKI

JE ZA AN I Š O IR K KL -Več točk, ekoloških I otokov s koši za EC R recikliranje

ŽA

VA

-letaki, plakati -neposredno ozaveščenje ob nakupu

MEDIJI

EKOŠOLE -dolgoročno ozaveščenje

DRŽAVA

-donacije (npr. za vsak vrnjen mobilni telefon)društvom, ki se ukvarjajo z zaščito okolja

DR

ANJE

DONACIJE

OZAVEŠČENJE

CIJA UL A STIM

- ekoizdelki - nagradni izleti in potovanja s poučno vsebino -druge ugodnosti (pri sklepanju naročnin, nakupu mobilnega telefona)

I ZOBR A ŽE V

PROIZVAJALCI, DISTRIBUTERJI, PRODAJALCI, ZBIRALCI

-poučni propagandni program -razprave o tej problematiki v pogovornih oddajah RTV(Trenja, Tednik,…)

VA ŽA DR

A AV Ž DR

DR Ž AV A

DRŽAVA

Avtor: Nevenka Černilogar, 2009

Shema na sliki 46 nam prikazuje poenostavljen model predlogov, ki smo jih podali za izboljšanje trenutnega stanja ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji. Jasno so prikazani kateri so glavni akterji (proizvajalci, prodajalci, distributerji, zbiralci, država) in na koga morajo vplivati (uporabnike mobilnih telefonov). Celotno shemo obkroža država v smislu, da mora le ta bedeti nad celotnim dogajanjem tako z zakonodajo kot tudi izvajanjem kontrole.

60

8. ZAKLJUČEK Dandanes si normalnega življenja brez mobilnega telefona skoraj ne znamo več predstavljati. Na svetu je kar 4,1 milijarde naročnikov, torej uporablja mobilni telefon šest od desetih ljudi. V letu 2008 se je prodalo kar 1,22 milijarde mobilnih telefonov. V Sloveniji je decembra 2008 število uporabnikov mobilnega omrežja preseglo 2 milijona. Navedeni podatki kažejo, da se ta naprava res uporablja masovno. Kot vsaka druga naprava tudi mobilni telefon nekega dne odsluži svojemu namenu in postane odpadek. Raziskava, ki smo jo naredili za Slovenijo, je pokazala, da so uporabniki povprečno zamenjali pet mobilnih telefonov, kar se ujema tudi z raziskavo, ki jo je v različnih državah izvedla družba Nokia. To pa nakazuje, da je količina odsluženih mobilnih telefonov velika. Mobilni telefoni bremenijo okolje na več ravneh: poraba surovin in energije, nevarne snovi, ne nazadnje pa tudi neustrezno ravnanje z odsluženimi mobilnimi telefoni. Mobilni telefoni so sestavljeni iz različnih snovi. Največji delež predstavljajo plastika in kovine, ostalo so stekla in keramike, baterijske elektrode, žlahtne kovine, ter druge nekovine. Mobilni telefoni vsebujejo tudi nevarne snovi kot so kadmij, svinec, cink, živo srebro, PVC …Z direktivo RoHS leta 2006 so sicer omejili uporabo nevarnih snovi na minimum, vendar večje količine le teh ostajajo v mobilnih telefonih, izdelanih pred letom 2006. Nekateri proizvajalci (Nokia, Sony Ericsson) so že pred uvedbo direktive RoHS zmanjševali ali pa opustili uporabo nekaterih, kot so kadmij, živo srebro, PVC … Odsluženi mobilni telefoni tako bremenijo okolje zaradi same količine, še bolj pa zaradi okolju škodljivih snovi. Zanimalo nas je, kaj se s temi aparati dogaja v Sloveniji. Preučili smo celoten življenjski cikel mobilnega telefona. Od proizvajanja, distribucije, prodaje, zbiranja in v končni fazi, če do tega pride, recikliranja. Na vsaki točki krogotoka si prizadevajo, da bi snovi krožile. Proizvajalci si prizadevajo izdelovati okolju čim bolj prijazne mobilne telefone, iz recikliranih materialov, okolju prijaznih materialov, z majhno porabo,…Spodbujajo recikliranje odsluženih mobilnih telefonov, v ta namen uporabnike ozaveščajo preko različnih kampanj. Prodajalci in zbiralci v Sloveniji prav tako poskušajo uporabnike spodbujati pri pravilnem odlaganju odsluženih mobilnih telefonov. V ta namen izvajajo akcije, ki jih oglašujejo preko letakov, plakatov, interneta … Vse to pa je premalo, saj nam analiza ankete pokaže, da večina uporabnikov svoj odslužen mobilni telefon obdrži kar doma. Kroženje mobilnih telefonov se torej ustavlja pri zbiranju. Raziskavo ankete smo analizirali tudi po statističnih regijah, z namenom, ugotoviti, če v ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni obstaja kakšna regionalna razlika. Ugotovili smo, da se po večini regij odgovori dokaj ujemajo glede na odgovore, ki smo jih analizirali za celotno število anketiranih. V določenih regijah je nekaj izjem, ki smo jih izpostavili. Kot že napisano, večina anketiranih (cca 70 %) obdrži svoj odslužen mobilni telefon doma. V recikliranje odda svoj mobilni telefon le okoli 6 % anketiranih, kar je zelo malo, vendar še vseeno več kot pri raziskavi, ki jo je izvedla Nokia in ugotovila, da svoj odslužen mobilni telefon odda na recikliranje le 4 % anketiranih. Nekoliko več anketiranih odda na recikliranje odslužene baterije, okoli 20 %. Vzrok za to bi bil lahko večja ozaveščenost o ločevanju baterij. Da je baterije potrebno ločeno zbirati, vemo že dlje časa kot za mobilne telefone. Ozaveščenje o recikliranju mobilnih telefonov je pravzaprav še zelo novo,a trenutno aktualno. Pogosteje se je koše za recikliranje začelo postavljati z uvedbo Uredbe o 61

OEEO, leta 2005. Začetki ozaveščenja o zbiranju in recikliranju odsluženih mobilnih telefonov pa šele dve leti kasneje in nekoliko več v letu 2008. Večina, okoli 70 %, jih navaja, da ločeno zbirajo ostalo OEEO, kar je presenetljiv podatek. Da tako malo uporabnikov odda svoj odslužen mobilni telefon na recikliranje, bi res lahko pripisali dejstvu, da se dogajanje na tem področju odvija še zelo malo časa. Tudi sami anketiranci so kar v 95 % potrdili, da je ozaveščenja na tem področju premalo. Na začetku smo postavili dve hipotezi: a. Večina uporabnikov mobilnih telefonov le te, ko odslužijo svojemu namenu, ne odda na mesto za recikliranje. b. V Sloveniji je premalo storjenega glede ozaveščenja o ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni Obe hipotezi lahko glede na narejeno raziskavo potrdimo. Celotna raziskava nam daje neko splošno sliko ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji. Rečemo lahko, da zakonodaja v vseh fazah kroženja mobilnega telefona jasno predpisuje, kako je treba postopati. Tega se morajo držati tudi vse odgovorne osebe. Ključnega pomena pa so v tem ciklu uporabniki. Tukaj je ravnanje v slabem stanju. Zakonodaja uporabnikom težko predpiše, naj prinesejo svoj odslužen mobilni telefon na zbirno mesto na nadaljnje recikliranje. Glede ozaveščenja bo treba storiti še veliko več, kot trenutno počnemo. Kot rešitve predlagamo večjo mero ozaveščenja s strani prodajalcev, distributerjev, zbiralcev in proizvajalcev ter večja povezanost med njimi. Trenutno so najučinkovitejše akcije z dodatno stimulacijo uporabnikov. Uporabnikom ponudimo nekaj v zameno za njihov odsluženemu mobilni telefon. Stimulacija uporabnikov bi morala biti še bolj premišljena. Smiselno bi bilo, da so simbolične nagrade tudi poučne oziroma povezane z varstvom okolja. Zbiralci bi lahko v zameno za star mobilni telefon ponujali tudi druge izdelke, ki so okolju bolj prijazni. Organizirali bi lahko nagradne izlete s poučnimi vsebinami ipd. V proces ozaveščenja, bi se morali vključiti tudi mediji z raznimi poučnimi dokumentarci, oddajami, obravnavanje problematike v pogovornih oddajah na RTV,…Nad vsem dogajanjem pa bi morala bedeti država s primerno zakonodajo ter tudi seveda izvajanjem kontrole. S strani države bi tudi lahko pospešili proces zbiranja odsluženih mobilni telefonov. Postaviti bi morali več mest s koši za recikliranje (ekološki otočki, trgovski centri,…). Izvajali bi lahko donacije za vsak prinesen odslužen mobilni telefon,… Dolgoročno pa je najučinkovitejše izobraževanje otrok. Primer dobre prakse so ekošole, kjer otroke dodatno izobražujejo o ločevanju odpadkov. Seveda to potem izvajajo tudi v praksi. V ekošolah imajo posebna zbirna mesta, tudi za odslužene mobilne telefone in baterije. Otroci pridno zbirajo tudi odslužene mobilne telefone in s tem izobražujejo svoje starše, znance… Če zaključimo, lahko rečemo, da se da v ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni še veliko stvari izboljšati, predvsem na področju zbiranja.

62

9. SUMMARY Life today can hardly be imagined without mobile telephones. There are 4.1 million subscribers throughout the world, which means six people out of ten use a mobile phone. This device is being used by the masses throughout the world and Slovenia is no exception. In December 2008, the number of Slovenian mobile network subscribers exceeded two million, which only confirms that the device is truly used by a large number of people. Like any other device mobile telephones also complete their service one day and turn into waste material. The study on Slovenia showed that users change five mobile telephones on average, which also corresponds to the findings of a study that Nokia conducted in various countries. Users change their mobile telephones approximately every year and a half, which suggests a large quantity of old and unused mobile telephones. In order to get a clear and comprehensive idea of how users handle their old and unused mobile phones, the study was carried out from the perspective of the mobile phone life cycle, which was divided into four stages: (1) production (i.e., the use of raw materials and energy), (2) distribution, sales, and raising public awareness, (3) collection, and (4) reuse and recycling. Mobile telephones burden the environment from the viewpoint of the raw materials and energy used, and the hazardous substances they contain; the latter may include cadmium, lead, mercury, and PVC. The 2006 RoHS Directive limited the use of dangerous substances to a minimum, but high contents of these substances are still found in mobile phones produced before 2006. The study also focused on what efforts aimed at reducing the negative impacts on the environment are being currently made at various stages of the telephones’ life cycle. Some producers (e.g., Nokia and Sony Ericsson) began reducing or even abandoned the use of specific substances, such as cadmium, mercury, and PVC, even before the introduction of the RoHS Directive. Manufacturers produce environmentally friendlier mobile telephones, which, for instance, contain recycled materials, run on solar energy, and so on. They encourage recycling of old mobile telephones and inform users about this through various campaigns. In Slovenia, retailers and collectors also encourage users to correctly dispose of the mobile phones they no longer use. To this end, they organize campaigns that they advertise through leaflets, posters, the Internet, and so on. A survey was conducted in order to establish how Slovenians handle their old mobile telephones in reality. The results show that the majority of users (i.e., 66%) simply keep the old mobile phones at home. The life cycle of mobile phones thus stops at the collecting stage, which means public awareness is insufficient. The survey results were also analyzed by statistical regions in order to establish regional differences in handling old mobile telephones. The findings showed that in the majority of regions, the answers were fairly the same as the answers provided by all of the respondents. Some regions revealed certain exceptions, which were dealt with separately. Only around 6% of respondents hand their mobile telephones in for recycling. A somewhat 63

higher percentage of respondents (i.e., around 20%) hands old batteries in for recycling. The reason for this may be a higher awareness of users about the separated collection of batteries. It has been generally known for some time now that batteries, like mobile telephones, must be collected separately. The public awareness campaigns on recycling mobile telephones are relatively new, but currently very topical. The majority of respondents (i.e., around 70%) reported that they collect other types of electric and electronic devices separately, which is remarkable. The reason for such a small number of users handing in their mobile telephones for recycling may be sought in the fact that activities in this area have only been taking place for a short while now. 95% of respondents alone confirmed that the public awareness campaigns in this area were insufficient. At the beginning, two hypotheses were put forward: c. The majority of mobile telephone users do not hand their mobile telephones in at recycling points after they have served their purpose; d. In Slovenia, the efforts to raise the public awareness about handling old and unused mobile telephones are insufficient. The study carried out showed that both hypotheses can be confirmed. The entire study provides a general idea of handling old and unused mobile telephones in Slovenia. It can be claimed that the legislation clearly stipulates the actions that must be taken at each stage of the mobile telephone life cycle. However, users play the key role in this cycle and here the situation is not good at all. It is difficult for the legislation to command the users to bring their old mobile telephones to the collection point for further recycling. A lot more needs to be done in terms of raising the users’ awareness about this issue.One of the solutions proposed is that retailers, distributors, collectors, and manufacturers raise the public awareness to a larger extent, and form connections among one another. Currently, the most effective campaigns include those that provide additional stimulation to users: they are offered something else in exchange for their old mobile telephones. User stimulation should be even more thoroughly planned. It would be prudent to make the promotional gifts informative or related to environmental protection. Collectors could offer other environmentally friendlier products in exchange for old mobile telephones, organize free informative trips, and so on. In the long run, educating children seems to be the most effective. A good practice example is the eco-schools, which educate children about waste separation and also put this to practice. Eco-schools have special collection points, including those for old mobile telephones and batteries. Children collect them diligently and in this way also educate their parents and friends. In conclusion, it can be said that a lot can be improved with regard to handling old and unused mobile telephones, especially their collection.

64

10.VIRI IN LITERATURA –

2008 Plug-In Partner Accomplishments. 2009. URL: http://www.epa.gov/ (citirano 30. 3. 2009)

–

Adlešič, A., 2009. Pogovor o zakonodaji ter drugih novostih s področja mobilnih telefonov. (osebni vir, marec 2009)

–

Akcija v sodelovanju s šolami. 2009. URL: http://www.zeos.si/ (citirano 21. 6. 2009)

–

Bamboo, zelen mobilnik. 2009. http://ekovest.wordpress.com/ (citirano 14. 5. 2009)

–

Baćac, N., 2005. Vpliv nekaterih talnih lastnosti na frakcionacijo svinca in cinka v onesnaženih tleh celjske regije. Ljubljana, 48 str.

–

Bell – Take Back Program. 2008. URL: http://wwf.ca/ (citirano 30. 6. 2009)

–

Bergant, T., 2005. Dve milijardi mobilnih uporabnikov in milijarda prodanih telefonov Nokia. URL: http://www.mobile.si/ (citirano 18. 3. 2009 – Bitea Ecologic. 2008. URL: http://www.bitea.si/ (citirano 29. 3. 2009)

–

Berilij. 2009. URL: http://sl.wikipedia.org/ (citirano 2.3. 2009)

–

Bitea Ecologic. 2008. URL: http://www.bitea.si/ (citirano 29. 3. 2009)

–

Bohinc, N., 2009. Onesnaževanje tal URL: http://www.kemija.org (citirano 2. 3. 2009)

– GEMET Thesaurus. 2008. URL: http://www.eionet.europa.eu (citirano 2. 3. 2009) –

Brominated flame retardants. 1999. URL: http://website.lineone.net/~mwarhurst/bfr.html (citirano 15. 6. 2009)

–

Cell phones news 2.0. 2008. URL: http://www.cellphonenews2.com (citirano 12. 6. 2009)

–

Component disposal, 2006. URL: https://trade.online.nokia.com/ (citirano 15. 4. 2009)

–

Cooper, D., Socolof, L., M., 2007. Expansion of the Electronics Environmental Benefits Calculator: Mobile Phone Reuse and Recycling. URL: http://www.abtassociates.com/ (citirano 6. 6. 2009)

–

Did you know this about recycling. 2009. ZRL: http://www.nokia.com/ (citirano 29. 3. 2009)

–

Družina, B., 2009. Strupene in zdravju škodljive snovi. URL: http://www.minet.si/ (citirano 2. 3. 2009)

–

Ekološko prijazna odstranitev mobitelov – nagrada Mobitelova majica. 2009. URL: http://beta.mobitel.si/ (citirano 21. 3. 2009)

–

Eko izdelki. 2009. URL: http://veleprodaja.dzs.si/ (citirano 30. 6. 2009) 65

–

Ekošola kot način življenja. 2009. URL: http://www.ekosola.si/ (citirano 20. 4. 2009)

–

Environmental impacts of mobile phones. 2009. URL:http://www.vodafone.com/ (citirano 6. 6. 2009)

–

FFI wants your old mobile phone. 2009. URL: http://www.fauna-flora.com/ (citirano 30. 6. 2009)

–

GEMET Thesaurus. 2008. URL: http://www.eionet.europa.eu (citirano 2. 3. 2009)

–

Global consumer survey reveals that majority of old mobile phones are lying in drawers at home and not being recycled. 2008. URL: http://www.nokia.com/ (citirano 29. 3. 2009)

–

Golob, R., 2009. Samsung F268 najbolj zeleni mobilnik po izboru Greenpeace-a. URL: http://www.mobile.si/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Hester, R.E., Harisson R.M.,2008. URL: http://books.google.si/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Ivartnik, M., 2009. Predstavitev ieubk modela za oceno vsebnosti svinca v krvi otrok. URL: http://www.sanacija-svinec.si/ (citirano 2. 3. 2009)

–

Kačič, M., 2002. Siemens napreduje, Nokia najbolj razširjena, Ericsson tretji. URL:http://www.finance.si/ (citirano 14. 5. 2009)

–

Kinaver, M., 2006. Do mobile phones cost the Earth? URL: http://news.bbc.co.uk/ (citirano 15. 5. 2009)

–

Lani večja prodaja mobilnih telefonov. 2009. URL: http://www.finance.si/ (citirano 17.3.2009)

–

Likar, M., 1998. Vodnik po onesnaževalcih okolja. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo, 391 str.

–

Lithium. 2008. URL: http://www.lenntech.com/ (citirano 13. 6. 2009)

–

Managing our materials and substances. 2009. URL: http://www.nokia.com/ (citirano 12. 03. 2009)

–

Materials. 2009. URL: http://www.nokia.com/ (citirano 25. 03. 2009)

–

Materials and substances. 2009. URL: http://www.nokia.com/ (citirano 12. 03. 2009)

–

Measuring the information society. 2009. URL: http://www.itu.int/ (citirano 13. 5. 2009)

–

Mobile Phone Lifecycles Use, Take-back, Reuse and Recycle. 2008. URL: http://www.gsmworld.com/ (citirano 6. 5. 2009)

–

Mobile phone use 2006. 2009. URL: http://webcarta.net/ (citirano 5. 6. 2009)

–

Moto W233 Renew. 2009. URL: http://www.motorola.com/ (citirano 25. 3. 2009) 66

–

Nastanek in razvoj. 2009. URL: http://beta.mobitel.si/ (citirano 11. 3. 2009)

–

Nokia 3110 Evolve. 2009 .URL: http://europe.nokia.com/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Obvestila. 2005. URL:http://www.zeos.si/ (citirano 21. 3. 2009)

–

Okolje. 2008. URL: http://www.sonyericsson.com/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Parametri v pitni vodi. 2007. URL: www.zzv-ce.si/ (citirano 2. 3. 2009)

–

Penetracija mobilnih uporabnikov v Sloveniji presegla 100 odstotkov. 2009. URL: http://www.ris.org/ (citirano 11. 3. 2009)

–

Periodni sistem/elementi. 2009. URL: http://vsebine.svarog.org/ (citirano 2. 3. 2009)

–

Plut, D., 2004. Geografske metode preučevanja degradacije okolja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 188 str.- Pravst, I., 2006. Toksičnost Živega srebra.URL: http://www.kemija.org/ (citirano 2. 3. 2009)

–

Po indeksu razvitosti IKT Slovenija nazadovala in se uvrstila na 28. mesto. 2009.URL: http://www.ris.org/ (citirano 14. 5. 2009)

–

Poštne storitve in elektronske komunikacijske storitve,Slovenija, 4. četrtletje 2008. 2009. URL: http://www.stat.si/ (citirano 18. 3. 2009)

–

Prebivalci – starostna in izobrazbena sestava. 2007. URL: http://www.nova-gorica.si/ (citirano 23. 6. 2009)

–

Prebivalstvo Slovenije 2006. 2008. URL: http://www.stat.si/ (citirano 23. 6. 2009)

–

Prešeren, I., 2008. Samsung predstavil nove modele. URL: http://www.mobile.si/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Prodaja mobilnih telefonov vnovič beleži rast. 2006. URL: http://www.ris.org/ (citirano 11. 3. 2009)

–

PVC Alternatives Database. 2009. URL: http://archive.greenpeace.org (citirano 15. 6. 2009)

–

REACH. 2007. URL: http://echa.europa.eu/ (citirano 26.3.2009)

–

REACH. Urad Republike Slovenije za kemikalije. 2009. URL: http://www.uk.gov.si (citirano 5. 5. 2009)

–

Recikliranje. 2009. URL: http://sl.wikipedia.org/ (citirano 23.6. 2009)

–

Recycling Report Card. 2007. URL: http://recyclemycellphone.org/ (citirano 13. 5. 2009)

–

Refurbished. 2009. URL: http://www.wirelessgalaxy.com/ (citirano 23. 6. 2009)

–

Reklamni letak podjetja Interseroh, 2009 67

–

Remade. 2009. URL: http://www.nokia.com/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Re.misli. 2008. URL: http://www.simobil.si/ (citirano 21. 3. 2009)

–

RoHS. Dostop do zakonodaje Evropske unije. 2009. URL: http://eur-lex.europa.eu (citirano 5. 5. 2009)

–

Samsung Blue Earth Phone: Solar Powerd and Made from Water Bottles. 2009.URL: http://gizmodo.com/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Samsung Tobi. 2009. URL: http://www.mojmikro.si/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Samsung predstavlja Modri planet - prvi telefon na sončno energijo z zaslonom na dotik. 2009. URL: http://o-sta.sta.si/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Sony Ericsson has a Green Heart. 2008. URL: http://www.everyjoe.com/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Sony Ericsson z okolju prijaznim mobilnikom. 2008. URL: http://www.agencijanet.si/ (citirano 25. 3. 2009)

–

Tomšič, M., Pogovor o ravnanju z odsluženimi mobilnimi telefoni v podjetju Debitel. (osebni vir, marec 2009)

–

Tryhorn, C., 2009. Nice talking to you ... mobile phone use passes milestone. URL: http://www.guardian.co.uk (citirano 10. 3. 2009)

–

Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme. 2006. Uradni list, 32, str. 3401-3430

–

Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. 2006. Uradni list RS, 107, str. 10890-10901

–

Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo. 2004. Uradni list RS, 118, str. 14194-14198

–

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji. 2008. Uradni list RS, 78, str. 11354-11367

–

Uredba o ravnanju z odpadki. 2008. Uradni list RS, 34, str. 3194-3241

–

Vigec, T., 2009. Pogovor o delovanju družbe Si.mobil na področju ozaveščanja in zbiranja odsluženih mobilnih telefonov. (osebni vir, marec 2009)

–

We:recycle. 2009. URL: http://www.nokia.com/ (citirano 26. 3. 2009)- Zgibanka o pravilnem ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. 2005. URL: http://www.zeos.si (citirano 2. 3. 2009)

68

–

World Top 10-Countries With Highest Ratio Of Mobile Phone User. 2009.URL: http://www.mapsofworld.com/world-top-ten/countries-with-highestratio-of-mobile-phone-users.html (citirano 11. 3. 2009)

–

Zgodovina mobilnega telefona. 2009. URL: http://www.gimvic.org/ (citirano 10. 3. 2009)

–

Zgodovina mobilne telefonije. 2009. URL: http://www.uporabnastran.si/telekomunikacije/ (citirano 10. 3. 2009)

–

Zalar, B., 2003. Le kaj pomenijo vse te sličice. URL: http://www.sist.si/ (citirano 3. 4. 2009)

–

Zgibanka o pravilnem ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo. 2005. URL: http://www.zeos.si (citirano 2. 3. 2009)

69

11. SEZNAM SLIK, PREGLEDNIC IN PRILOG Slika 1: Življenjski cikel mobilnega telefona

5

Slika 2: Martin Cooper s prvim mobilnim telefonom

7

Slika 3: Eko učinkovitost mobilnih telefonov v obdobju 1993–2003

8

Slika 4: Uporabniki mobilne telefonije v svetu, 2002-2007

9

Slika 5: Globalni razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, 1998–2008

10

Slika 6: Uporaba mobilnih telefonov v svetu v letu 2006

10

Slika 7: Penetracija mobilnih uporabnikov v Sloveniji, 2007–2008

12

Slika 8: Deleži aktivnih uporabnikov po operaterjih v Sloveniji, 2007–2008

12

Slika 9: Sestava mobilnega telefona po komponentah

18

Slika 10: Snovi v mobilnih telefonih

19

Slika 11: Snovi v mobilnem telefonu

19

Slika 12: Nevarne snovi v mobilnem telefonu

20

Slika 13: Mobilni telefon Modri planet

27

Slika 14: Mobilni telefon 3110 Evolve

28

Slika 15: Mobilni telefon Green heart

29

Slika 16: Moto W233 Renew

29

Slika 17: Bamboo – zelen mobilnik

30

Slika 18: We: recycle

32

Slika 19: Eko polnilnik AC-8E

33

Slika 20: Propagandno sporočilo Si.mobilove kampanjeRe.misli

34

Slika 21: Re.misli

35

Slika 22: Koši za recikliranje v prodajalni Si.mobil

35

Slika 23: Reklamno sporočilo za ozaveščenje družbe Mobitel

36

Slika 24: Reklamni letak za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme podjetja Zeos d.o.o 37 70

Slika 25: Reklamni letak za ozaveščenje o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo podjetja Zeos d.o.o. 37 Slika 26: Reklamni letak podjetja Interseroh d.o.o. za ozaveščenje o vračanju odpadnih baterij 38 Slika 27: Primer oznake prečrtanega smetnjaka na mobilnem telefonu

42

Slika 28: Primer oznake prečrtanega smetnjaka na bateriji

42

Slika 29: Shema podjetja Interseroh d.o.o. iz postopka in obveznosti ravnanja z odpadnimi baterijami 44 Slika 30: Shema postopka za recikliranje

45

Slika 31: Reklamno sporočilo za prodajo obnovljenih mobilnih telefonov

46

Slika 32: Reklamno sporočilo za prodajo obnovljenih mobilnih telefonov

46

Slika 33: Znak za recikliranje

47

Slika 34: Zadnja stran ohišja mobilnega telefona z znakom za recikliranje

47

Slika 35: Drobci mobilnih telefonov pri recikliranju

48

Slika 36: Starost anketirancev

49

Slika 37: Zaposlitveni status anketiranih

50

Slika 38: Izobrazba anketiranih

50

Slika 39: Pogostost menjave mobilnih telefonov po starostnih skupinah

52

Slika 40:Seznanjenost anketirancev z možnostjo recikliranja mobilnega telefona

52

Slika 41: Seznanjenost anketirancev kam lahko oddajo odslužen mobilni telefon

53

Slika 42: Način seznanitve z možnostjo recikliranja mobilnih telefonov

54

Slika 43: Ravnanje anketirancev z zadnjim odsluženim mobilnim telefonom

55

Slika 44: Ravnanje anketirancev z zadnjo odsluženo baterijo

56

Slika 45: Ločeno zbiranje električne in elektronske odpadke v gospodinjstvih anketirancev 57 Slika 46: Shema predlogov izboljšanja stanja ravnanja z odsluženimi mobilnimi telefoni v Sloveniji 60

71

Tabela 1: Količine snovi v mobilnih telefonih v obdobju 2000–2006 ................................ 17 Tabela 2: Število anketiranih po statističnih regijah Slovenije ........................................... 51

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Koliko časa že uporabljate mobilne telefone? a) 10–15 let b) 5–10 let c) 3–5 let d) 2–3 leta e) 1–2 leta 2. Koliko ste jih v tem času zamenjali? 3. Koliko časa nazaj ste zamenjali zadnji mobilni telefon? 4. Ali veste, da je možno mobilni telefon reciklirati? a) Da b) Ne 5. Ali ste seznanjeni, kam lahko odslužen mobilni telefon oddate na reciklažo? a) Da b) Ne 6. Če da, kje ste se s tem seznanili? a) Prodajna mesta (Mobitel, Simobil, Big Bang …) b) Zbiralci odpadkov (Zeos, Interseroh, Snaga, komunalna podjetja …) c) Mediji (internet, tv, časopis …) d) Prijatelji, znanci … e) Ostalo ___________ 7. Kaj ste naredili z zadnjim odsluženim mobilnim telefonom? a) Imam ga doma. b) Sem ga prodal/podaril. c) Odvrgel/a v smeti. d) Odvrgel/a v koš za recikliranje. e) Drugo 8. Kaj ste naredili z odsluženimi baterijami? a) Imam doma. b) Odvrgel/a v smeti. c) Odvrgel/a v koš za recikliranje. d) Drugo__________

72

9. Ali menite, da je v Sloveniji glede ozaveščenja o recikliranju mobilnih telefonov narejeno dovolj? a) Da b) Ne 10. Ali v vašem gospodinjstvu ločeno zbirate električne in elektronske odpadke(televizorje, hladilnike, računalnike ...)?__________________ 11. Starost: 12. Spol: 13. Občina bivanja: 14. Status: b) Šoloobvezen c) Dijak/študent d) Zaposlen e) Brezposeln f) Upokojen 15. Izobrazba: a) Nedokončana osnovna šola b) Osnovna šola c) Srednja šola d) Višja/Visoka šola …

73