Sava Turizem

Novomašnik Zoran Car

Delavcem za nazaj

Prvo mašo imel že pri štirih letih

Delavci so se odpovedali 30 uram, razlika plačana

Vse več ljudi ugotavlja, da jih materialne dobrine ne zadovoljijo, zato iščejo vero

Stran 2

Stran 9

10. julija 2014

Murska Sobota, leto lxvi, št. 28, v. d. odgovornega urednika Dejan Fujs, cena 1,95 €

Cena pšenice

V premislek

Sprenevedanje ali izsiljevanje

Selektor Andrej Bedek

Agrokor je postal priročen izgovor za zniževanje odkupnih cen pšenice – Mlinarji ponudili od 180 do 185 evrov

Zdaj se je že drugo leto zapored pokazalo vzorčno delovanje žitne reprodukcijske verige. Tako kot lansko leto sta pred javnost na dvorišču Mlinopeka stopila vsak člen posebej. Kmečki je bil močno napokan, saj so ga ves čas pogajanj močno ogrevali in kovali mlinarji. Ko je kazalo, da bo počil, so ga kmetje umaknili z ognja in odšli. To pa še ne pomeni, da je mlinarski člen na račun tega kaj debelejši. Zaradi stalne slabitve kmečkega člena bo prej ali slej napokal tudi njihov. fotografija nataša juhnov

Je rešitev za podalpsko deželo kombinacija Löwa in van Gaala? Težko, saj dobrih ni veliko v domačem naboru. Prav zato, upam, da ne boste ostali doma v naslanjaču – pojdite in sporočite svojo odločitev. Če ostanete doma, boste prikimali zmagovalcem. Pa kdor koli bo že to. Brez boja! Kako je že rekel Gary Lineker: »Nogomet je preprosta igra. 22 mož približno 90 minut teče za žogo in na koncu vedno zmagajo Nemci.« No: nov veliki naslov jim za zdaj še manjka. Žal pa doma velja tista bolj ostra: »Za dosego cilja so dovoljena vsa sredstva!«

Naročnik

20 % popusta pri nakupu vstopnic za Pustolovski park Bukovniško jezero.

#

Nepreslišano

K

S prigodo postrežem, ko v družbi drug prek drugega dokazujemo, da imaš prav le ti, tudi, tako iz prve roke, o zapravljeni priložnosti na Maracani ali dvignjenem palcu kandidata s plakata. Najbrž ni enostavno po 11 kilometrih na brazilski vlažnosti ukaniti še vratarja. Mnogo lažje je zagotovo natrositi floskule, ker pač ni druge izbire. Za prvi finale si ne želim podaljškov, za drugega ob 21. uri bi imel še kazenske strele. Od nedeljskih domačih akterjev zato zahtevajte, da vam dajo državo nazaj. Drugi finalisti, bodite brez strahu, bodo ta dan igrali pošteno.

karikatura anton buzeti

Včeraj so predstavniki kmetov in zadrug v soboškem Mlinopeku poskušali doseči dogovor o odkupni ceni pšenice. Prvi poskus dogovarjanja o ceni pred začetkom žetve konec junija v Ljubljani je spodletel. Tudi včeraj, ko je bila več kot polovica pšeničnih polj pospravljenih, dogovor ni bil dosežen. Predstavniki kmetov so pogajanja začeli s postavljenega izhodišča, ki so ga predstavili na dnevu pšenice v Rakičanu. Zahtevali so 205 evrov za tono pšenice najvišjega kakovostnega razreda, za pšenico kakovostnega B-razreda so zahtevali 186 evrov in za krmno pšenico 170 evrov za tono. Glede na gibanje cen na okoliških trgih je bilo jasno, da teh odkupnih cen ne bodo dosegli. Po poldrugi uri pogajanj so kmetje postavili končno ceno 195 evrov za najvišji kakovostni razred pšenice, 185 evrov za B1, 175 evrov za B2 in 165 evrov za krmno pšenico. Tudi to ponudbo so mlinarji gladko zavrnili in jim po načelu vzemi ali pusti ponudili od 180 do 185 evrov za kakovostni razred A, 160 do 165 evrov za B1, 150 do 155 evrov za B2 in 140 do 145 za krmno pšenico. Pripravljeni so priznati še tri evre za stroške organizacije pridelave in odkupa. S tem se je zgodba končala. Kmetje bi se pogajali o teh cenah, vendar jih je zmotilo, da so ponujene v razponu petih evrov znotraj vsakega kakovostnega razreda, to pa bi pomenilo, da bi na koncu mlinarji obračunavali pšenico po najnižji ponujeni ceni znotraj posameznega kakovostnega razreda. Na tej točki so se pogajanja končala in kmetje so jih razočarani zapustili. Franc Kučan, predstavnik pogajalske skupine kmetov, je povedal, da gre za norčevanje in izsiljevanje hkrati. Nadaljevanje na 2. strani

o sem še gulil srednješolske klopi, sem rad, kot ste vendar dobro predvideli, vrtel jezik. Neko matematično uro je profesor pred tablo »sistematično teptal« sotrpina, ki, roko na srce, ni bil najbolj spreten in hiter. Seveda sem stegnil jezik in še isti trenutek sem se znašel v vlogi izprašanega. Ni šlo – vprašanja z vrha težavnostnih stopenj in načrtno zastavljena so ostala brez odgovorov. V klop pa me je ob »cveku« v redovalnici pospremil še profesorski dovtip: »Saj vendar vsak zmaga na kvizu Lepo je biti milijonar, ko ga doma spremlja iz naslanjača.«

Akcija velja do 20. julija.

Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika ali ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica za časopis Vestnik.

2

aktualno

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Delovna nezgoda

Trije ovadeni zaradi delavčeve smrti Tovorni vlak do smrti povozil 40-letnika – V družbi SGP Pomgrad dogodek obžalujejo – Smrtnega primera niso imeli zadnjih dvajset let

Uf, kako daleč smo od Nemcev! J. Votek

S

oboški škof dr. Peter Štumpf je dvignil predvolilno temperaturo nad vrelišče. Kotel ni vzdržal in se je razletel. Njegovo razmišljanje resda ni njegova zasebna zadeva. Toda, ali je vredno take reakcije in takega pompa, kot ga je sprožilo? To, kar se dogaja na medijski sceni, ne kaže samo podobe dr. Petra Štumpfa, ampak podobo slovenskih elit z mediji vred. Vzporedno z našo predvolilno zgodbo se je dogajala neka druga cerkvena zgodba, ki jo bom na kratko povzel in na ta način povedal, kaj si mislim o dogajanjih pri nas. Posledično pa tudi o tem, zakaj se bomo še naprej pogrezali v blato. V Nemčiji sta začeli skupno diskusijo Evangeličanska in Katoliška cerkev, ki jo bosta pod naslovom Čas za novo ekonomsko in socialno ureditev, predstavili v Berlinu. Pripravljata popis socialnih zahtev, s katerimi se bosta uprli neoliberalnemu kapitalizmu. Cilj je vrnitev k odgovornemu gospodarstvu v Nemčiji, ki je zavezano ljudem. Ekumenski ekonomisti in teologi so se dotaknili vseh socialnopolitičnih in gospodarskoetičnih vprašanj. Ukvarjajo se z državnimi financami, ekološko vzdržnostjo in evropsko skupnostjo kot solidarnostjo. Pomembno je, da so presegli nacionalni okvir in poudarili, da politika mora zagotoviti v globalnem gospodarstvu reformo kulture odgovornosti ter doseči regulacijo delovanja finančnih trgov in zaščite delavcev na vseh trgih. Poudariti velja, da so zaščitili ženske in njihovo pogosto podrejenost. Dokument kot tak je deležen kritik, a kljub temu cerkvama priznavajo, da sta začeli pogovor o modelu odgovornega kapitalizma in oživljanju krščanskega socialnega etosa, ki zagotavljata posamezniku dostojno življenje od njegovega dela brez Lazarjevega doma. Uf, kako daleč smo od Nemcev!

V pokrajini ob reki Muri se na leto zgodi okoli štirideset delovnih nesreč na delovnem mestu, doma in v gozdu, ki so najpogosteje posledica nepazljivosti. Tukajšnji preiskovalci delovnih nesreč ugotavljajo, da delavci pogosto ne upoštevajo varnostnih ukrepov, ravnajo nepazljivo in malomarno ali precenjujejo svoje sposobnosti. Najpogostejše kršitve delodajalcev pa so nezagotavljanje varovalne opreme in njene uporabe ter tudi neusposabljanje delavcev. Vzroki za nesreče pri delu so torej predvsem delodajalčevo in delavčevo nespoštovanje zahtev veljavne zakonodaje, v nekaj primerih pa tudi nezanesljivo delo delavcev. Na gradbišču moramo namreč vedno nositi osebno varovalno opremo, če je to zahtevano, treba pa je še upoštevati varnostne ukrepe in pri delu biti izjemno pazljiv.

Kaj se je zgodilo tretjega aprila ob tirih v Ljutomeru, še vedno ni povsem znano. fotografija andrej bedek daril, da tisti dan dela znotraj varovalnega pasu niso bila predvidena, zato še ni jasno, kako se je v pasu znašel ali kaj je tam počel njihov delavec. Progovnega čuvaja tisti teden ni bilo na gradbi-

šču, saj niso načrtovali del v nevarni coni ob tirih. Urna postavka čuvaja je trideset evrov, njegova naloga pa je, da ob prihodu vlaka na varno razdaljo od tirov umakne delovno silo. V Pomgra-

du so bili seznanjeni s policijsko preiskavo, prav tako z inšpekcijskim pregledom delovnega inšpektorja. Tudi sicer imajo večkrat letno različne nadzore, ki zelo redko odkrijejo kakšne pomanjklji-

vosti, in če že, le manjše, je dodal Banič. Na njihovih gradbiščih se zgodi na leto sedem ali osem nesreč, smrtnega primera pa niso imeli zadnjih dvajset let. Andrej Bedek

Sava Turizem

Cena pšenice

Delavcem za nazaj

Sprenevedanje ali ...

Delavci so se odpovedali 30 uram, razlika plačana

Agrokor je priročen izgovor za zniževanje cen

Iz Save Turizma, natančneje iz pomurskih zdravilišč, je prišla informacija, da delavci podpisujejo obrazce, ki pomenijo soglasje, da se odpovedujejo izplačilu 30 opravljenih nadur. Igor Škrinjar, direktor kadrovske službe v Sava Turizmu, je povedal, da so delavci tovrstne obrazce res dobili kot obvestilo, s katerim jih seznanjajo o sklenjenem dogovoru s sindikatom. Problem nadur in neizplačanih ur se v Savi Turizmu vleče že nekaj let, zato je prišlo do odločitve tudi na pritisk sindikata, da se zadeve za nazaj uredijo in opravljene ure delavcem tudi izplačajo. Po pogodbi o zaposlitvi so delavci sicer

Nadaljevanje s 1. strani

Podpisovanje obvestil ni bilo potrebno Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so nam odgovorili, da so njihovi predstavniki pod hudim pritiskom dosegli, da je vodstvo izplačalo regres za letni dopust v celoti in večino presežnih ur, ki so vedno težava gostinskih podjetij, in zaradi tega ni bilo potrebno podpisovanje nobenih obrazcev. Menijo, da so z izplačilom presežnih ur in regresa preprečili morebitne nove pritiske na zniževanje plač.

upravičeni do izkoriščanja prostih ur za opravljene nadure. V turistični dejavnosti je tako po Škrinjarjevem in mnenju izvršnega direktorja Igorja Magdiča to težko izvedljivo. Tako so se neizplačane in neizkoriščene ure v zadnjih letih začele kopičiti in to je pri zaposlenih povzročilo nekaj nezadovoljstva. V prvi polovici leta so začeli pogajanja s sindikati in prišli do dogovora. Po tem dogovoru so se delavci resda odpovedali izplačilu za 30 ur. Delodajalec pa se je zavezal, da jim bo vse preostale ure plačal. Do konca junija so zaposlenim izplačali tudi regres 900 evrov bruto. Za Igorja Magdiča je pomembno, da so prišli ob reševanju problema za nazaj do dogovora za naprej. Tako bo konec septembra opravljen pregled vseh nadur. Do 31. maja v naslednjem letu pa bodo izplačane vse nadure za nazaj. Po Škrinjarjevem mnenju gre za kompromis, saj je zaradi sezonskega značaja dejavnosti možnost, da delavci v zimskem času izkoristijo opravljene nadure kot proste ure. J. V.

Karel Pojbič, predstavnik mlinarjev, pa meni, da so kmetom ponudili največ, kar so lahko, in dodaja: »Razmere na sosednjih trgih – madžarskem in hrvaškem, kjer so odkupne cene pšenice izredno nizke in se gibljejo med 140 in 150 evri za tono – nam ne dovoljujejo pristanka na višje odkupne cene. Eno so cene pšenice, drugo pa ponudba moke na našem trgu. Pritisk tujih mlinarjev z dumpinškimi cenami moke na naš trg je realnost, ki je kmetje pri pogajanjih ne upoštevajo.« Posebne pozornosti pri pogajanjih je vredno manipuliranje z Agrokorjem. Ta naj bi že posegel na naš trg in začel določati pogoje obnašanja naše predelovalne industrije. To je samo izgovor, kajti ob tem se zanemarja, da je Hrvaška svoje kmetijstvo bistveno bolj zavozila kot mi in v povprečju dosega 30- do 40-odstotno samooskrbo s hrano. Tudi pšenice ne pridela dovolj, zato količine pšenice s hrvaškega trga le ne bodo tako visoke in tudi ne tako poceni, kot o njih govorijo mlinarji. Povprečna odkupna cena pšenice na hrvaškem trgu se giblje okrog 170

evrov. Madžari resda pridelajo dve tretjini pšenice več, kot je potrebujejo, upoštevati pa je treba, da je ne prodajajo ob žetvi, in to se že vidi v rasti cen madžarske pšenice, ki se v povprečju že približuje 170 evrom. Če upoštevamo vse te dejavnike, kmetje s predlaganimi odkupnimi cenami niso pretiravali. Ob tem še ena cvetka, ponujena cena za krmno pšenico je nižja od povprečne odkupne cene pšenice. Razlog je preprost, krmna pšenica je tudi za mlinarje zanimivo tržno blago, ki ga prodajajo italijanskim kupcem. Naj končam, pšenica je pri mlinarjih še vedno samo tržno blago. Žal hrane še ne dojemajo kot elementa nacionalne ekonomske in politične suverenosti. To, kaj posledično sami izgubljajo z vsakoletnim dogovarjanjem z domačimi pridelovalci, bi jim lahko pojasnila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki dobro ve, kaj pomeni za slovensko kmetijstvo zaprtje sladkorne tovarne. Prav tako mi ni jasno, zakaj ima ob takem odnosu slovenskih mlinarjev do doma pridelane pšenice ta zbornica slogan Kupujmo slovensko. J. Votek

Varuhinja človekovih pravic v Murski Soboti Sreda, 23. 7. 2014 Pogovor z varuhinjo in svetovalci ter prijava kršitev človekovih pravic Kje: Mestna občina Murska Sobota Kdaj: od 9. do 13. ure Prijave na pogovor na 080 15 30 do 22. 7. 2014 do 12. ure

Varuh človekovih pravic RS, Dunajska 56, 1109 Ljubljana

Pamflet

Malomarni tudi delodajalci

fotografija nataša juhnov

Žarko Bejek, višji državni tožilec in vodja okrožnega murskosoboškega tožilstva, je sporočil, da še preučujejo kazensko ovadbo, ki so jo zaradi nesreče na gradbišču podvoza pod železniško progo v Ljutomeru sestavili policijski preiskovalci. Zaradi dogodkov tretjega aprila, ko je tovorni vlak iz Ormoža do smrti povozil 40-letnega delavca Pomgrada oziroma Pomgrada Gradnje, so preiskovalci ovadili vodjo projekta, vodjo gradbišča in delovodjo. Osumljeni so ogrožanja varnosti pri delu. Delovno nezgodo je raziskal še delovni inšpektor, ki bo prav tako ovadil odgovorne osebe in družbo Pomgrad Gradnje. Branka Knafelc iz službe za odnose z javnostmi pri Inšpektoratu RS za delo je namreč povedala, da je bila varnostna ograja proti železniškemu tiru nekaj dni pred nesrečo zaradi del na tem območju odstranjena, vendar ni bila postavljena nazaj, ampak je bila gradbiščna cona označena samo s posutim apnom. »V času odsotnosti pragovnega čuvaja se dela v nevarni coni ne bi smela izvajati. Inšpektor je tudi ugotovil, da pokojni delavec svojega dela ni opravljal pazljivo in varno,« je še dejala Knafelčeva. Nekaj pomanjkljivosti pa je bilo glede same ureditve gradbišča. Po besedah Igorja Baniča, člana uprave SGP Pomgrad, nesrečni dogodek v družbi obžalujejo. Banič je pou-

aktualno

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

3

Predčasne volitve

Naložba potrjuje pomen celotne lokacije v Lendavi. fotografija majda horvat

Cerar proti dose­ danjim praksam Med pomurskimi kandidati najbolj znano ime Dušana Radiča, ki kandidira v soboškem okraju

Lek dobil 24 milijonov evrov za Lendavo

Skladišče in širitev pakirnega centra Polovica denarja za širitev proizvodnje in polovica za visokotehnološko skladišče Lek je uspel, kljub ostri konkurenci za pridobitev naložbenih sredstev znotraj skupine Novartis oziroma generične divizije Sandoz, kamor spada tudi sam, s svojo ponudbo za postavitev novega skladišča z visokimi regali in širitev proizvodnih zmogljivosti v Pakirnem centru Lendava. Odločitev o tem, komu denar, naj bi bila sprejeta zadnje dni junija, nanjo pa so se v Leku in Lendavi pripravljali že veliko prej. Prve dni maja je namreč družba Lek že zaprosila na lendavski upravni enoti za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev objekta v velikosti 5.300 kvadratnih metrov, dolžine 110 metrov, širine 40 metrov in višine 30 metrov, ki ga bo ta izdala takoj, ko bo investitor vlogi priložil potrdi-

lo o plačanem komunalnem prispevku Občini Lendava in izjavo lastnika sosednjega zemljišča, da se strinja z nameravano gradnjo. Lek je že lastnik velikega kompleksa, ki zajema tudi še nepozidana okoliška zemljišča, zato izjava soseda, to pa je lahko le podjetje Ilirija, verjetno ne bo ovira. Nova naložba je ocenjena na 32 milijonov ameriških dolarjev (dobrih 24 milijonov evrov), polovica tega bo za širjenje proizvodnih zmogljivosti in polovica za gradnjo skladišča, ki bo visokotehnološko in avtomatizirano. Po opravljeni strokovni oceni razširitev proizvodnih zmogljivosti pakiranja trdih farmacevtskih izdelkov in novo skladišče ne bosta vplivala na povečanje obremenitev okolja.

Pakirni center Lendava je bil zgrajen leta 2009, naložba je takrat stala 13 milijonov evrov in prinesla 35 delovnih mest, danes pa v njem dela okoli 200 ljudi. Je tudi eden izmed večjih in pomembnejših Sandozovih pakirnih centrov, ki je namenjen oskrbovanju več kot 60 trgov po svetu s končnimi izdelki iz Sandozovih tovarn. Nova naložba potrjuje pomen celotne lokacije v Lendavi v okviru skupine Sandoz, je ob tem povedal dr. Simon Rečnik, direktor Pakirnega centra Lendava, župan mag. Anton Balažek pa je dodal, da so jo v občini težko pričakovali in si želijo, da bi, tako kot naložbe Sandoza v Lendavi do zdaj, prinesla nova delovna mesta. Majda Horvat

V Murski Soboti so se predstavili pomurski kandidati novoustanovljene Stranke Mira Cerarja, ki ji doslej številne javnomnenjske raziskave napovedujejo celo zmago na predčasnih državnozborskih volitvah prihodnjo nedeljo. Kot je poudaril predsednik stranke Miro Cerar, so proti dosedanjim praksam delovanja v politiki. Kot še pravi, je treba depolitizirati gospodarstvo in odpraviti birokratske ovire, prav tako bi bilo treba po njegovih besedah konsolidirati javne finance. Po besedah priljubljenega profesorja ljubljanske Pravne fakultete bi bilo treba tudi racionalizirati javno upravo in narediti spremembe v zdravstvu. »Ena izmed nalog prihodnje vlade, če bomo v njej sodelovali, je vzpostavitev večje povezanosti med regijami. Ne samo tako, da se vlada pride slikat, temveč v smislu delovne povezanosti,« pravi Cerar, ki meni, da bi si lahko regije posredovale primere dobrih praks na različnih področjih. V lendavskem okraju bo za Stranko Mira Cerarja kandidiral samostojni podjetnik in lendavski občinski svetnik Franc Laj, ki ima po lastnih besedah dolgoletne izkušnje z delom v gospodarstvu, med drugim je, kot pravi, vodil pripravo dokumentacije za več projektov Kmetijskega gospodarstva Lendava. V Ljutomeru je kandidat ekonomist Aleksander Kavčič, nekdanji vodja ljutomerskega občinskega odbora LDS. Na Goričkem kandidira politologinja Ksenija Flegar. V Murski Soboti bo kandidiral komercialist Dušan Radič, zaposlen v marketinškem oddelku Podjetja za informiranje, širši javnosti bolj znan kot avtor in nastopajoči v tedenski satirični oddaji Zamurjenci na Radiu Murski val. »Postali smo družba brez jasnega cilja, potrebujemo spremembe na vseh področjih,« pravi Radič, ki se želi v državnem zboru aktivirati predvsem na področju malega gospodarstva, kmetijstva in smotrne porabe evropskih sredstev. V gornjeradgonskem okraju pa bo kandidirala

učiteljica sociologije in slovenščine na radgonski osnovni šoli Vera Granfol.

Tudi Alenka Bratušek predstavila svoje kandidate Predsednica vlade Alenka Bratušek je v Murski Soboti predstavila kandidate Zavezništva, ki bodo kandidirali v pomurskih okrajih. Pred predstavitvijo kandidatov je predsednica vlade obiskala Pomurske mlekarne in Center za ravnanje z odpadki Puconci. Kot pravi, si v stranki prizadevajo predvsem za socialno občutljivo Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi državljani enake možnosti. Za Zavezništvo Alenke Bratušek bo v Lendavi kandidirala vzgojiteljica predšolskih otrok Dragica Gruškovnjak. Kandidat v ljutomerskem okraju Ervin Kosi, ki danes živi v Ljubljani, je 23 let delal v državni upravi. Zaposlen je na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Sam meni, da ni neuresničljivo, da bi Pomurje postalo slovenska Toskana. Na Goričkem bo kandidirala direktorica hotela Diana Olga Belec, ki se je po lastnih besedah za kandidaturo odločila, ker podpira politiko vlade Alenke Bratušek, predvsem jo navdušujejo, kot pravi, močne ženske, ki so polne energije. Obljublja, da se bo kot poslanka borila z vztrajnostjo, s katero se bori za hotel z 50 zaposlenimi, za rešitev katerega je zastavila vse svoje osebno premoženje. V Murski Soboti bo kandidiral profesor športne vzgoje na OŠ Beltinci Zoran Kos, ki med drugim daje poudarek zagotovitvi pogojev za zdrav način življenja državljanov in lokalno pridelani hrani. Opozarja še, da bi bilo treba bolnišnico v Murski Soboti ohraniti v sedanji obliki. Podjetnica Sonja Kreslin, ki bo za Zavezništvo kandidirala v Gornji Radgoni, meni, da bi bilo treba hitreje razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Kot pravi, bi se morala turizem in kmetijstvo razvijati z roko v roki. T. M.

Občina Kuzma

Parkirišča so že urejena – težave s kanalizacijo Posthumno priznanje dvema nekdanjima rokodelcema lončarju Adolfu Hašaju in »bogecmajstru« Antonu Krpiču Občina Kuzma je letošnje slovesnosti ob občinskem prazniku raztegnila na dva tedna. Župan Jožef Škalič je povedal, da gre za konec mandata in se to lahko razume kot začetek predvolilne kampanje za jesenske lokalne volitve. Opozoril je, da se pri tem zanemarja, da se letos končuje evropska finančna perspektiva 2007–2014, s katero je povezanih veliko lokalnih projektov, ki so končani letos ali bodo naslednje leto. Letos so v občini končani trije pomembni projekti. Končno podobo sta dobila pločnik in park v Kuzmi v vrednosti 60 tisoč evrov. V Matjaševcih so v petek slovesno odprli parkirišče s pločnikom. Vrednost naložbe je 200 tisoč evrov. Naslednjo nedeljo bodo predali namenu obnovljen športni center v Trdkovi. Škalič meni, da gre za pomembne pridobitve v posameznih krajih, ki so vredne pozorno-

V Matjaševcih so se začele ob odprtju največje letošnje naložbe – pločnik in parkirišče v Občini Kuzma – desetdnevne slovesnosti ob občinskem prazniku. Praznovanje bodo sklenili v nedeljo na Trdkovi. fotografija jure zauneker

Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Dejan Fujs (direktor in v. d. odgovornega urednika), Majda Horvat, Janez Votek, A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Köleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (urednica fotografije), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šömen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18

sti. Bolj kot to je pomembno, da so vse prireditve dobro obiskane in da gre za prijetna druženja krajanov. Poleg končanih naložb bo občina namenila 30 tisoč evrov vsem vaškim skupnostim za sprotna vzdrževalna dela na javnih objektih. Bolj kot dosežki pa ga skrbi zastoj, ki je nastal pri objavi zadnjega razpisa, ko so oddajali vloge – Kuzma za gradnjo kanalizacije v vrednosti 1,5 milijona evrov – na bencinskih servisih. S to naložbo bi občina uredila komunalno infrastrukturo. Če bo razpis neveljaven in sredstev ne bo mogoče izkoristiti ali bodo preusmerjena iz manj razvitih v druga okolja, je to lahko veliko breme za občino v naslednjem mandatu. Po Škaličevem mnenju projekta sami ne bodo zmogli v celoti pokriti. Verjetno bi bil prevelik zalogaj, če bi za njegovo izvedbo najeli posojilo. Trenutno znaša občinski dolg 248 evrov na prebivalca in se na

letni ravni zmanjšuje. Po načrtu bodo dolg odplačali v naslednjih šestih letih. Izguba evropskih sredstev za kanalizacijo pa bo ustavila razvoj na drugih področjih. To pa ne pomeni, da bo ogrozila komunalno ureditev desetih parcel za mlade družine, ki jim jih bodo ponudili po spodbudnih cenah. Edini odprt projekt je energetska sanacija šole, vreden 300 tisoč evrov, ki bo končan do septembra. Osrednja slovesnost brez visokih političnih predstavnikov, vendar s sosednjimi župani, je bila v nedeljo. Na njej so sicer posthumno podelili občinska priznanja lončarju Adolfu Hašaju in rezbarju ali po domače »bogecmajstru« Antonu Krpiču. Jožef Škalič je povedal, da je občina to morala narediti, saj gre za človeka, ki sta tamkajšnjim krajem nekaj dala in tudi nekaj pustila. J. V.

Elektronska pošta: Vestnik: [email protected], marketing: [email protected], naročniška služba: [email protected], www-stran: http://www.vestnik.si.

(marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 98,80 evra, za pravne osebe 145,60 evra, za naročnike v tujini 208 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 62,40 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo online dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija. Naklada: 11.300 izvodov.

Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z izdajateljem.

4

gospodarstvo

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Kitajski poslovneži v Gornji Radgoni

Prefinjena strategija in butična prodaja V živilski industriji so možnosti večjega poslovnega sodelovanja s Kitajsko – Prihodnje leto predstavitev Kitajske na sejmu Agra Konec junija so Slovenijo obiskali predstavniki kitajske nacionalne zbornice za uvoz in izvoz hrane, kmetijskih proizvodov in drugih izdelkov živalskega porekla, ki jih je vodila podpredsednica zbornice Yu Lu, in delegacija kitajskih gospodarstvenikov. Prvi dan obiska so se ustavili tudi v Gornji Radgoni, kjer so se v prostorih Pomurskega sejma srečali z uradnimi predstavniki pomurske regije ter slovenskimi in pomurskimi podjetniki s področja živilske industrije. Pred začetkom srečanja so jim pripravili pogostitev s tipičnimi domačimi jedmi in pijačami, v posebnem prostoru pa so predstavili tudi slovenske živilske izdelke, ki bi bili najbolj zanimivi za kitajski trg. Slovensko-kitajsko srečanje je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v sodelovanju s Pomurskim sejmom in njegova izvršna direktorica Mateja Jaklič je poudarila, da so nadvse ponosni, da je dogodek potekal prav na njihovem sejmišču in da bo nekajletno tesno sodelovanje z zunanjim ministrstvom kmalu obrodilo sadove: »Agra kot največja sejemska prireditev je namreč vezana na kmetijstvo in živilsko industrijo in s kitajskimi podjetji smo se že dogovorili o skupinski razstavi Kitajske na sejmu Agra 2015. Seveda smo morali organizatorja te predstavitve iz Pekinga prej malo usmeriti, saj je Slovenija po velikosti malo večja kot Peking, da so omejili svoje razmišljanje glede predstavljanja. Prav gotovo bo prineslo tako sodelovanje številne prednosti in priložnosti za sejem, pomursko regijo in Slovenijo.« O tem je prepričan tudi dr. Janez Šumrada, veleposlanik in vodja sektorja za gospodarsko promocijo

Dr. Janez Šumrada, veleposlanik in vodja sektorja za gospodarsko promocijo na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve.

»Slovenci izvažamo na Kitajsko že za pol milijona evrov vin pa tudi elektroindustrijske izdelke v višini sto milijonov evrov. Seveda pa smo veliki uvozniki iz Kitajske, predvsem industrijskih proizvodov, uvoz je od pet- do šestkrat večji kot izvoz in znaša od 500 do 600 milijonov evrov.« (T. Z.)

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij fotografiji bernarda b. peček

li, kajti: »Naši živilski proizvodi imajo neko raven zaščite, zato kopiranje pri teh izdelkih ni mogoče. Sicer pa slovenskega živalskega mesa se pač ne da kopirati. Načelno sem optimist in ne pesimist.« Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je nanizala kar nekaj konkretnih podatkov. Slovenija je namreč že zdaj dokaj velik izvoznik hrane in pijač, saj izvozimo kar 21 odstotkov tovrstnih proizvodov. Kitajske goste so najbolj zanimali vina ter mesni in slaščičarski izdelki oziroma čokolade in bomboni. Vsak vstop na tuji trg je težek, zato se podjetja pred odločilnim korakom rada povezujejo in skupaj spoznavajo pravila in predpise. Še posebej je to nujno pred vstopom na

na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Pravzaprav so možnosti za povečanje sodelovanja na vseh področjih gospodarstva in ne le na kmetijsko-živilskem. Povedal je: »Slovenija ima dokaj velike izkušnje pri izvozu proizvodov neživalskega izvora v Republiko Kitajsko, mislim predvsem na pijače, tako alkoholne, zlasti pivo, kot tudi nealkoholne. Tokrat smo poskušali ugotoviti možnosti povečanja sodelovanja v živilski industriji. Kitajski način komuniciranja je popolnoma drugačen kot naš, zdaj so šele v fazi poslušanja in zbiranja informacij in o učinkih tega srečanja za zdaj še ne moremo govoriti.« Čeprav je Slovenija v primerjavi s Kitajsko zelo majhna, je g. Šumrada prepričan, da imamo možnosti večjega izvoza. Prav tako je ovrgel bojazen, da bi nas Kitajci kopira-

kitajski trg. Tatjana Zagorc je opozorila: »Kitajska ni lahek trg, je izredno težaven trg, zato pred vstopom koristijo takšna srečanja in izkušnje drugih izvoznikov. Slovenci na Kitajsko izvažamo že za pol milijona evrov vin pa tudi elektroindustrijske izdelke v višini sto milijonov evrov. Seveda pa smo zelo velik uvoznik, saj je uvoz industrijskih izdelkov iz Kitajske od petdo šestkrat večji kot izvoz in znaša od 500 do 600 milijonov evrov. Kar se tiče uvoza živil, je tukaj EU in ravno tako je Slovenija dokaj zaprt trg, vsi pa bi se v primerih, ko uvažamo hrano iz drugih držav, morali zavedati, da ne smemo uvažati cenene hrane, ampak posegati le po topproizvodih drugih držav, kajti le na ta način lahko ohranimo dostojanstvo hrane in pijače.« Bernarda B. Peček

Agrokor – Mercator + Konzum = MercZum

Dober ali boljši sosed, to je zdaj vprašanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 100 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu in elektrotehniki. Najbolj iskani poklici v tem tednu: delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah - 30, elektromehaniki - 9, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev - 8, zidarji ipd. - 6, gradbinci ipd., d. n. - 5, izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. - 5, strokovni sodelavci za zdravstveno nego - 4, elektroinštalaterji - 4, natakarji - 3, zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki - 3, upravljavci strojev za zemeljska dela - 3. Iščejo se tudi: strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov 2, učitelji praktičnega pouka - 2, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok - 2, kuharji - 2, mizarji ipd. - 2, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. - 2, zdravniki specialisti - 1, inženirji elektrotehnike - 1, inženirji strojništva - 1, strokovnjaki v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu - 1, komercialni zastopniki za prodajo ipd. - 1, fizioterapevti - 1, zobozdravstveni asistenti - 1, inženirji elektrotehnike - 1, kozmetiki ipd. - 1, livarji ipd. - 1, strugarji ipd. - 1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ, z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si.

Zaposlenim se za delovna mesta v prodajalnah menda ni treba bati, kupci pa pričakujejo ugodnejšo izbiro Se bo za Pomurje s prodajo Mercatorja kaj spremenilo? Verjetno ne. Tokrat bo ostala enaka še barva. Pravzaprav se ne da več kaj veliko spremeniti ali zmanjšati, kajti na trgovinskem zemljevidu Pomurja se je v zadnjih dvajsetih letih marsikaj spremenilo ravno zaradi centralizacije in širitve Mercatorja – najprej z združevanjem enot, nato s prevzemom Potrošnika in Živil. Maloprodajna mreža se je vse bolj krčila, prodajale so se nepremične in tudi sedanja opuščena podoba mesta Murska Sobota s prazno Blagovnico in Šopingom je predvsem zasluga dosedanjih Mercatorjevih »reorganizacij« in »racionalizacij«. Ostalo je še okrog 30 prodajnih enot. Po več kot desetih letih načrtovanja velikega nakupovalnega središča sredi Murske Sobote na prostoru, ki ima za Mursko Soboto zgodovinsko vrednost, saj so bili tukaj stara bolnišnica, Murina šivalnica in nato dolga leta sedež Veletrgovine Potrošnik, je bilo že lani vsem v Pomurju jasno, da iz obljubljenega megasredišča s 120 zaposlenimi, s 26 drugimi lokali in skoraj 400 podzemnimi garažami ne bo nič. In prav z gradnjo tega središča, ki so jo prelagali iz leta v leto, sta bila povezana nadaljnji razvoj in urejanje velikega dela mesta. Tudi število zaposlenih se je zmanjševalo že nekaj let, predvsem v režiji Mercatorja, opustili so neuspešne prodajne programe in trge na Balkanu, kjer niso uspeli – na primer v Albaniji in Bolgariji.

Radenska odplačala posojila Radenska je bila lastnica 96.952 delnic Mercatorja in je tako s prodajo delnic Agrokorju prejela 8,4 milijona evrov kupnine. S tem je odplačala praktično vsa posojila, ki jih je imela, in je odslej še bolj »zdravo« podjetje kot prej, so sporočili iz Radenske, d. d. Najverjetneje pa to ne bo vplivalo na nadaljevanje

Zakaj je danes tako nujno prodati Mercator, se mnogim zdi nerazumno. Toda vse se je začelo sredi poletja 2005. leta, ko sta Kad in Sod brez javnega razpisa prodala 30-odstotni delež Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško. Danes so na čelu vseh teh družb popolnoma druge uprave: Zoran Jankovič je odšel iz Mercatorja še istega leta, prav tako sta danes v povsem drugačnem položaju takratna prva moža Igor Bavčar in Boško Šrot. Po desetih letih imajo zaradi teh vratolomnih finančnih akcij probleme mnogi, na primer Pivovarna Union, NLB, Pivovarna Laško, Nova KBM, Gorenjska banka in tudi Radenska, ki ji zaradi dosedanjega izčrpavanja (in ne slabega poslovanja) prav tako grozi prodaja. Po devetem poskusu prodaje je torej vendarle uspelo – že nekaj časa je znano, da je prodaja Mercatorja končno stekla, toda za precej nižjo ceno kot na začetku prodaje. Prav tako je

postopka prodaje Radenske, ki poteka po scenariju Pivovarne Laško, ki prav tako prodaja tudi Večer in Delo, kvečjemu bodo za Radensko upravičeno pričakovali boljšo ceno. Kakor smo v Vestniku že poročali, sta se pri oddaji skupne ponudbe za nakup povezali češka Kofola in družina Polič iz Slovenije.

bilo že nakazanih 172 milijonov evrov kupnine in Agrokor je tako postal lastnik 53,12 odstotka delnic. Skupno naj bi hrvaški kupec za Mercator odštel 325 milijonov evrov, za preostali delež lastnine (1.767.083 delnic) pa je minuli teden že objavil prevzemno namero, v tridesetih dneh pa mora objaviti še prevzemno ponudbo. Zakon o prevzemih določa, da je cena za preostale delnice enaka kot za prvi sklop, torej 86 evrov za delnico. Po dokončni odločitvi so se uprizarjali protesti »Mercatorjevih prodajalk« zaradi domnevne ogroženosti delovnih mest 11.500 zaposlenih in še sto tisoč delovnih mest, ki so vezana na Mercator, ki so podobni predvolilnim akcijam. Edini, ki so lahko resnično v strahu, so Mercatorjevi dobavitelji – pa še tu ni nič jasnega. Kajti Ivica Todorić jim obljublja prodor na balkanske trge. Nekateri bodo prav gotovo uspeli – toda ko bo treba izbrati med slovenskim

dobaviteljem in proizvajalci podobnih izdelkov iz koncerna Agrokor (ki ima tudi živilskopredelovalno industrijo in polnilnice pijač), je vprašanje, kaj bo pretehtalo. Tako kot se bojijo naši dobavitelji in prodajalci, se za prihodnost bojijo tudi Agrokorjevi zaposleni in dobavitelji, saj hrvaški mediji poročajo, da jim zaradi nakupa slovenskega trgovca grozi zapiranje Konzumovih prodajaln, saj naj bi se v prihodnje prodajna mreža usmerjala predvsem v sodobna Mercatorjeva nakupovalna središča. Ivica Todorić, lastnik Agrokorja, za zdaj v medijih zagotavlja, da ne bo uničil največjega slovenskega trgovca, ampak se bo zavzemal za večji in uspešnejši prodor Mercatorja na nove trge. Prav tako ne bo odpuščal prodajalcev. Enako so nam pred letom na naše povpraševanje zagotavljali iz uprave Mercatorja, in sicer da bo za dobre prodajalke in prodajalce v Mercatorju vedno dovolj dela, da so trgovine bistvo njihove dejavnosti in da jih večina posluje pozitivno. Mogoče se bo v prihodnje pojavilo vprašanje, ali bolje delajo Agrokorjeve ali Mercatorjeve prodajalke, čez nekaj let pa se bomo spraševali, ali ponujajo boljšo ceno za največjega balkanskega trgovca Nemci ali Francozi. Sicer pa: že zdaj se nove delnice v prevzemnikovem imenu zbirajo v za ta namen ustanovljeni družbi z omejeno odgovornostjo Agrokor Investements s sedežem na Nizozemskem. Bernarda B. Peček

www.vestnik.si | e: [email protected]

gospodarstvo

10. julija 2014 | Vestnik |

Wienerberger prevzel Tondach Gleinstätten

DUTB posredoval v Gornji Radgoni

Tondach Slovenija ohranja samostojnost

Pramagu dom

Največji opekarnar na svetu je lahko priložnost – Proizvodnja in delovna mesta niso ogrožena – Tondach je blagovna znamka, ki ostaja Wienerberger, največji svetovni proizvajalec opeke z Dunaja, je drugega julija objavil prevzem družbe Tondach Gleinstätten iz avstrijske Štajerske. S tem je novega lastnika dobila tudi družba Tondach Slovenija iz Borec pri Križevcih pri Ljutomeru. Novica o prevzemu ni nobeno presenečenje, saj je prevzemnik to namero napovedal že pred tremi leti, ko je začel v družbi Tondach Gleinstätten AG povečevati lastniški delež, je pa s tem dejanjem postalo aktualno vprašanje, kaj lastniška povezanost dveh proizvajalcev sorodnega gradbenega materiala prinaša v proizvodnem in organizacijskem smislu za podjetje Tondach Slovenija in njegovo samostojnost. Toliko bolj, ker je v Ormožu, torej nedaleč stran, že opekarna Wienerberger, ki je glede na tržni delež vodilni proizvajalec opeke v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z direktorjem družbe Tondach Slovenija Jožetom Štraklom.

ravni, saj to, kar proizvede, tudi uspe prodati, tega pa pameten lastnik ne bo nikoli zavrgel. Zaposleni v vašem podjetju so verjetno preverili, kakšen je socialni položaj zaposlenih pri ormoškem podjetju Wienerberger. Ali lahko pričakujejo, da se bo zaradi istega lastnika kar koli spremenilo? S tem, da smo stopili pod skupno streho, zaposleni nimajo drugačnega izhodišča glede plač in, kot mi je znano, smo s podjetjem Wienerberger pri tem na dokaj enaki ravni in primerlji-

mljemo kot nekaj pozitivnega in kar nam odpira nove razvojne možnosti, za katere sem prepričan, da bodo srednjeročno in dolgoročno realizirane. Podjetje Tondach Slovenija se je v več primerih pokazalo kot družbeno odgovorno. Kaj lahko lokalno okolje pričakuje po spremembi lastništva? Ne prej niti zdaj nimamo navodil ali omejitev glede tega, koliko sredstev lahko namenimo za podporo neki organizaciji in v katerem lokalnem prostoru, vse pa je seveda odvisno od ekonomske moči in uspešnosti našega

Kaj torej omenjena lastniška sprememba pomeni za podjetje Tondach Slovenija? Lastniška sprememba ne prinaša nobene spremembe v koncernu Tondach, prav tako ne za naše podjetje. Vse je tako, kot je bilo včeraj, tudi danes, in vsi, ki smo zasedali vodstvene položaje v lokalnih podjetjih, ostajamo na svojih mestih. Seveda pa z novim lastnikom Tondach vstopa v neko novo obdobje in razsežnost ter pričakujemo lahko kar nekaj sinergij, ki jih bomo v prihodnje uveljavljali še močneje kot do zdaj, predvsem na finančno-tehničnem in predvsem na marketinško-prodajnem področju. Skupaj bomo močnejši, saj gre za dve pomembni blagovni znamki, še posebej, ker je Wienerberger podjetje svetovnih razsežnosti in z letnim prometom skoraj štiri milijarde evrov. Mi že zdaj sodelujemo z družbo Wienerberger v Ormožu in si izmenjujemo informacije, vendar gre za dve ločeni podjetji, ki še naprej delata vsaka za svoj račun in s svojim vodstvom. V tem pogledu ne bo nobenih sprememb. Zniževanje stroškov pa se vendarle lahko ustvarja v lastniško povezanih družbah tudi z združevanjem nekaterih poslovnih funkcij. Ali lahko pričakujemo v prihodnje organizacijske spremembe zdaj res dveh samostojnih pravnih subjektov? S podjetjem Wienerberger iz Ormoža sodelujemo že več kot leto dni na prodajnem in marketinškem področju in z različno intenziteto glede na interes obeh družb. Na primer, ko imamo poslovne dogodke, na katere lahko povabimo skupne poslovne partnerje, in si delimo stroške. Ne bo pa prišlo do tega, da bi mi zmanjšali število zaposlenih, ker bi Wienerberger prevzel del funkcij, ali obratno. To ni načrtovano, o tem se ne pogovarjamo in trenutno nimamo nobenih tovrstnih informacij, poudarjeno pa je bilo, da Tondach ostaja v tej obliki, organizaciji in kulturi, kot je zdaj, prav tako s tem proizvodnim in prodajnim programom ter na trgih, kjer je že zdaj. Vse to pa zahteva celotno strukturo in hierarhijo podjetja, kot je zdaj, s proizvodnjo, prodajo, marketingom in vodenjem. O tem, kaj se bo morda dogajalo v prihodnosti, pa seveda ne morem napovedati niti izključiti možnosti, da bo kdaj prišlo tudi do drugačnih oblik povezanosti. Zagotovo pa ni nobene bojazni, da bi v kratkem času prišlo do sprememb, ki bi pomenile odpuščanje ali celo zapiranje tovarne. Trenutno je aktivnost družbe Tondach na visoki

5

Slaba banka nasprotovala odločitvi stečajne upraviteljice – Bračko kar pozabil na bloka in obljube Nedokončana Stavbarjeva bloka v Gornji Radgoni bosta še nekaj časa nedokončana. Tako je odločila slaba banka (DUTB), kjer so nazadnje pristale terjatve bank do mariborskega Stavbarja. Nasprotuje namreč odločitvi stečajne upraviteljice Marine Pilej in sodišča, da bi za zaradi večkratnih neuspešnih dražb prodala nedokončana Stavbarjeva bloka za 510 tisoč evrov Komunali Slovenske gorice, katere lastnika sta Marjan Bračko in Konrad Živko. Cena naj bi bila veliko prenizka (manj kot polovica vrednosti), saj sta bili leta 2011 nepremičnini ocenjeni na 2,3 milijona evrov. Marjan Bračko (ki je sicer na dopustu) nam je po telefonu zatrdil, da se ne bo pustil izsiljevati in v prihodnje ne bo več sodeloval pri nakupu nedokončanih blokov. Prepričan je, da so razmere na pomurskem nepremičninskem trgu popolnoma drugačne kot v Ljubljani, zato je nesmiselno vztrajati pri visoki ceni. Hkrati je pritrdil, da je že solastnik doma starejših v Gornji Radgoni, saj naj bi postalo podjetje Pramag lastnik 49- odstotnega deleža. Za nakup je odštelo 333 tisoč evrov. Družba Pramag, posredovanje in zastopništvo,

iz Sp. Hajdine je bila ustanovljena letos marca, ustanovitelja sta Branko Poredoš in Marjan Bračko, zastopniki in direktorji pa poleg že omenjenih še Peter Emeršič in Miran Milošič. Torej je Bračko ves čas vedel (tudi ko je dajal izjave za medije), kdo je zainteresirani kupec solastniškega deleža v domu starejših. Anton Kampuš, župan Občine Gornja Radgona, je priznal, da je bil Pramagov nakup lastniškega deleža v domu starejših v Gornji Radgoni za občinsko upravo nemajhno presenečenje, saj o tem prej niso bili obveščeni. Toda še naprej zaupa pravnemu strokovnjaku, zato bo upošteval njegov nasvet in uporabil vse pravne podlage, tako da je prepričan, da bodo na koncu vseeno prišli do 49-odstotnega deleža v domu starejših. Na pripombo, da so pred prodajo tudi na občini dobili ponudbo za nakup in bi lahko pred Pramagom kupili ta delež, je Kampuš odgovoril, da na osnovi zadev, ki mu jih je povedal odvetnik, ni nobenega razloga, da kljub vsemu v prihodnje ne bi mogli kupiti tega deleža. Zato bodo pri nakupu vztrajali. Bernarda B. Peček

AP Murska Sobota

Izplačilo dividend Za lani dober poslovni izid, 12 milijonov evrov

Kljub novemu lastniku ostaja Tondach Slovenija samostojno podjetje, ki dela za svoj račun ter ohranja proizvodni in prodajni program, s tem pa tudi delovna mesta. fotografija nataša juhnov vi tudi glede povprečne višine plače, ki pa je seveda odvisna od strukture zaposlenih. Med nami torej ni bistvenih razlik in obe družbi zaposlenim izplačujeta vse obveznosti in celo nekoliko nad povprečjem v državi. In kako bo vnaprej? Tako kot imamo opredeljeno v poslovnem načrtu. Pred kratkim smo pri nas opravili manjšo uskladitev plač, ki sicer ni velika, je pa vendarle korak naprej. Glede na poslovne učinke in rezultate upam, da nam bo tudi v prihodnje dana možnost, da bomo zadeve vodili v dobro naših zaposlenih. Glede na postopno spreminjanje lastniškega deleža objavljen prevzem verjetno ni bil presenečenje niti za zaposlene. Pa vendar, kako so to sprejeli? Že pred prevzemom smo zaposlene na zboru delavcev seznanili s tem, da Wienerberger krepi lastniški delež v Tondachu in napovedali možnost prevzema, nismo pa mogli natančno napovedati, kdaj bo do tega prišlo, saj je to stvar odločitve lastnikov. Zaposleni so mirno sprejeli obvestilo, s katerim smo jih seznanili o prevzemu, saj vedo, da družba Tondach Slovenija tudi po tem v enaki obliki in vsebini deluje še naprej ter da niso grožena njihova delovna mesta. Vsi tudi vedo, da je Wienerberger zelo močna družba, kar je-

poslovanja. Drži, da imamo čut odgovornosti do okolja, kar štejem kot pomemben del pri poslovanju, in dokler bomo v vodstvu enaki ljudje, ne vidim razloga, da bi tu prišlo do sprememb. Odnos do okolja razumem kot eno izmed funkcij podjetja, s katerim si utrjuje ugled, s tem pa rasteta tudi blagovna znamka in njena prepoznavnost, posledično pa tudi interes po nakupu naših proizvodov, česar pa ne moremo izmeriti. V glavnem smo podpirali neprofitne organizacije in društva, ki delujejo humanitarno in prostovoljno, res pa nikoli nismo imeli sredstev za sponzoriranje. Prepričan sem, da okolje to ceni, in če me že vi vprašate na tak način, je to že neko sporočilo. Prepričan sem, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, še posebej, če bo mogoče na trgih, kjer smo prisotni, prodati kaj več. Kdaj se vam izteka mandat oziroma kdaj bo novi lastnik preverjal uspešnost poslovodstev odvisnih družb? V tem letu bomo zagotovo podpisali nove pogodbe o zaposlitvi, ki so v pripravi. Napovem pa lahko tudi to, da je v odstopu naš generalni direktor in predsednik uprave v koncernu Tondach Franz Olbrich in da se bo ob meni vodstvo okrepilo še z enim članom, ki pa bo iz našega podjetja. Majda Horvat

Delničarji Avtobusnega prometa Murska Sobota si bodo izplačali dividendo 0,85 evrov bruto na delnico ali skupaj 81.931 tisoč evrov, preostali bilančni dobiček, ki je znašal konec lanskega leta 1.261.639 evrov, pa ostane po izplačilu nagrade direktorici nerazporejen. Avtobusni promet skoraj v celoti lastniško obvladuje podjetje Linija, d. d., tega pa v večinskem deležu podjetje Papilio, d. o. o., ki so ga ustanovili zaposleni in prej zaposleni. Linija ima vknjiženih tudi 175 lastnih delnic v vrednosti 21.177 evrov. Na skupščini Avtobusnega prometa Murska Sobota kot tudi na skupščini

družbe Linija so delničarji direktorici obeh družb Ani Kralj ter nadzornemu svetu podelili razrešnico. Avtobusni promet Murska Sobota je lani ustvaril dobrih 12 milijonov evrov prihodkov ali 912 tisoč manj kot leto prej, je pa bil čisti poslovni izid boljši in je znašal 718 tisoč evrov, leto prej pa 266 tisoč evrov. Podjetje je lani v primerjavi z letom prej pomembno zmanjšalo tudi dolgoročno in kratkoročno zadolženost, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala dobrih 32 tisoč evrov. M. H.

6

kmetijstvo

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Kmetijsko gospodarstvo Lendava

V poljedelstvu prva violina v državi 25 zaposlenih ustvarilo milijon evrov dobička brez upoštevanja lanske letine – V štirih letih so investirali okrog tri milijone evrov Jožefa Magyarja, direktorja KG Lendava, bolj kot položaj pridelovalcev hrane skrbi politična stabilnost. Brez stabilizacije političnih razmer v prihodnje se bo država znašla v agoniji in iz tega se ne bo več mogoče izkopati. Ob vrnitvi h kmetijstvu je poudaril, da družinske kmetje brez ekonomskega povezovanja in vlaganj v skladiščne prostore pri žitih ne bodo prišle do zadovoljive rešitve in bodo kar naprej žrtev izsiljevanja predelovalcev.

Na dnevu odprtih vrat za zainteresirano javnost in poslovne partnerje konec prejšnjega meseca so v Kmetijskem gospodarstvu (KG) Lendava podrobno predstavili svojo dejavnost. Ob predstavljeni tehnologiji pridelave, hektarskih donosih in kakovosti pridelanih poljščin so podrobno predstavili rezultate poslovanja za zadnja štiri leta. Direktor KG Lendava Jožef Magyar je prepričan, da uspešnosti ali neuspešnosti kmetijskega posestva, samo poljedelskega ali z vključeno živinorejo, ni mogoče meriti skozi eno leto. Zaradi naravnih zakonitosti, nujnosti vnaprejšnjega financiranja pridelave in ob spoštovanju starega pravila v ekonomiki kmetovanja, ki pravi, da dober gospodar eno letino prodaja, drugo ima v skladišču in tretjo na njivi, je treba poslovanje oceniti in si ustvariti realno sliko o podjetju glede na njegove izide najmanj štirih let. KG Lendava skupno obdeluje 2425 hektarjev površin. V kolobarju ima tri kulture – pšenico na 1290 hektarjih, koruzo na 730 hektarjih in oljno ogrščico na 405 hektarjih površin. Pri pšenici prevla-

izobraževanje kmetovalcev 13. 7. 2014: njiva ob mlinu na veter, Stara Gora, 13.00, ne velja za KOP – prireditev, dopolnilne dejavnosti – 20. Žetev zlatega klasa

fotografija nataša juhnov

duje sedem sort, koruzi prav tako sedem in pri oljni ogrščici tri. Pri pšenici in koruzi je pet sort nosilnih, dve pa sta zasejani na manjših površinah. To pomeni, da sta sorti v preizkušanju tako po višini pridelka kot kakovosti. Jožef Magyar je povedal, da izkušnje zadnjega desetletja kažejo, da je treba posebno pozornost nameniti obna-

šanju posamezne sorte v spremenjenih vremenskih razmerah. Za dobre pridelke niso več pomembni samo agrotehnični ukrepi, ampak odzivanje rastlin na spremenjene vremenske razmere. Kot je povedal, so pri izvajanju agrotehničnih ukrepov edine rezerve, ki jih kmetijstvo še ima na voljo. Sodobna tehnologija in di-

gitalna obdelava podatkov za gnojilne načrte in zaščito ter zemljevid pridelka prinašata velike prihranke. Po oceni Jožefa Magyarja ne gre samo za finančni prihranek, ampak za ključno spremembo za manjšo obremenitev zemlje in s tem za manjšo izpostavljenost neugodnim vremenskim vplivom, predvsem eroziji. Poudaril je, da to zahteva velika investicijska vlaganja v tehnologijo. V zadnjih štirih letih so investirali okrog tri milijone evrov, in to pretežno v posodobitev in širitev objektov – skladiščnih zmogljivosti ter kmetijske in druge tehnološke opreme. Na letni ravni proda podjetje na trgu od 14 do 18 tisoč ton pridelkov. Ob analizi poslovanja KG Lendava je zanimiv podatek o lastnih cenah pridelave. Te se na povprečni ravni zadnjih štirih let gibljejo za pšenico okrog sto evrov za tono, podobno je s koruzo, za oljno ogrščico pa znaša okrog 155 evrov. Nihanja pri stroških pridelave so največja pri oljni ogrščici. Razlog je preprost, to je kultura, ki je najbolj občutljiva za preveliko spomladansko vlago in moče, ki so pogoste zadnji dve leti. Uničen posevek takoj vpliva na nižji donos in poveča stroške pridelave. Prodajne cene ali optimalne prodajne cene, ki jih dosega KG Lendava, so se za pšenico gibale od 166 evrov za tono leta 2009 do 236 evrov za tono leto 2012. Cene so bistveno višje od cen, ki so jih dosegali kmetje. KG Lendava ne nastopa na trgu z žiti in drugima dvema kulturama na trgu ob žetvi. Celoten pridelek uskladiščijo in ga prodajajo v tržno

sem Jasmina Opec in kandidiram za poslanko Državnega zbora, ker želim nadaljevati boj za Prekmurje, ki nikoli več ne sme biti obrobje države, ampak ponos Slovenije. Zato bom nadaljevala delo, ki prina­ša konkretne rešitve in zagotavlja, da birokrati v Ljubljani nimajo pravice preslišati ljudi v Prekmurju. Doslej sem se med drugim vneto zavzemala za to, da se prekmurski dijaki in študenti lahko vozijo v Ljubljano po subvencionirani ceni, za ustavitev davka na nepremičnine, ki je bil zelo krivičen za naše ljudi, proti dvojni obdavčitvi delavcev, ki delajo v Avstriji in drugih gla ničesar, skupaj pa za nas ni nič državah, in ukinitvi kmečkih po- nedosegljivo. kojnin. Zelo sem vam hvaležna za zaupaNeomajno sem zagovarjala pomur- nje, ki ste mi ga izkazali. Zato tudi v sko perspektivo tudi pri vseh drugih prihodnje obljubljam realne rešitve temah, ki močno pestijo naše ljudi in se zavezujem narediti vse, kar je in jih v Ljubljani preprosto ne razu- v moji moči, da jih izpeljem. mejo, ker tam takšnih težav ni. Poseben poudarek bom dala kme-

Država se mora urediti Jožef Magyar je povedal, da se ob teh rezultatih ne more pritoževati. Saj ne, da dobro poslujejo, poslujejo z lastnim kapitalom, kar je v današnjih časih redkost. Poudaril je, da se to lahko hitro obrne, če se iz bilance izločijo prihodki iz subvencij. Podjetje je dobilo v iztekajoči se finančni perspektivi okrog 1,2 milijona evrov subvencij na leto, a tudi brez njih bi bilo poslovanje podjetja še vedno pozitivno in ga ne skrbi njegovo preživetje. Omenil je tudi, da so pripravljeni na nova pravila igre v naslednji finančni perspektivi. Pri tem ni pomembno, ali dobijo več ali manj, ampak pripravljenost, kako bodo izkoristili zemljišča in prilagodili kolobar zahtevam nove perspektive. Bolj kot znotraj kmetijstva Jožef Magyar vidi probleme zaradi nedorečene in stihijske politike na državni ravni. Če se po izrednih volitvah razmere ne bodo stabilizirale ter vlada in parlament ne bosta pripravila ustreznih strategij, se lahko hitro zgodi, da postanemo pri oskrbi s hrano popolnoma odvisni od tujine, tega pa si država ne sme dovoliti. Prepričan je namreč, da tako kot drugih področij tudi kmetijske politike ne morejo urejati prekupčevalci, ampak pridelovalci in potrošniki. J. Votek

Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova ulica 4, 1000 Ljubljana

Drage Prekmurke in Prekmurci,

najugodnejšem času – ta je običajno v prvem četrtletju leta in primerjave tržnih cen na domačem in tujih trgih to potrjujejo.

Odločno se bom borila proti temu, da nam birokracija na ministrstvih v Ljubljani pretvarja Krajinski park Goričko, ta biser kakovosti življenja, v neživljenjsko breme. In maksimalno se bom zavzemala za decentralizacijo postopkov in za vnovičen prenos pooblastil v našo pokrajino.

To bo najboljša priložnost v štirih letih, da pošljemo signal v Ljubljano, da je Prekmurje Slovenija, da smo Prekmurke in Prekmurci enakopravni državljani, ki ne le zahtevamo, ampak tudi zelo veliko prispevamo k bogastvu naše države.

Prekmurje potrebuje konkreVsi uspehi, ki sem jih pri tem dose- tijstvu, ki je vse bolj v resnih teža- Zato vas vljudno vabim, da v ne- tne rešitve. Hvala za vašo podgla, so naši skupni uspehi. Zelo se vah. Preveč je birokracije, ki omejuje deljo pojdete na volitve in ob- poro! krožite številko 1. Jasmina Opec zavedam, da brez vas ne bi dose- kmete, tako majhne kot velike.

kmetijstvo

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

7

Zadruga Biža

Združeni ponudniki so skupaj močnejši Novo socialno podjetje ekoloških kmetov, rokodelcev in drugih posameznikov – Od zadruge do Baute z uživalnico v centru Šavel Najprej sva klepetala o zadružništvu, veliko nas ima namreč še vedno v ušesih neki negativen prizvok, ko slišimo zanj. Toda Boštjan B. Bavčar, direktor Biže, vidi v zadrugi samo dobro: »Zdi se mi, da vedno bolj prihajajo v ospredje. In jaz zadrugo vidim kot najbolj demokratičen način združevanja in povezovanja. Naša zadruga recimo združuje ponudnike ekoloških živil in pridelkov, tradicionalnih rokodelskih izdelkov pa še koga. Kaj bodo imeli člani zadruge od tega, da bodo vključeni v Bižo? Že to, da ponujamo njihove izdelke v Bauti Biža, je nekaj. Pa seveda bodo ljudje – ker bomo seveda skrbeli za promocijo – slišali tudi za njih. Smisel zadružnega združevanja skratka vidim v tem, da vsak član da drugemu članu in hkrati zadrugi sami dodano vrednost.«

BOLJŠA STRAN SPLETA

Od čokolade do moke, sira in lesa

Po načelu pravične trgovine

Vsak član plača članski delež, imajo pa tudi le neke vrste podpornike, ki z denarjem pomagajo Biži (za)živeti, to je pa tudi vse. Ti nimajo nobenih izdelkov, ki bi jih tržili. Bavčar: »To so podporni člani, medtem ko bo klasičen član zadruge prisoten na naših sejmih, promocijskih akcijah, drugih dogodkih pa tudi v trgovini z uživalnico. Kandidirati nameravamo tudi na različnih razpisih, tako da se znamo udeleževati še zelo zanimivih stvari. Pa še nekaj je značilno za Bižo – članski delež je enkraten, to ni letna članarina ali mesečna ali kaj podobnega.« Za zdaj so v Bižo vključeni Čokoladnica Passero, Mlinarstvo Kolenko, Planet Konoplja, Franc Ažman s svojim Okrog.Lo, Sirarstvo Gorički raj, in številne fizične osebe, ki Bižo podpirajo.

Biža ima v svojem jedru zapisano tudi idejo socialnega podjetja. Seveda me zanima, kaj natančno naj bi ta pojem pomenil. Bavčar: »Mi smo socialno podjetje tipa B, zadruga je le pravna podlaga za ustanovitev tega podjetja. Tip B, o katerem govorim, pa pomeni, da zaposlujemo osebe iz ranljivih skupin. Trenutno smo sicer še čisto na začetku in zaposlenih – poleg mene in ene osebe v Bauti – še nimamo, a osebe s posebnimi potrebami bodo pač lahko opravljale vse, kar bo v naši trgovini in uživalnici potrebno.« Ko takole sediva, ugotovim, da uho izredno poboža ime Biža, pa tudi uživalnica ni slaba. Boštjan Bavčar: »Ime Biža smo skovali iz biološke iže, torej neke hiše s tradicionalnimi elementi našega okolja, uživalnica pa ima prav tako dva pomena. Po eni strani lah-

Pomurski sejem

Ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov podoba regije Trije domači nagrajenci so in niso odsev stanja v domači predelavi – Ocenjevali tudi pijače Pomurski sejem je predstavil svoje drugo letošnje ocenjevanje. Za mlekom je komisija pod vodstvom dr. Božidarja Žlendra ocenila meso, mesne izdelke in mesnine. Ocenjevanje je potekalo v dveh delih. Na prvem je sodelovalo pet podjetij z 18 izdelki, na drugem pa 23 s 123 izdelki. Šampion kakovosti letošnjega sejma je Pivka Perutninarstvo, ki je dobila tudi največ zlatih medalj za tržno ponudbo svežega mesa. Med šampioni kakovosti sta pašteta clasic in pašteta z bučnim semenom mesarstva Kodila. Za ta dva izdelka in prekmursko šunko so dobili zlato medaljo. Šampion kakovosti je tudi chili con carne soboškega Proconija. Zlato medaljo je dobil za piščančji zrezek v gobovi omaki, špagete z mesno omako in piščančje ruladice v omaki s svaljki. Med nagrajenci je meso iz tünke Tünke Sever Cven. Dr. Božidar Žlender, predsednik komisije za ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, je poudaril premik v kakovosti prijavljenih izdelkov za ocenjevanje. Vsi izdelki so bili nagrajeni, to pa po njegovem pomeni, da predelovalna industrija usmerja svoje aktivnosti v razvoj – predvsem v kakovost. Pozitivno je, da je industrija predstavila desetino novih vrhunskih izdelkov. Rezultatom ne kaže oporekati. Ob rob ocenjevanju se vseeno postavlja vprašanje, kje so razlogi za skromno udeležbo pomurskih predelovalcev na ocenjevanju. Na njem letos očitno ni bilo radgonskega Mira. Zanimivo je, da je na ocenjevanju vse več manjših predelovalcev iz preostanka države, ki z dobljenimi priznanji promovirajo svoje izdelke. Je pa še ena zanimivost, ki jo je bilo mogoče zaznati že pri ocenjevanju mlečnih izdelkov. Na ocenjevanjih sodeluje predelovalna industrija iz sosednje Hrvaške, predvsem iz Varaždina, ki očitno poskuša doseči prek sejma Agra in udeležbe

Šampion kakovosti letošnjega sejma je Pivka Perutninarstvo, ki je dobila tudi največ zlatih medalj za tržno ponudbo svežega mesa. Med šampioni kakovosti sta pašteta clasic in pašteta z bučnim semenom mesarstva Kodila. Šampion kakovosti je tudi chili con carne soboškega Proconija. na ocenjevanjih prepoznavnost svojih izdelkov na slovenskem trgu. Ta ji je cenovno zanimiv in z vidika logistike lahko dosegljiv.

Pijače Na ocenjevanju sadnih sokov, pijač in vod so sodelovali veliki in priznani proizvajalci pijač in polnilci vod. Letošnji šampion kakovosti je Fructal iz Ajdovščine. Manjših proizvajalcev, predvsem sokov, na ocenjevanju ni bilo, to pa po svoje preseneča, saj razstava kmečkih dobrot na Ptuju kaže čisto drugačno podobo proizvodnje sadnih sokov – bodisi kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah, v nekaterih primerih pa so to že manjši proizvodni obrati. Ob znanih domačih proizvajalcih se spet srečamo s hrvaško Vindijo iz Varaždina. J. V.

Boštjan B. Bavčar, direktor Biže, je v dobrem mesecu, kolikor zadruga obstaja, organiziral tudi že dobrodelno zbiranje sredstev za obolelo deklico iz Pomurja. fotografija tilen flegar

ko prideš in v naši uživalnici nekaj zaužiješ – ponujamo naravne čaje in sokove pa tudi vsa zelo zdrava olja lahko pri nas dobite na žličko – poleg tega pa torej lahko samo prideš in uživaš (smeh).« Direktorju Biže se zdi pomembno, da posebej omeni tudi način delovanja Baute Biža, saj bo funkcionirala po načelu pravične trgovine: »Člani naše zadruge in poslovni partnerji prejmejo pošteno plačilo za svoj izdelek, pridelek ali opravljeno delo.« Zanimiv pa se mi zdi tudi njegov pogled na okolje, saj pravi, da je bistvo njihove zadruge tudi sledenje interesov skupnosti, v kateri živijo: »Naša vizija je razvoj ekološkega gospodarstva in razvoj nekoč tukaj razvitega rokodelstva, pozabiti pa ne smemo na družbeno odgovorno delovanje. In verjamem, da smo združeni močnejši, saj s tem, ko je bolje enemu členu skupnosti, uspevajo tudi drugi.« Vida Toš

8

(iz)brano

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Poklicna matura 2014 v Pomurju

Obnova OŠ Gornja Radgona

Urška in Andreas

Počitniško gradbišče

Na pomurskih srednjih šolah je poklicno maturo opravilo 357 dijakov V ponedeljek, sedmega julija, so dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol izvedeli, kako uspešni so bili pri opravljanju letošnje mature. V Pomurju so lahko z dosežki zelo zadovoljni, pa ne samo zato, ker se lahko ponovno pohvalijo z 18 zlatimi maturanti in dvema, ki sta dosegla vseh možnih 23 točk, ampak zato, ker je maturo uspešno opravilo 357 od skupno 365 dijakov, ki so jo opravljali v prvem roku. Tudi 13. generacija maturantov v programu predšolske vzgoje Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je dosegla lepe uspehe, saj je bilo vseh 52 maturantov uspešnih, tri maturantke so zlate, poleg Melani Lainščak in Ines Nemec tudi Urška Lukovnjak, ki je dosegla vse možne točke. Vse možne

točke je dosegel tudi Andreas Sarjaš s programa strojni tehnik na Dvojezični srednji šoli Lendava, od 20 maturantov pa je postal zlati maturant tudi Sandi Lazar. Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota je maturo opravljalo 75 dijakov, uspešnih je bilo 73, kar štirje dijaki pa so dosegli zadostno število točk za naslov zlati: Mojca Bagari, Jaka Potočnik, Anita Preinšperger in Urška Slavič. Tudi na Biotehniški šoli Rakičan se lahko letos pohvalijo z zlato maturantko Dorotejo Fartek, od 18 maturantov pa so razen enega vsi uspešno opravili maturo. Na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci jih je bilo od 31 maturantov uspešnih 29, na Ekonomski šoli Murska Sobota pa so v programih ekonomski tehnik in logistični tehnik ve-

Urška Lukovnjak s Kapelskega Vrha v Občini Radenci je dosegla vse možne točke na poklicni maturi v programu predšolska vzgoja na gimnaziji Franca Miklošiča. fotografija iz osebnega arhiva

seli, da je vseh 39 maturantov uspešno opravilo maturo. Zlata maturantka pa je Saša Baler; od 15 maturantov poklicnotehniškega izobraževanja v programu ekonomski tehnik je maturo opravljalo 15 dijakov, 13 jih je bilo uspešnih, vseh 14 maturantov v programih izobraževanja odraslih pa je bilo uspešnih. S sedmimi zlatimi in kar 112 uspešnimi maturanti (od skupno 113) se lahko tudi letos pohvalijo na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Zlati maturanti iz programa strojni tehnik so Blaž Brenčič, Damir Skuhala in Jakob Šadl, Matjaž Bunderla, Damjan Časar in Tilen Kocbek so s smeri tehnik računalništva, Tjaša Majerič pa je zlata maturantka na smeri okoljevarstveni tehnik. Bernarda B. Peček

Andreas Sarjaš iz Nedelice v Občini Turnišče je že do zdaj večkrat presenetil z odličnimi dosežki na raznih tekmovanjih, čeprav se je šolal v programu strojni tehnik, je blestel tako na tekmovanjih iz znanja matematike kot tudi iz znanja slovenščine. fotografija bernarda b. peček

Podpis pogodbe med občino in izvajalci za izvedbo druge faze energetske obnove šole v Gornji Radgoni Skoraj 600 učencev OŠ Gornja Radgona bo septembra sedlo v lepše, bolj zračne predvsem pa bolj zdrave učilnice. Do takrat naj bi namreč končali energetsko obnovo notranjosti šolske stavbe, ki bo letos oktobra praznovala 40-letnico. To pomeni, da bodo zaposleni, predvsem pa ravnatelj Dušan Zagorc, večino počitniških dni tudi to leto preživeli na šoli. Že v dneh pred začetkom tokratnih del, ki so jih začeli takoj po podpisu pogodb, so morali opravili veliko fizičnega dela oziroma pripravljalnih del. Vse prostore, kjer bo gradbišče – kabinete, učilnice, jedilnico in avlo –, so morali izprazniti ter prenesti stole in drugo opremo v telovadnico. Pri pripravah na obnovo so sodelovali vsi učitelji, pa tudi čistilke, hišnika in delavci, ki so zaposleni prek javnih del. Po opravljenih gradbenih in inštalacijskih delih, torej po 25. avgustu, bo treba vso opremo ponovno prinesti nazaj v učilnice. Prvo fazo obnove so izvedli že v letu 2011, ko so zamenjali celotno strešno kritino, ki je bila še iz salonitnih plošč (ki so zaradi vsebnosti azbesta prepovedane), dotrajana okna z energijsko varčnimi, naredili novo fasado, nadstrešek nad glavnim vhodom in rešili problem meteorne vode. Do zdaj so na račun kogeneracije prihranili okoli 40 odstotkov energije, saj za ogrevanje ne uporabljajo več olja, ampak plin (pred tem so v eni kurilni sezoni porabili 90 tisoč litrov olja). K manjši porabi so prispevali tudi nova fasada in okna. Po tokratni obnovi, ki zajema obnovo stropov in montažo dodatne toplotne izolacije, spuščanje stropov v učilnicah, kabinetih in zbornici, ureditev rekuperacije, elektro-

Celotna vrednost naložbe v energetsko obnovo gornjeradgonske šole je nekaj več kot 1,6 milijona evrov, od tega so letošnja dela vredna več kot 670 tisoč evrov. inštalacijska in slikopleskarska dela, pa bo prihranek pri porabi toplotne energije še večji, predvsem pa bodo boljše bivalne razmere učencev in vseh zaposlenih na šoli. Celotna vrednost naložbe v energetsko obnovo gornjeradgonske šole je nekaj več kot 1,6 milijona evrov, od tega so letošnja dela vredna več kot 670 tisoč evrov (85 odstotkov sredstev bodo financirali s sredstvi kohezijskega sklada Evropske unije, ki so namenjena energetski sanaciji javnih stavb. Druga dela pa spadajo k občinskim investicijskim vzdrževalnim delom. Pred dnevi je župan Anton Kampuš podpisal pogodbo s Srečkom Knupležem (Knuplež, d. o. o.), katerega podjetje bo izvajalo gradbena in obrtniška dela, s Vojkom Potočnikom (podjetje EnRa iz Hoč bo izvajalo elektroinštalacijska dela), z Ivom Vogrincem, predstavnikom podjetja Milana Pintariča, ki bo izvajalo strojnoinštalacijska dela, ter z Mitjem Žnidaričem iz podjetja Progrin, ki bo opravljal strokovni gradbeni nadzor. Bernarda B. Peček

Analiza regijske sheme

Za kadrovske štipendije skoraj tri milijone evrov Precej denarja ostaja nepodeljenega – Mladi se ne želijo zgodaj vezati na delodajalca – Blažji pogoji glede vračanja štipendij Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura) je pred dnevi predstavila analizo regijske štipendijske sheme od leta 2008 do 2014. Ta je med drugim pokazala na razhajanja na področju ponudbe del in želj mladih.

Pokritih 55 odstotkov ponudb Pri tej shemi pomurski delodajalci na javni poziv RRA Mura vsako leto oddajo svoje ponudbe. Polovico kadrovske štipendije dijakom in študentom, ki se vključijo v shemo, pokriva delodajalec, polovico pa RRA Mura s prijavo na javne razpise in podpisom pogodb z Javnim skladom RS za razvoj kadrov. Namen te sheme je izobraževati ljudi za delovna mesta, ki jih regija potrebuje. Analiza, ki jo je za RRA Mura pripravila Pomurska gospodarska zbornica, kaže, da je bilo v šolskih in študijskih letih od 2008/2009 do 2013/2014 oddanih 571 potreb stotih različnih delodajalcev in sklenjenih 314 pogodb o kadrovskem

štipendiranju. Tako je bilo pokritih 55 odstotkov ponudb delodajalcev. Največ potreb so v tem času delodajalci izrazili na področju strojništva in obdelave kovin, medicine, gradbeništva, ekonomije in gostinstva. Po stopnji izobraževanja so potrebovali predvsem kadre s srednjo tehniško in drugo strokovno izobrazbo. Pri 101 dijaku je znašala povprečna štipendija 273 evrov, 213 študentov pa je v povprečju prejemalo 379 evrov. Zneski prejetih štipendij pri štipendistih (dijakih in študentih) so z leti naraščali. Skupaj so za štipendije izplačali več kot 2,9 milijona evrov.

Strah pred vračanjem štipendij Analiza pa tudi kaže, da je z leti vse manj ponudb delodajalcev, ki so se zadnja leta ustalile pri številki 50, medtem ko je bilo recimo leta 2008 kar 261 ponudb. Žal tudi vsako leto ostane kar nekaj štipendij nepodeljenih. Razlogov

je več tako na strani delodajalcev kot dijakov in študentov. Pri prvih je to gospodarska kriza ter strah pred vračilom sofinanciranih sredstev. Eden izmed pogojev pri sofinanciranju države je namreč tudi to, da delodajalec štipendistu po šolanju zagotovi ustrezno zaposlitev, ki bo trajala najmanj za obdobje prejemanja kadrovske štipendije. Strah zaradi vračanja sredstev, če v roku ali sploh ne dokončajo šolanja ter se ne zaposlijo pri delodajalcu, pesti tudi mlade. Ti se tudi ne želijo zelo zgodaj vezati na nekega delodajalca, ampak bi se radi o tem odločali po šolanju. Prav tako so nekateri poklici, za katere so delodajalci oddali veliko ponudb, za mlade neprivlačni. To velja za poklice: orodjar, diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij, tesar, diplomirani zdravstvenik, elektrotehnik, diplomirani inženir elektrotehnike, gostinski tehnik in univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije.

Nekaj pogodb je bilo tudi prekinjenih, in sicer 57 od omenjenih 314. Glavni razlog je nedokončana šola, pri delodajalcih pa finančne težave ali stečaj.

Več fleksibilnosti pri pogojih Ob predstavitvi omenjene analize v klubu Pac v Murski Soboti se je razvila zanimiva razprava. Rešitev, da bi ostalo čim manj nepodeljenih štipendij, je tudi to, da se delodajalcem pred podpisom štipendijske pogodbe omogoči enomesečno poskusno delo. Na ta način se spozna z morebitnim štipendistom, in sicer z njegovimi delovnimi navadami in namerami med izobraževanjem. Mladi pa potrebujejo več promocije regijske štipendijske sheme in poklicev, za katere ostajajo štipendije nepodeljene. Pri debati so svoje povedali tudi predstavniki nekaterih podjetij, ki najpogosteje sodelujejo v regijski štipendijski shemi. Tako recimo v Splošni bolnišnici Murska Sobota z leti zmanjšujejo število

kadrovskih štipendij. Pri SGP Pomgrad pa zaradi velike ponudbe gradbenikov letos ne nameravajo niti oddati ponudb. Nekateri so bili pri tem kritični do ostrih obvez, da mora delodajalec štipendista nujno zaposliti. Prav fleksibilnost pri pogojih vračanja sredstev bi bila po mnenju mnogih dober razlog, da bi bilo ponudb in tudi prijav mladih več. Kot je povedal predstavnik Javnega sklada RS za razvoj kadrov, bo novi zakon o štipendiranju pri tem ohlapnejši. Med drugim bo omogočal, da bo zaposlitev nujna le za eno leto in ne za toliko, kot je trajalo štipendiranje. Prav tako bo lahko štipendista po dogovoru s štipenditorjem zaposlilo drugo panožno sorodno podjetje iz regije ali zunaj nje. Predstavniki RRA Mura pa si tudi želijo, da bi država upoštevala nekatere subjektivne razloge mladih, zaradi katerih v roku ne končajo šolanja in morajo zato vračati štipendijo. C. K.

barometer Že 24. mednarodna zmaga Marina Kegla

Tanja Šalamon direktorica Sastele

Ob mednarodnem dnevu gluhih je na turnirju v Trenčinu na Slovaškem slavil edini predstavnik Slovenije Marino Kegl iz Murske Sobote. Dosegel je že 24. mednarodno turnirsko zmago v članski konkurenci gluhih teniških igralcev. Gre za izjemen uspeh. S svojimi igrami dokazuje, da se je le z vztrajnim delom mogoče prebiti v hudi mednarodni konkurenci.

Zdaj se je tudi uradno razkrilo, da sta za Andrejem Vidonjo, ki je s svojim podjetjem Sastela vzel v najem ljutomerski mestni hotel, do nedavnega Hotel Jeruzalem, Tanja in Marsel Šalamon. Na to so opozarjali nekateri upniki, ki so zaradi stečaja podjetja Rogljiček ostali praznih rok. Da so bile njihove reakcije zelo ostre, je pred pol leta priznal tudi Vidonja.

Marjan Bračko vzbuja dvom Marjan Bračko je za javnost govoril o poslovnem interesu za nakup nedokončanih stanovanjskih blokov v Gornji Radgoni in zamolčal, da mu je hkrati ali veliko bolj kot do stanovanj, v katere bi bilo treba še veliko vlagati, do lastništva v Domu starejših Gornja Radgona. Takšno ravnanje s figo v žepu vzbuja dvom tudi glede načina, kako je družba Pramag prišla do lastništva doma, in da je bila morda občini nastavljena zanka.

(iz)brano

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

9

Novomašnik Zoran Car

Prvo mašo imel že pri štirih letih Želja postati duhovnik tlela že od ranega otroštva – Vse več ljudi ugotavlja, da jih materialne dobrine ne zadovoljijo, zato iščejo vero moja želja. Bolj nenavadno bi bilo, če bi izbral drug poklic.«

Edini letošnji novomašnik v Škofiji Murska Sobota je Zoran Car iz Domajinec. Novo mašo je daroval minulo nedeljo v »domači« župnijski cerkvi na Cankovi. Svoje duhovniško poslanstvo bo nadaljeval kot kaplan v Župniji Ljutomer.

Nova maša

Otroške želje Odločitev za duhovniški poklic je velikokrat težka in sprejeta šele v zrelih letih. Zoran pravi, da je bilo pri njem nekoliko drugače. Želja postati duhovnik je tlela že od ranega otroštva. Zanimalo in veselilo ga je namreč vse, kar je bilo povezano z bogoslužjem. Spomni se, da je pri maši največkrat sedel s staro mamo v prvi vrsti ter veselo pel in molil. Ko je prišel domov, pa je še ponovil vse to, kar je župnik počel pri maši. Maševanje je tako postalo del njegove otroške igre. »Večkrat se zato pošalim, da sem imel svojo prvo mašo že pri štirih letih.« Že v prvem razredu osnovne šole je kot ministrant pomagal takratnemu cankovskem župniku Antonu Fakinu, ki je bil tudi njegov prvi mentor in vzgojitelj. Rad je hodil molit in ob praznikih krasit vaško kapelo, ki stoji lučaj od njegovega doma. »Ko so drugi fantje šli na igrišče, sem jaz šel v kapelo.« Pri vsem tem pa ni šlo le za obredje, ki mu je kot otroku vzbudilo željo po tem poklicu, ampak se je z leti vse bolj poglabljalo tudi prepričanje, da gre za božji klic.

Trenutki dvoma Seveda so tudi pri njem včasih bili trenutki dvoma glede tega, ali bo lahko opravljal duhovniški poklic. Prvič proti koncu osnovne šole, pa tudi pozneje v srednji šoli. »Najtežja so najstniška leta, še posebej pri takšni odločitvi. Tudi pri meni je bilo tako, toda vedno je prevla-

Letošnji novomašnik murskosoboške škofije Zoran Car s staršema Marjeto in Brankom fotografija ciril kosednar dala želja po duhovniškem poklicu.« Ko je v Mariboru obiskoval srednjo živilsko šolo, je živel v Slomškovem dijaškem semenišču, ki je ustanova za mlade fante, ki že čutijo klic, da bi postali duhovniki. V mestu ob Dravi se je vpisal tudi na študij teologije ter v bogoslovno semenišče. Pri tem je pomembno vlogo s svojim priporočilom škofom odigral takratni cankovski župnik Andrej

Zrim. »Fakulteta ti da intelektualno širino, življenje v semenišču pa te utrdi v prepričanju, da duhovno globino in nauči živeti v skupnosti.« Zadnje čase se malo mladih odloča za duhovniški poklic. Razloge vidi sogovornik tudi v sodobni družbi, kjer je vse usmerjeno k pehanju za materialnimi dobrinami, zato velikokrat zmanjka časa za poglobljeno vero. Kljub temu pa

verjame, da vse več ljudi začne ugotavljati, da jih materialne dobrine ne zadovoljijo, zato iščejo vero. Pri odločitvi za duhovniški poklic pa sta pomembna tudi podpora ter razumevanje bližnjih in staršev, ki včasih ne razumejo odločitve svojih otrok. »Pri meni to ni bila težava, saj so domači, tako oče kot mama pa tudi brat in stara mama, že od otroštva vedeli, kakšna je

Njegovo novomašniško geslo »Pod tvoje varstvo« je vzeto iz ene najstarejših Marijinih molitev iz začetka četrtega stoletja. »Že na začetku so se kristjani radi priporočali Mariji. Posnemati njo kot tisto, h kateri se velja zateči v varstvo, je in bo moje vodilo.« Obred nove maše je bil zanj velik dogodek, ki se ja začel z duhovniško posvetitvijo v stolni škofijski cerkvi v Murski Soboti. Kot pravi, je ob tem globoko doživel besede škofa Petra Štumpfa, ko mu je ta dejal, da bo odslej spremenil svoj življenjski stan in postal »duhovnik za vekomaj«. Še posebej pa mu bo v spominu ostalo slavje v domači vasi in župniji, predvsem zaradi domačih faranov in vaščanov, katerim je hvaležen za ves trud pri pripravi številnih dogodkov, ki so spremljali obred. »Še posebej se me je dotaknilo njihovo iskreno veselje, da ima vas ponovno duhovnika. Zadnji duhovnik iz Domajinec je bil Anton Žilavec, ki je novo mašo daroval daljnega leta 1940 in kmalu za tem umrl v drugi svetovni vojni.« Veseli ga, da so se slavja poleg domačih vernikov in drugih gostov udeležili tudi predstavniki in verniki evangeličanske in binkoštne cerkve ter Romi. S prvim avgustom bo začel delovati kot kaplan v Župniji Ljutomer. Tam je eno leto deloval že kot diakon, zato strahu pred neznanim ni. Nasprotno, tega se veseli, saj ve, da gre za zelo dejavno župnijo z aktivnimi verniki in župnikom ter razvitim duhovnim življenjem. C. K.

Slovesnost pri Copekovem mlinu

Nehajmo se deliti Osamosvojitev kot končno dejanje dolgega procesa

Zbrane na slovesnosti sta pozdravila tudi predsednik lendavske borčevske organizacije Jože Vidič in župan Občine Velika Polana Damjan Jaklin. V kulturnem programu so nastopili pevski zbor DU Velika Polana in učenci OŠ Miška Kranjca iz Velike Polane. Več fotografij na Pomurje.si. fotografija timotej milanov

Samozavest, ki jo je slovenski narod pridobil v drugi svetovni vojni, je prišla do izraza tudi ob koncu osemdesetih let dvajsetega stoletja, je povedal pri Copekovem mlinu v Mali Polani na slovesnosti ob 70. obletnici ustanavljanja odborov OF v Prekmurju slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič. »Sam razumem ti dve obdobji kot nadaljevanje nekega davno začetega procesa, ki je dobil leta 1941 z ustanovitvijo Osvobodilne fronte neizbrisen pečat začetka oboroženega boja slovenskega naroda proti okupatorju. 25. junij 1991, ko je bila razglašena suverena Slovenija, čemur je sledila vojna za samostojnost, je konec tega procesa. Današnja slovesnost je pomembno simbolno dejanje, ki potrjuje, da so k nastanku samostojne in suverene Slovenije pripomogli rodovi Slovenk in Slovencev v

različnih zgodovinskih obdobjih, zato si nima končne osamosvojitve nihče pravice lastiti,« meni Lipič, ki se z nostalgijo spominja osamosvojitvenih dni, ki jim namenja posebno mesto v slovenski zgodovini. »Takrat smo imeli privilegij, da smo spreminjali zgodovino slovenskega naroda, ki je bila vseskozi burna in uporniška. V tem uporništvu je bilo tudi veliko poguma celotnega prebivalstva Republike Slovenije, ki se je odločilo nadaljevati zgodovinsko pot v svoji samostojni državi.« Lipič se je v govoru dotaknil tudi sprave in potrebe po sodelovanju v prihodnosti: »Pomiritev bosta prinesla le resnica in iskreno obžalovanje vseh zločinov, ki so se zgodili, ne glede na to, kdo jih je storil. Nikoli pa pomiritve ne bo, če bomo še dalje izenačevali boj za svobodo svojega naroda z izdajo tega istega naroda.« T. M.

barometer Štefan Pavlinjek častni konzul V petek bo odprl v Murski Soboti svoja vrata konzulat Republike Makedonije, ki ga bo vodil častni konzul Štefan Pavlinjek, sicer lastnik družbe Roto. Slovesnost ob odprtju bo na dvorišču evangeličanske cerkve v Murski Soboti. Makedonija ima poleg veleposlaništva v Ljubljani tudi konzulat v Kranju, kjer je častni konzul Janez Bohorič, v Makedoniji pa poleg slovenskega veleposlaništva v Skopju deluje tudi konzulat v Bitoli.

Franc Podlesek nima za plače

Alenka Kučan o problemu samoohranitve

Direktor TMK Črnci in prokurist vinske kleti Kapela, ki ju lastniško obvladuje, očitno še ni končal načrtovanega dezinvestiranja. Zato tudi ni finančnega priliva, s katerim bi poravnal obveznosti delavcem Kapele. Posledica tega je stavka zaposlenih, saj niso prejeli treh plač in lanskega regresa. To lahko privede do stečaja, ki pa si ga Podlesek ne želi.

Ženske so prihodnost je projekt, v katerem je sodelovala tudi Ljudska univerza Murska Sobota z Alenko Kučan na čelu, in ki dobiva vse več odzivov tako v regiji kot zunaj nje. Loteva se namreč enega izmed najbolj perečih problemov regije, to je slabšanje demografske podobe oziroma izgubljanje njene vitalnosti z odhajanjem mladih izobraženih žensk.

10

kultura

| Vestnik | 10. julija 2014

Naključja III Od današnjega večera pa do 17. septembra bo v soboški galeriji svoje likovne poglede na tretji del Naključij, skupinske bienalne razstave, predstavljalo štirinajst umetnikov, med njimi Štefan Galič, Matjaž Geder in Katja Sudec.

Knjižne novosti Cankarjeve založbe Cankarjeva založba je ta teden predstavila svoje knjižne novosti. Med šestimi novimi knjigami so tri izpod peresa slovenskih avtorjev. V zbirki Čas misli je izšlo delo Telovadci nad prepadom avtorja Matjaža Lunačka, v zbirki S poti pa potopis En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo pisatelja, kolumnista in prevajalca Branka Gradišnika. Tretja knjiga je zbirka kratkih zgodb o priseljencih Dvoživke umirajo dvakrat avtorja Zorana Kneževića.

www.vestnik.si | e: [email protected]

Mirko Rajnar v Šibeniku Danes ob 21. uri bo v osrednji šibeniški galeriji svetega Krševana odprtje razstave del akademskega slikarja Mirka Rajnarja iz Murske Sobote. Razstava bo na ogled do 25. julija. Galerija sv. Krševana je v središču starega mestnega jedra in je v bistvu romanska enoladijska cerkev, ki je preurejena v galerijski prostor. Ustanovitelj galerije, ki veliko pozornosti posveča tudi pedagoškemu delu z mladimi, je mesto Šibenik.

Soboški harmonikarski orkester

Mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci

Deset let nastopanja

Duh naše ravnice

Prejemniki druge nagrade v Pulju in Trstu – V Sloveniji neke vrste posebnost

Soboški harmonikarski orkester pod vodstvom Mateja Zavca se ponaša z dobrim repertoarjem in kakovostno zasedbo. fotografija nataša juhnov

Harmonikarski orkester Murska Sobota je imel na letošnjih Soboških dneh dve nesreči. Prva je bila ta, da so ga organizatorji za nastop uvrstili v premor med koncertom izredno priljubljene skupine Modrijani, drugi pa ta, da se je po prvem delu koncerta Modrijanov ulilo kot iz škafa. Tako so se obiskovalci, ki bi morali nato poslušati omenjeni orkester, razbežali na vse strani, člani orkestra pa so igrali pred na žalost res maloštevilnim občinstvom. A tisti, ki je že prej slišal njihove tonske vaje ali je že prej prisostvoval kakšnemu njihovemu nastopu, ve, za kako dober repertoar in kakovostno zasedbo gre. In na srečo je takšnih ljudi že kar nekaj. Soboški harmonikarski orkester je začel delovati novembra 2003. Takrat se je na pobudo Mateja Zavca zbra-

Grossmann 10

Kadijević gost Kiera ne bo v Ljutomer Udo Kier, nemški filmski igralec (Moj zasebni Idaho, Kri za Drakulo, Rezilo …), ki naj bi bil gost na 10. Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina, menda zaradi organizacijskih nesporazumov ne bo prišel v Ljutomer. Tako bo najverjetneje glavni gost festivala, ki bo trajal od 15. do 19. julija, srbski filmski ustvarjalec Djordje Kadijević, režiser prve jugoslovanske grozljivke Ženska – metulj (Leptirica) iz leta 1973. Za tisti čas, ko so v glavnem prevladovali partizanski filmi, je bila to neke vrste senzacija, ljudje v kinematografih pa pogosto niso vzdržali do konca filma. V Skopju je neki gledalec med predvajanjem filma Leptirica celo umrl od strahu. T. K.

lo deset harmonikarjev, ki so osnovno glasbeno izobraževanje že končali in so želeli sodelovati v večji zasedbi harmonik. Prvi koncert je imel orkester le po nekajmesečnih vajah na nastopu ob Dnevu harmonike, ki ga vsako leto organizira aktiv učiteljev harmonike na Glasbeni šoli Murska Sobota. Koncert je bil zelo uspešen, to pa je celotni zasedbi vlilo še več volje do dela. Jeseni leta 2004 je orkester začel redno nastopati. Marca 2005 je začel delovati v okviru Društva harmonikarjev Murska Sobota, ki je bilo ustanovljeno zaradi potrebe po registraciji dejavnosti sekcij, te pa so se lahko potem pod okriljem društva povezale. Repertoar orkestra obsega glasbena dela pretežno zabavnih zvrsti, dolgoročni načrt pa je vključevanje čim več originalnih skladb. Or-

kester se je z leti razvil v homogeno skupino glasbenikov, ki igrajo poleg harmonike še na druga glasbila. V zasedbo so vključeni tolkala, flavte, klarineti in bas, to pa prispeva k bogatejši barvi zvoka in je v Sloveniji neke vrste posebnost. Leta 2007 se je orkester udeležil 32. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev v Pulju na Hrvaškem, kjer je v konkurenci harmonikarskih orkestrov umetniških gimnazij za doseženih 89,41 točke prejel drugo nagrado. Leta 2010 je dobil na mednarodnem tekmovanju Fisa … armonie v Trstu v konkurenci odraslih orkestrov prav tako drugo nagrado. Orkester je po krajšem premoru letos dopolnil zasedbo in je pod umetniškim vodstvom Mateja Zavca spet zelo aktiven. T. K.

Sedem dni ustvarjalo sedem umetnikov, ki so sedem dni prebivali in ustvarjali na lipovskih domačijah V Lipovcih je organiziralo tamkajšnje Društvo za napredek umetnosti Aquila 22. mednarodno likovno kolonijo Izak Lipovci, na kateri je sodelovalo sedem umetnikov. Slikarka Anna Plachecka Sniadach je iz Poljske, Marija Novaković iz Bosne in Hercegovine, Joanna Zejac Slapničar je bila rojena na Poljskem, živi pa v Sloveniji, Adel Seyoun je bil rojen v Iraku in prav tako živi in ustvarja v Sloveniji. Ivana Andrić Todić pa se je iz Hrvaške preselila v Celje. Sodelujoča slovenska slikarja sta bila še Lucija Strmec in Stojan Grauf. Na kolonijo je bil prijavljen tudi Azad Karim (rojen v Iraku, živi v Sloveniji), ki pa se je ni mogel udeležiti, bo pa svoje delo prispeval v zbirko likovnih del kolonije. Predsednica društva Aquila Jožica Jakob je povedala, da udeleženci likovne kolonije prebivajo pri vaščanih, sedež dogajanja pa je na domačiji Hohegerjevih. Ob slikanju vsako letu poskrbijo za druge dogodke in aktivnosti. Tako so pripravili v beltinskem gradu v sodelovanju s Kulturnim centrom Delavski dom Zagorje razstavo likovnih del udeležencev 50. Slikarske kolonije IzlakeZagorje 2013. Organizirali so še pohod po Izakovi poti med polji in po gozdo-

vih v okolici Lipovec ter delavnico Užitne divja rastline, ki jo je vodil Dario Cortese. Ob koncu pa so pripravili priložnostno razstavo del, ki so nastala na koloniji. Letos so povabili le slikarje, v preteklih letih pa so sodelovali tudi kiparji. Umetniški vodja kolonije akademski slikar Peter Vernik je povedal, da vsako leto povabijo slikarje z različnim pristopom do likovne ustvarjalnosti in tudi letos so nastala zelo pestra in kakovostna dela: »Veliko umetnikov, ki so doslej sodelovali na likovnih kolonijah v Lipovcih, sicer rajši dela v mirnem okolju, na domačijah gostiteljev ali v naravi, nekaterih pa družba večjega števila ljudi pri tem ne moti. Likovnih kolonij se običajno udeležujejo zato, da pri svojem ustvarjanju zamenjajo okolje in potem v svojo posebno motiviko vnesejo to novo okolje, kakor so ga videli in doživljali. Svojo izraznost prilagodijo okolju in ljudem, s katerimi živijo. Zanimivo pa je, da vsak ustvarjalec doživlja okolje, v katerem ustvarja, drugače, kar se lepo vidi na slikah. Na slikah se čuti pokrajina, v kateri ustvarjajo: prekmurska ravnica, polja, gozdovi, ljudje …« Jože Gabor

Med ustvarjalci je bil tudi Adel Seyoun, rojen v Iraku, ki živi v Desklah pri Novi Gorici. fotografija jože gabor

Abstrakcija fotokluba Murska Sobota Fotoklub Murska Sobota je pripravil v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota prvo klubsko razstavo v letu 2014, in sicer na temo Abstrakcija. Na razstavi sodeluje štirinajst avtorjev z osemindvajsetimi fotografijami. Razstava je na ogled do 14. julija. V prvi polovici letošnjega leta soboški fotoklub ni mogel pripraviti nobene razstave v Pokrajinski in študijski knjižnici, ker je bila njena avla neprenehoma zasedena z drugimi razstavami, zato pa bo v sredo, 15. julija, odprtje že druge klubske razstave Fotokluba Murska Sobota, tokrat na temo Portreti. Na našem posnetku je fotografija Ples avtorja Iztoka Lačna. T. K. fotografija tomo köleš

intervju

www.vestnik.si | e: [email protected]

Zoltan Marky, madžarski konzul v Lendavi

V Prekmurju bi morali doseči primorsko raven Poleg podpore prekmurskim Madžarom si prizadevajo tudi za boljše gospodarsko sodelovanje med državama in obmejnimi regijami

M

adžarska pod vodstvom Viktorja Orbana daje velik poudarek povezanosti matičnega naroda s svojo izseljensko skupnostjo, še posebej z Madžari, ki živijo v zamejstvu. V začetku letošnjega leta so tako v Lendavi odprli konzularno pisarno, ki jo vodi sedeminštiridesetletni diplomat Zoltan Marky, ki prihaja iz okolice Budimpešte. Pre-

Kaj so glavne naloge konzularne pisarne v Lendavi? Tukaj pravzaprav delujemo kot oddelek madžarskega veleposlaništva v Ljubljani in naša naloga je med drugim izboljšanje odnosov med Slovenijo in Madžarsko ter prav tako izboljšanje regionalnih odnosov med vzhodnim delom Slovenije in zaho-

Seveda. Želimo iti po tukajšnjih krajih med ljudi in pripraviti tako imenovane lokalne uradne ure v prekmurskih vaseh. Konzularna pisarna je bila odprta malo pred parlamentarnimi volitvami na Madžarskem, v njej so lahko prekmurski Madžari z madžarskim državljanstvom tudi oddali svoj glas.

10. julija 2014 | Vestnik |

11

da je dvojezično šolstvo v Pomurju le delno dvojezično, ker pouk ne poteka v celoti v madžarskem jeziku. Kako bi vi to spremenili?

V kakšnem stanju ste našli madžarsko manjšino v Prekmurju? Kaj bi se po vašem mnenju dalo še izboljšati?

Poleg madžarskega jezika in književnosti bi bilo dobro, če bi se dijaki učili v madžarščini tudi strokovne predmete, od matematike do zgodovine, ki jih danes poučujejo v slovenščini.

Kot je mogoče slišati tudi od manjšinskega predsednika in narodnostnega poslanca, je z zakonodajo vse dobro urejeno, vendar se v praksi to izvaja drugače. Uporaba dvojezičnosti bi morala biti naravna, ne samo v uradih, temveč tudi v vsakdanjem življenju. V Sloveniji sta dve avtohtoni manjšini in na drugem koncu države lahko vidimo, kako lahkotno živi ta dvojezičnost in se uresničuje. Dobro bi bilo, če bi tudi tukaj v Prekmurju dosegli enako raven kot na Primorskem.

Že, ampak kako to narediti v praksi? Vemo, da v Porabju deluje učiteljica slovenskega jezika, ki pomaga tamkajšnjim učencem in učiteljem. Se pripravlja morda podobno sodelovanje z madžarskimi institucijami ali profesorji? Dogovori že potekajo in pričakujemo, da bo strokovni sodelavec v kratkem začel delati. Njegovo delovanje bi skupaj financirali obe državi, trenutno potekajo usklajevanja med pristojnimi ministrstvi obeh držav. Bilo bi dobro, da bi čim prej dosegli sporazum, saj je predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath povedal, da bi strokovni sodelavec moral začeti delati že aprila.

Narodnostni poslanec Laszlo Göncz je omenil, da bi za to oba naroda na tem območju morala biti dvojezična. Kako bi lahko večinskemu narodu približali madžarski jezik? Spet se vračamo k šolstvu. Na tem področju bi bilo treba delati v smislu, da bi bila tistim, ki tukaj odraščajo, uporaba obeh jezikov nekaj naravnega. Enako velja, kot rečeno, za uporabo madžarskega jezika v uradih. S tem vprašanjem sem že obiskal tudi direktorja lendavske upravne enote. Zdi se mi, da bi bilo tukaj mogoče najti rešitve. Kako ocenjujete položaj madžarske manjšine v Sloveniji v primerjavi z madžarsko manjšino v drugih državah? Pravno so zadeve bolje urejene. Je pa po drugi strani res, da je tukajšnja manjšina številčno zelo majhna in se tega niti ne da povsem primerjati. Kot veste, živi v nekaterih regijah tudi po 600 in 700 tisoč zamejskih Madžarov, in nekaterih stvari, ki so tam samoumevne, si tukaj ni mogoče niti predstavljati. V letu 2012 je znašal obseg blagovne menjave med državama 1,5 milijarde evrov. Bilo je že več pobud, da bi se gospodarsko sodelovanje med državama okrepilo, med drugim je bila v Lendavi ustanovljena pisarna poslovne mreže karpatske regije, tudi podjetnikom s slovenskega narodnostno mešanega območja naj bi bilo omogočeno, da se prijavljajo na madžarske razpise. Kljub vsemu se zdi, da vse skupaj še nekako ni obrodilo sadov, ali so morda že na vidiku kakšne naložbe? Obmejne regije bi morale delati skupaj in v obdobju 2014–2020 čim boljše izkoristiti evropska sredstva. Tudi to lahko spodbudi gospodarski razvoj, največ pa bi morali narediti za sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji ter obrtniki. Zato so potrebna sredstva in mogoče bo v bližnji prihodnosti v teh krajih res prišlo do investicije, ki bi spodbudila to sodelovanje.

Madžarski konzul v Lendavi Zoltan Marky meni, da je madžarska manjšina v Prekmurju kot »mikroskupnost«, v kateri so, tako kot povsod, nekateri zadovoljni, drugi ne. Želi si, da bi v dvojezičnih šolah tudi strokovne predmete poučevali v madžarščini. fotografija timotej milanov den je prišel v Lendavo, je bil zaposlen na madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve in kasneje kot vodja oddelka za zunanje zadeve v madžarskem parlamentu, služboval je že tudi v Franciji in Ukrajini. Kot pravi, je regijo že poznal pred prihodom, saj se je večinoma ukvarjal z zamejskimi Madžari, ki živijo v tako imenovanem karpatskem bazenu. V zadnjem času Madžari poudarjajo tudi pomen gospodarskega sodelovanja med Madžarsko in območji, na katerih živi madžarska manjšina. Tako je bila že lansko leto v Lendavi odprta pisarna poslovne mreže karpatske regije, ki naj bi k temu pripomogla. Na preostalih področjih sodelovanja med državama je poleg projektov čezmejnega sodelovanja SI-HU, ki jih financira Evropa, utečeno tudi sodelovanje med Občino Lendava in samoupravo Budavar iz Budimpešte, ki sta imeli letos skupno sejo občinskih svetov, dosežki pobratenih lokalnih skupnosti pa so najbolj vidni pri kulturni izmenjavi in turistični promociji.

dnim delom Madžarske. Želimo tudi izboljšati gospodarsko sodelovanje med državama. Naši prvotni nalogi pa sta podpora in pomoč Madžarom, ki živijo na tem območju. Ob odprtju konzularne pisarne je bilo povedano, da bo ena izmed njenih nalog tudi pomoč prekmurskim Madžarom pri pridobitvi madžarskega državljanstva, potem ko je Madžarska sprejela zakonodajo, s katero je zamejskim Madžarom to omogočila. Koliko prekmurskih Madžarov se je odločilo za ta korak? Od 200 do 300 prekmurskih Madžarov se je odločilo, da oddajo vlogo za pridobitev madžarskega državljanstva. Imamo občutek, da se je zanimanje za to povečalo, odkar smo tukaj. Urejamo pa tudi številne druge stvari. Bi želeli, da bi se več ljudi odločilo za to? Pripravljate kakšne aktivnosti v zvezi s tem?

Koliko jih je to naredilo? Večinoma so tukajšnji pripadniki manjšine oddali svoj glas na Madžarskem in po pošti, kar so lahko naredili brezplačno. O teh nimamo natančnih podatkov, ker je to potekalo anonimno. Nekaterim pa je bilo zelo pomembno, da pridejo sem in to naredijo tukaj. Takih se je oglasilo okoli trideset. Ali je odprtje pisarne sovpadalo z volitvami po naključju ali je bila s tem namenom odprta ravno takrat? Volitve niso bile razlog za odprtje, temveč je šlo bolj za to, da se pisarna odpre še pred koncem mandata takratne madžarske vlade. Morate vedeti, da gre za več kot desetletje star načrt madžarske države, ki je zdaj uresničen. Ste član katere politične stranke? Ne. Sem uradnik že od leta 1997. Na nedavni manjšinski konferenci v Moravskih Toplicah ste povedali,

»Uporaba dvojezičnosti bi morala biti naravna, ne samo v uradih, temveč tudi v vsakdanjem življenju. V Sloveniji sta dve avtohtoni manjšini in na drugem koncu države lahko vidimo, kako lahkotno živi ta dvojezičnost in se uresničuje. Dobro bi bilo, če bi tudi tukaj v Prekmurju dosegli enako raven kot na Primorskem.«

Kaj pa zunaj sodelovanja glede evropskih sredstev? Ali obstaja zanimanje madžarskega kapitala za vlaganje v regijo? Madžarska podjetja se zanimajo tudi za privatizacijo, ki trenutno poteka v Sloveniji, med drugim potekajo razprave o možnem sodelovanju OTPbanke pri privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor. Omenja se tudi zanimanje madžarskega investitorja za gradnjo večjega logističnega središča v Prekmurju, vendar trenutno o tem še ne morem več povedati. Na predčasnih volitvah v državni zbor bo samo en kandidat za manjšinskega poslanca. Naj bo kandidat še tako dober, je verjetno za demokratično življenje manjšine slabo, da nima izbire? Verjetno je prehitro prišlo do novih volitev, da bi se nekdo lahko ustrezno pripravil na kandidaturo, enako je pri italijanski manjšini. Seveda bi bilo dobro, da bi bil tudi protikandidat, saj bi to spodbudilo tudi večjo udeležbo na volitvah. Danes sem se ravno pogovarjal s poslancem Gönczem, ki seveda ni bil tako nervozen zaradi nedelje, kot je morda nekdo drug, ampak bolj zanimivo bo kasneje, kaj bo čakalo novo slovensko vlado potem, ko bo sestavljena. Timotej Milanov

12

ljudje in zgodbe

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Ženske so prihodnost

Pojdi, a izkušnje prinesi domov Projekt začeli leta 2012, letos jeseni se končuje – Najpomembnejši cilj sicer ni ženska mreža, a ta bo očitno zaživela »Ljudsko univerzo Murska Sobota so povabili k sodelovanju pri projektu Ženske so prihodnost. Našel nas je vodilni partner, ministrstvo za regionalni razvoj in transport nemške pokrajine Saške, nam pa se je zdelo vse skupaj zelo zanimivo. Tudi zato, ker smo želeli dobiti neke mednarodne izkušnje, kar se tiče vsebine, pa tako ali tako,« mi še vedno z navdušenjem, čeprav se projekt kmalu izteka, razlaga direktorica Alenka Kučan: »Nikjer namreč nismo posebej zasledili, da bi se kakšen projekt ukvarjal z izobraženkami. Več jih je za nižje izobražene ali kakšna ženska društva, a tu pa so bistvo prav izobražene ženske. In to nas je pritegnilo.« K sodelovanju so pridobili kar nekaj zanimivih, ključnih, poslovnih … kakršnih kolih že žensk in prvi dokazi, da ta projekt ne bo ostal le sam sebi namen in le na papirju, so že tukaj.

mi ta generacija, ki mora nekaj narediti. Drugače bo naslednja generacija – če ne bomo ukrepali – izgubljena.

je prav v tem projektu komunicirala tudi z veliko študenti in se ji zdi, da bi kar ostajali v domači regiji, a ne, če je

Podelitev mednarodnih in regionalnih nagrad V Magdeburgu, kjer je bila podelitev transnacionalnih nagrad, so bile opažene tudi Pomurke. Alenka Kučan: »Predstavnice Dosorja so se udeležile podelitve, saj je bil Dosor nagrajen v kategoriji ženskam prijazno podjetje, medtem pa je Samanta Baranja v kategoriji ključna ženska s četrtim mestom za las zgrešila nagrado. Samanta je bila potem prepoznana kot ključna ženska na regijski ravni, saj je odlična vzornica tudi mladim romskim dekletom. Izmed ženskih start-up podjetij pa je na regijski ravni prepričala Jasmina Passero Sotošek, ki je dobro povezala tradicijo in inovativnost, pa še moža je pripeljala in s tem obogatila regijo.«

Prihodnost lahko spremenimo edino danes Projekti – mimogrede, ta beseda je zadnje čase ena izmed najbolj uporabljanih, pa tudi zlorabljenih – imajo sicer dve veliki težnji in napaki. Prva je ta, da obstajajo samo zato, da nekdo za nekaj dobi denar. Druga pa, da se pogosto ne uresničijo, skratka, ostanejo tam, kjer so se začeli – v ideji in mogoče še na papirju, v realnosti pa je videti bolj malo. A s tem že zdaj ni tako. Alenka Kučan: »Pri Women are future so se z neke druge plati lotili problematike, ki je pri nas zelo pereča. V Pomurju je namreč demografska slika slaba – in se ves čas še slabša –, a nihče glede tega prav nič ne dela. Zanimalo pa me je, kaj kažejo izkušnje drugih držav in regij, ki se srečujejo s problemom izseljevanja, in kaj nas čaka, če bomo sedeli takole križem rok, kot to večinoma počnemo zdaj. Zdi se mi namreč, da smo premalo ozaveščeni o tem, da smo prav

recimo Švedsko, kjer je ogromno primerov dobrih praks. Tako da smo s pomočjo prav tega projekta videli, kako se delajo podobne stvari drugje, črpali nove ideje in oblikovali nove sklepe. In to je neprecenljivo.« Izpeljali so tudi mednarodni natečaj, v okviru katerega so v različnih kategorijah iskali najboljšo ključno žensko, ženskam prijazno podjetje oziroma start-up žensko podjetje. In na natečaju so bile opažene tudi Pomurke.

Ženska mreža Dve na regijski ravni opaženi, Jasmina Passero Sotošek in Samanta Baranja (desno) fotografija bluecam studio Saj vidite, kako jih vzgajamo v smislu – 'pojdi'. Pojdi, ne pa tudi 'pridi nazaj'. Jaz sicer mislim, da je nujno treba iti ven. Pojdi, torej, dobi izkušnje, a se tudi vrni. Saj ostati v regiji ne pomeni, da nikoli nikamor ne greš. Pomeni, da greš, znaš kaj dobrega pobrati in prinesti nazaj.« Alenka dodaja, da

ta brez priložnosti: »Potem pa je spet nov izziv, kako mladim pokazati, da so v tej regiji priložnosti, če jih seveda znaš videti in izkoristiti. Če si dovolj kreativen in podjeten.« Alenka dodaja, da so v okviru aktivnosti v projektu lani imeli tudi tako imenovane študijske obiske: »Naš sodelavec je obiskal

Pomoč bivšim zaposlenim v Aha Muri

Alenkina največja »as karta«, ki jo vidi v tem projektu, pa je vzpostavitev ženske mreže. »Najprej smo začeli povezovati tiste ženske, ki so se prijavile na natečaj, zdaj pa želimo razširiti tako mrežo kot aktivnosti v njenem okviru. S tem je mišljeno, da bi se v okolju vzpostavila neka nova mreža, s pomočjo katere bi ženske vzdrževale stike, iskale skupne interese in vlagale v skupen cilj, to je v rast. Tako sebe kot svojega okolja, da se razume,« razlaga Alenka Kučan. »Kar se

tiče mreže, že imamo načrtovane aktivnosti za jesenske mesece. Srečale smo se recimo z novinarko Natašo Briški, ki jo naše aktivnosti zelo zanimajo in želi z nami sodelovati, prav tako sta obisk pri nas pravzaprav sami predlagali tudi znani sociologinji dr. Mirjane Ule in dr. Maca Jogan. In tu je videti, da smo dobile pozitivne odzive ne le znotraj regije, ampak tudi zunaj. In res fino, da smo se 'zmigale', nekaj naredile in začele povezovati (smeh).« V mreženju žensk vidi najpomembnejši vidik projekta, ker lahko po njenem mnenju stvari premakne le to, da se ženske povezujejo, nenehno izobražujejo, usposabljajo, ozaveščajo in delijo svoje izkušnje: »To bo za sabo avtomatično potegnilo tudi druge cilje projekta. Promocija, ki je prav tako ena izmed aktivnosti v projektu, je namreč minljivega značaja, saj se konča s koncem projekta. Njeni učinki pa so težko merljivi.« Pred koncem projekta bodo s partnerji oblikovali še transnacionalno strategijo o preprečevanju bega možganov mladih izobraženih žensk, ki jo bodo oktobra letos predstavili v Bruslju. »Morda se večini v regiji problematika projekta še ne zdi pereča,« razmišlja Alenka, »jaz pa mislim, da je nujno tudi po koncu projekta nadaljevati demografsko izobraževanje, in to predvsem tistih, ki lahko vplivajo na zaposlovanje in karierni razvoj mladih izobraženk. In z osveščanjem vseh o posledicah, ki se nakazujejo že čez slabo desetletje, ko bo Pomurje brez ukrepanja regija starejših in manj izobraženih. In nujna je ženska mreža. Ta lahko da bo ostala na čisto neformalni ravni, mogoče pa jo bomo celo formalizirale. A to ni bistvenega pomena. Bistveno je, da se ženska z žensko enostavno mora pogovarjati. Ker ena pove svoje izkušnje, ki jih lahko druga zelo koristno uporabi. In zakaj si ne bi olajšale ali olepšale življenja (smeh)?« Vida Toš

Gasilsko tekmovanje z rekordno udeležbo

Tokrat šolske potrebščine Več kot petina jih ima šoloobvezne otroke – Pomoč tudi v obliki botrstva

Ladislav Lipič, član uprave Fundacije Danila Türka, je pred dnevi predal predstavnikom CSD Murska Sobota šolske potrebščine za otroke bivših delavk in delavcev Aha Mure. fotografija ciril kosednar Številne humanitarne in druge organizacije so se po stečaju Aha Mure odzvale in ponudile pomoč v različnih oblikah. Pred dnevi se jim je pridružila tudi Ustanova Pustimo jim sanje – Fundacija Danila Türka, ki sredstva

pridobiva z organizacijo dobrodelnih prireditev ter ob pomoči donatorjev. Poslanstvo omenjene ustanove je spodbujanje aktivnosti za preprečevanje in odpravljanje posledic nasilja nad otroki v družini, šolskem okolju,

lokalnem okolju in na območjih, kjer je ogrožen mir, v okoljih vojn in povsod tam, kjer so grobo kršeni otrokovo dostojanstvo ter ogrožena življenja in zdravje otrok. Fundacija nadaljuje svoje poslanstvo tudi po končanem mandatu predsednika Türka. Tokrat so se odločili za pomoč otrokom bivših delavk in delavcev Aha Mure v obliki šolskih potrebščin. Te je pripeljal pred dnevi na Center za socialno delo Murska Sobota Ladislav Lipič, član uprave omenjene fundacije. Kot je povedal, bo ta desetim otrokom prispevala tudi sredstva v obliki botrstva, in sicer eno leto vsak mesec. Na CSD Murska Sobota predvidevajo, da bo podarjenih šolskih potrebščin vsaj za 30 do 40 otrok. Tovrstno pomoč so pred dnevi dobili tudi od drugih organizacij, kot je recimo Rotary klub, ki podobno akcijo izvaja že več let. Na centru so oblikovali sezname na podlagi želj staršev, ki bodo osnova za razdelitev različnih oblik pomoči, tudi omenjenih šolskih potrebščin, pri čemer bodo pazili, da bo ta razdeljena enakomerno. Naj dodamo, da prav z območja, ki ga pokriva CSD Murska Sobota, prihaja največ bivših delavk in delavcev Mure, in sicer okrog 900. Kar 223 od teh ima šoloobvezne otroke. C. K.

V Motovilcih je potekalo minulo soboto že 16. tradicionalno nočno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal vasi Motovilci. Po udeležbi gasilskih tekmovalnih ekip je to eno največjih tovrstnih tekmovanj v Pomurju in tudi v Sloveniji. To je pokazalo tudi letošnje, katerega se je udeležilo 17 ženskih in 39 moških ekip, kar je do zdaj največ na tem tekmovanju. Ekipe so se pomerile v vaji z motorno brizgalno in metom torbice v začrtan krog. Pri ženskah je zmagala ekipa PGD Bodonci pred PGD Sveti Jurij in PGD Radovci; pri moških pa ekipa PGD Sovjak pred PGD Hajdoše in PGD Dolnji Slaveči 1. Kot vedno se je tekmovanja, predvsem pa zabave po njem, kjer sta nastopala ponovno »odkrita« zvezda balkanske glasbe Neda Ukraden in Weekend band, udeležilo okrog dva tisoč obiskovalcev. C. K. fotografija ciril kosednar

ljudje in zgodbe

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

13

Lovski tabor v Prosenjakovcih

Človek ne more nasprotovati naravnim zakonitostim, je poskusil, pa ni šlo Poleg udeležbe pri lovu so se mladi seznanili s številnimi drugimi uporabnimi veščinami in znanji – Uplenili tudi divjega prašiča 4.30 – vstajanje in izhod v lovišče, 7.30 – vrnitev v tabor, osebna higiena, pospravljanje tabora, 8.30 – zajtrk … se strogo resno bere urnik lovskega tabora, ki sta ga pri lovskem domu v Prosenjakovcih že sedmič organizirali Lovska družina Prosenjakovci in Zveza lovskih družin Prekmurje. »Mlade želimo seznaniti z zakonitostmi narave, varovanjem naravnega okolja in obnašanjem živalskih vrst v naravi,« predsednik obeh organizacij Ludvik Rituper pojasnjuje namen lovskega tabora, ki se ga je letos udeležilo osemnajst otrok. Rituper poudarja, da so se v sedmih letih tabora udeležili otroci iz skoraj vseh pomurskih osnovnih šol. Po njegovem mnenju so za otroke na taboru najbolj atraktivni izhodi v naravo – na lovske preže. Med trajanjem tabora so trije taki izhodi. »To je za njih najbolj zanimivo, saj ko se vrnemo, govorijo samo še o tem, kaj so tam doživeli. Na predavanjih pokažejo tudi precej zanimanja za orožje ter malo in veliko divjad.« Kot pravi, so na dozdajšnjih taborih zmeraj imeli srečo, da so otroci ob tovrstnih izhodih tudi videli divjad. Če lovec, ki udeležence tabora vodi ob tovrstnih izhodih, vidi divjad, ki bi se lahko uplenila, mora pred strelom tabornike vprašati, ali sme to vpričo njih storiti ali ne. »Vendar so taborni-

Udeleženci letošnjega lovskega tabora v Prosenjakovcih z mentorji. Več fotografij na Pomurje.si. fotografije timotej milanov Nuša Gungl od Svetega Jurija sicer ne prihaja iz lovske družine, jo je pa tabor pritegnil predvsem zaradi narave in živali. Še posebej jo navdušujejo lovski psi. Za tabor je izvedela od kolegic in se ga želi udeležiti tudi drugo leto.

Mladi obetavni lovci so na taboru poleg lova spoznavali še delo z lovskimi psi, poslušali predavanja o divjadi, se seznanili s sokolarstvom in obiskali lovski muzej na Madžarskem. ki kar navdušeni in želijo sodelovati pri uplenitvi,« pravi Rituper. Tako so tudi na sobotnem jutranjem izhodu uplenili prašička. Tega sicer niso smeli speči in pojesti, so pa taborniki pod vodstvom kuharja pripravili lovski bograč. Mladi nadobudni lovci so na taboru poleg lova spoznavali še delo z lovskimi psi, poslušali predavanja o divjadi, se seznanili s sokolarstvom in obiskali lovski muzej na Madžarskem. Po mnenju Rituperja se tako mladi na taboru seznanjajo s številnimi koristnimi veščinami in znanji. »Tudi starši se zelo pozitivno odzivajo na ta naš tabor, ki je brezplačen.« Financirata ga lovska družina in zveza lovskih družin, nekaj sredstev pa primakne še Lovska zveza Slovenije. Po besedah sogovornika zanimanje za tabor ni samo med otroki, ki že izhajajo iz lovskih družin, temveč ga je celo več med otroki, katerih družine z lovom niso povezane. »Bistvo je, da mladi spoznajo pomen varovanja divjadi in naravnega okolja, ki ga želimo zapustiti zanamcem, in da spoznajo zakonitosti narave, proti katerim človek ne more nasprotovati. Je že večkrat poskusil, pa ni šlo.« Pomembno je še, kot pravi Rituper, mladim pojasniti, zakaj lovci sploh uplenjajo divjad. »Smo na kmetijskem območju, kjer mora biti neko sorazmerje med divjadjo, kmeti in drugimi, ki tu živijo.« Timotej Milanov

Luka Pojbič Kovačič (Suhi Vrh): »Na taboru sem prvič in mi je zelo všeč. Spoznal sem malo in veliko divjad ter razne vrste psov.« Lovca sta že dedek in stric, ki sta ga tudi navdušila za lov. Z večino drugih tabornikov se je spoznal na začetku tabora.

Taborniki se seznanjajo z delom z lovskimi psi.

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. www.pomurje.si

Miha Šeruga (Križevci): »Najbolj mi je všeč, ko gremo zvečer na prežo.« Na taboru je prvič in zdi se mu lepo. Lovec je že oče, ki ga občasno spremlja na lovu. Med živalmi mu je najbolj všeč jelen, ker je največji in ima lepe roge, tudi sam želi postati lovec, ko bo velik.

14

kronika

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Sodba o vojni leta 1991

okc poroča

General dokončno oproščen, o polkovniku še enkrat Višje sodišče je sodbo častniku JLA Vladu Trifunoviću potrdilo, Berislavu Popovu pa razveljavilo Mariborski višji sodniki so odločili, da bodo morali v tukajšnji sodni palači znova razsojati, ali je polkovnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) Berislav Popov prestopil rob pravil mednarodnega vojaškega prava, ko se je junija in julija 1991 bojeval v Gornji Radgoni. Oprostilno sodbo generalu

nekdanje JLA Vladu Trifunoviću pa je višje sodišče potrdilo. Visoka častnika JLA sta bila obtožena vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom, storjenega med osamosvojitveno vihro v Gornji Radgoni in okolici. Sodnik Branko Palatin je avgusta lani polkovnika Popova obsodil na

pet let zapora in generala Trifunovića oprostil vseh obtožb. Ta je zdaj pravnomočno oproščen, proti Popovu pa bo steklo novo sojenje. Trifunović je bil junija 1991 poveljnik varaždinske vojašnice, od koder je na njegov ukaz pod poveljstvom Popova krenila tankovska kolona, ki je zavzela mejni pre-

JLA nadvladala državo Polkovnik Berislav Popov: »Politika me je naredila kontroverznega. Lovil me je, kdor me je želel, kaznoval me je tisti, ki je to potreboval. JLA je imela nesrečo, da je nadvladala državo. Jugoslavija je razpadla, vojska je ostala. Zakaj smo šli v Gornjo Radgono, se bojevali in umirali, nato pa jo zapustili? V Varaždinu smo se vojskovali devet dni. Ni bilo nobenega napredka in zapustili smo mesto. Toda! Morali smo se žrtvovati, da je nekdo, vse od Slobodana Miloševića do Veljka Kadijevića in jastrebov, zbranih okoli njiju, lahko zakril svoje nevarne ideje.«

Tukajšnje okrožno sodišče bo znova razsojalo, ali so tankovske granate v osamosvojitveni vihri 1991 v Gornji Radgoni na mesto letele po pravilih mednarodnega vojaškega prava. fotografija nataša juhnov

hod v Gornji Radgoni. Oklepna enota je med prodiranjem ubila dva civilista. »Morali smo zagrabiti za orožje, ker smo si reševali golo življenje! Ubogal sem ukaze. Vrnili smo z enako mero, kot so nas napadli,« je med drugim na zaslišanju na oddelku za vojne zločine beograjskega višjega sodišča izjavil Popov. V enoti je imel sam pet mrtvih in sedemnajst ranjenih vojakov. Polkovnikovo zaslišanje na daljavo je sicer zahteval sodnik Palatin, ki se je v svoji sodbi, da je Popov šel mimo črke zakonov, ko je junija 1991 zavzemal mejni prehod v Gornji Radgoni, najbolj oprl na izvedensko mnenje obramboslovnih strokovnjakov Darka Lubija in Marjana Malešiča. Ugotovila sta, da je bil polkovnik edini poveljujoči oklepni enoti v Gornji Radgoni, ker je v JLA veljalo načelo enostarešinstva. Iz strokovnega mnenja tudi izhaja, da je JLA med streljanjem na slepo in na civilne cilje kršila mednarodno vojno pravo. Višje sodišče očitno le s tem ni bilo zadovoljno. Še to: prvo iskanje resnice o rušenju obmejnega mesta je trajalo skoraj tri leta, stroški sojenja pa so padli na ramena davkoplačevalcev. Andrej Bedek

Avtocestne nevarnosti

V Gerlincih je med vžiganjem stroja prišlo do požara na kombajnu. Ognjene zublje so kmalu ukrotili domačini, škode je za štiri tisočake.

Tatovi na delu Tatvine mobilnih telefonov se pojavljajo vse leto, prav z začetkom poletnih mesecev pa policisti obravnavajo več tatvin. Posebna pozornost zato velja krajem, kot so kopališča, plaže, počitniške prikolice in hotelske sobe. Mobilni telefon, puščen na plaži ali kopališču brez nadzora, po izkušnjah policistov kar kliče storilca k tatvini. Prav tako med odsotnostjo mobilnih aparatov ne puščajte na vidnih mestih v hotelskih sobah ali apartmajih.

Kolo se je odtrgalo Na avtocesti je vozniku osebnega avtomobila zaradi dotrajanosti vozila med vožnjo odtrgalo zadnje kolo. Tujec je izgubil oblast in trčil v obcestno ograjo. Pri trčenju ni bil nihče telesno poškodovan, nastalo je za štiri tisoč evrov materialne škode.

Žeparji v akciji Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali druge vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. Posebej značilni so primeri, tudi v Murski Soboti, ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovito iztrgajo torbico in se izgubijo.

Padla kolesarja

Francoz z ukradenim mercedesom, Romuni s cigaretami in orodjem Odmevni primeri novo opozorilo, kaj vse potuje po sodobni prometnici A5 skozi pokrajino ob Muri Zadnji dnevi so spet postregli s primeri, ki so opozorili, kaj vse potuje po sodobni prometnici A5 skozi pokrajino ob Muri v notranjost države in na zahod Evrope ali obratno. Najprej so prvega julija policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Murska Sobota pod lupo vzeli 29-letnega Francoza, ki je vozil osebni avtomobil znamke Mercedes Benz ML 300 CDI s francoskimi registrskimi oznakami. V postopku so ugotovili, da je bil avtomobil maja letos ukraden v Franciji. Na pomurski avtocesti policisti sicer večkrat ustavijo tuje voznike osebnih avtomobilov, za katere se potem ugotovi, da so ukradeni. Avtomobili so največkrat ukradeni v zahodni Evropi, čez Slovenijo in Pomurje pa jih tatovi in kurirji, običajno Romuni in Ukrajinci, spravljajo na Balkan in v države vzhodne Evrope. Še isti dan so uslužbenci omenjene policijske postaje opravili pregled kombija francoskih registrskih oznak. Vozilo je vozil 30-letni Romun, ki je imel v avtu, seveda nedovoljeno, 300 škatlic cigaret. Že 22. junija pa so policisti, ki so odgovorni za nadzor avtocestnega prometa, v poostrenem nadzoru preverili osebni avtomobil znamke Audi A8 francoskih registrskih oznak, v katerem so bili trije Romuni. »Policisti so opravili kontrolo potovalnih listin, listin vozila in temeljno kontrolo prtljage. Pri tem so v vozilu našli okrog 50 kosov orodja znamke Bosch, ki je bilo v vozilu zakrito z različnimi oblačili. Voznik je povedal, da je orodje kupil na diskontni razprodaji v Franciji, vendar za nakup ni imel nobene dokumentacije,« je podrobnosti sporočila Suzana Rauš, policijska tiskovna predstavnica. Med natančnim pregledom

Kombajn gorel

Pri Svetem Juriju ob Ščavnici sta zaradi udrtega asfalta na cesti padla kolesarja, ki sta jo pri tem lažje skupila. Poškodbe so oskrbeli v bolnišnici Rakičan, kamor sta bila prepeljana z reševalnim vozilom.

Nenaspani so nevarni Pomanjkanje spanja je lahko na cesti tako nevarno kot alkohol. Kar petina prometnih nesreč se zgodi zaradi pomanjkanja spanja. Odrasli med 18. in 29. letom pogosteje vozijo zaspani kot starejši vozniki, moški pa pogosteje zaspijo za volanom kot ženske. Podatki kažejo, da so ljudje, ki ponoči spijo šest do sedem ur, dvakrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah kot tisti, ki spijo osem ur.

Trčil v stroj Zunaj Hrastja-Mote je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v delovni stroj. Pri trčenju se je lahko telesno poškodoval in kasneje iskal zdravniško pomoč v zdravstvenem domu. Pri nesreči je nastalo tudi za tri tisoč evrov gmotne škode.

Prlek gojil konopljo Prestižen jekleni konjiček je bil maja izmaknjen v Franciji, voznik pa je avtomobil skoraj zagotovo kot kurir peljal na vzhod Evrope. fotografija pums orodja so policisti na večjih in dražjih kosih orodja našli nalepke servisa Bosch v Italiji. Prek italijanskih kolegov so opravili preverjanje in ugotovili, da je bilo v noči na 22. junij vlomljeno v Boschev servis v Italiji – različno orodje pa je ustrezalo opisu ukradenega blaga. Ocenjena vrednost orodja je od 12.000 do 15.000 evrov.

Pozor pred sezono Zgoraj opisani primeri niso edine črne pike sodobne prometnice A5. Zelo pogost je še tranzit potnikov, ki po pomurski avtocesti potujejo predvsem v Italijo in Španijo. Vozniki različnih kombijev, najpogosteje Romu-

ni, se namreč preživljajo s prevozi. V omenjeni državi vozijo sezonske delavce, zdomcem pa vse vrste blaga, od kruha do vložene zelenjave. V želji za zaslužkom preprosto tvegajo, da bodo kaznovani, saj v kombiju običajno vozijo več potnikov, kot je dovoljeno, ali imajo naloženega preveč tovora. Za vsakega potnika do Italije je treba odšteti 70 evrov, za kilogram tovora pa 0,8 evra. Nazaj v Romunijo potem tujci tovorijo vse mogoče in zato pomurskim policistom povzročajo sive lase. Prav zato ti skupaj z mobilnimi carinskimi ekipami in avtocestnimi cestninskimi nadzorniki večkrat na leto opravijo poostren nadzor prometa po avtocesti.

Policisti so bili v zadnjem času večkrat obveščeni tudi o tatvinah iz avtomobilov na avtocestnih počivališčih, zato opozarjajo na previdnost. Število kaznivih dejanj ob avtocesti se s poletno sezono in povečanim prometom rahlo poviša, tudi sicer pa število kaznivih dejanj, povezanih s to prometnico, zadnja leta narašča. Na pomurski avtocesti A5 malopridneži na bencinski črpalki natočijo gorivo in odpeljejo brez plačila, kradejo blago v bencinskih prodajalnah, unovčujejo ponarejen denar ter kradejo gorivo iz rezervoarjev parkiranih tovornih avtomobilov in predmete iz parkiranih avtomobilov. Andrej Bedek

Gornjeradgonski policisti so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami opravili hišno preiskavo na domu 33-letnika z ljutomerskega konca. Policisti so našli in zasegli 31 sadik konoplje, velikih tudi do 220 centimetrov. Po vseh zbranih obvestilih bo zaradi gojenja in trgovine z mamili podana kazenska ovadba na pristojno okrožno državno tožilstvo.

ČE SI UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST,

POTEM KLIČI 113!

šport

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

15

Iz tabora ŽOK Kema Puconci

Ljutomerska strategija razvoja športa

Večina igralk ostaja

Zdrav življenjski slog

Z drugo ekipo bodo nastopale v tretji ligi – Nujno potrebujejo sprejemalko

Trdni temelji za naslednje desetletje – Nujna je izvedba javne razprave med športnimi društvi

Klubska uprava prvoligaške ženske odbojkarske ekipe Keme iz Puconec tudi v premoru med eno in drugo tekmovalno sezono ne drži križem rok. »Z minulo sezono smo lahko dokaj zadovoljni, saj je ženska članska ekipa dosegla zelo dober izid. Članice so namreč v državnem prvenstvu zasedle peto mesto, bile pa so tudi polfinalistke slovenskega pokala,« nam je uvodoma dejal predsednik kluba Danilo Janasik. Kako pa ste zadovoljni s naraščajem? »Vsako tekmovanje v prvi državni ligi nas obvezuje, da nastopamo tudi z drugimi selekcijami, od mladinske, kadetske do mlajših deklic. Tudi na tem področju smo zadovoljni z delom naših trenerjev in z njihovimi dosežki. Tako smo z igralskim kadrom 'preskrbljeni' za prihodnost, saj bomo iz njihovih vrst lahko dobili odbojkarice za prvo člansko ekipo.« Pred novo sezono 2014/2015 je verjetno nared tudi finančna in kadrovska sestava. »Z vsemi igralkami in trenerjem smo se dogovorili, da ostajajo v klubu tudi v novi tekmovalni sezoni. Hkrati pridobivamo nove sponzorje. Bomo pa z eno ekipo nastopali tudi v tretji državni ligi, ker ne bi želeli, da nam kadetska ekipa stagnira. Tako smo se odločili v upravi kluba, ker menimo, da so samo turnirji za kadetsko ekipo premalo za dvig kakovosti. Za to ekipo bomo angažirali tudi nekatere igralke, ki so prenehale nastopati v prvi državni ligi. Tako se bodo kot dobre motivatorke priključile tem mlajšim igralkam.«

Na nedavni seji Občinskega sveta Občine Ljutomer so sprejeli strategijo razvoja športa za obdobje 2014– 2023. Meseca maja pa je podobno storil tudi veržejski občinski svet. S tem je v okviru Športne zveze Ljutomer omogočeno uveljavljanje organizirane civilne športne sfere, hkrati pa so za lokalno skupnost postavljeni trdni temelji za nadaljnji razvoj športa v naslednjih desetih letih. Omenjeni dokument izraža tudi javni interes v športu, ki ga bodo udejanjali izvajalci letnega programa športa, in sicer športna društva, športna zveza, javni zavod, vrtci, šole, lokalne skupnosti in drugi zainteresirani. Pred očmi odgovornih je jasen cilj: s športom soustvariti najboljše možne razmere za zdrav življenjski slog prebivalcev. Zato želijo, kot poudarja sekretar športne zveze in direktor ŠIM Ljutomer Branko Žnidarič, skupaj s članicami omenjene športne zveze, športniki, športnimi delavci in prostovoljci ter javnim zavodom ustvarjati čim boljše možnosti za razmah športnih dejavnosti. Pri tem bo nedvomno izrednega pomena tudi vloga lokalne skupnosti, kajti brez njene pomoči si ni mogoče zamišljati, da bi se šport razvijal tako, kot bi se lahko. Sicer pa je celoten proces razdeljen na pripravo strateškega načrta in njegovo izvedbo ter spremljanje konkretnih učinkov v praksi. Tako štejejo v pripravo strateškega načrta opredelitev poslanstva, vrednot, strateško analizo (aktualno stanje), določitev vizije in strateških ciljev s kazalniki ter

ukrepe za izvedbo načrtovanih strategij. Pri tem traja strateško obdobje deset let, to pa sovpada s temeljnimi dokumenti razvoja športa v Republiki Sloveniji, kot so Strategija OKS ZŠZ 2014–2013 in Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014– 2023, iz katerih tudi izhajajo temeljne priložnosti in nevarnosti razvoja športa v lokalnem okolju v prihodnje. Seveda je nujna izvedba javne razprave med športnimi društvi, vrtci, šolami in občinami. Pri vsem tem ne gre pre-

kovec (ŠS T. Zupan Vzajemna), 5,5. 19. turnir za klubskega prvaka ŠD Gornja Radgona (pet igralcev): 1. Robert Kosi, 7, 2. Dare Dvanajšček, 6, 3. Jurij Ojsteršek, 5. Prvi od dvanajstih turnirjev Taborskega poletja v Mariboru (32 igralcev in igralk): 1. Miran Zupe (ŠK Branik Maribor), 10,5, 11. Lea Števanec iz Rankovec (ŠS T. Zupan Vzajemna), 7. Hitropotezni turnir Lent 2014 (48 igralcev): 1. Darko Supančič (Branik Maribor), 12, 9. Lea Števanec, 8,5.

Srednješolski šport

Konjeništvo

Upokojenski šport

Z roko v roki predsednik kluba Danilo Janasik (desno) in trener Bojan Novak fotografija milan jerše

Trenerja Bojana Novaka, ki ostaja na selektorskem mestu, pa smo vprašali, kako je načrtovan začetek priprav. »O tem je še nekaj dilem, saj je slišati, da bi se prvenstvo v prvi ligi začelo namesto oktobra že okrog 20. septembra. Čakamo na potrditev te informacije. Če se bo to zgodilo, bomo priprave morali začeti že prej kot običajno, in sicer v začetku avgusta.« Ne glede na to pa bo zanimivo slišati, s kakšno ekipo boste začeli novo sezono? »S tem vprašanjem se ukvarjamo že od konca minule tekmovalne sezone. Tako vodstvo kluba kot tudi jaz smo opravili pogovore s posameznimi igralkami, ki bodo ostale v klubu. Mal-

ce problematično bo z dvema igralkama, ki odhajata na študij v Maribor in Ljubljano, to pa seveda vpliva na kakovost treningov in pripravljenost igralk. To je moja največja bojazen.« Računate na kadrovske osvežitve? »Za zdaj ne. Imamo tri obetavne kadetinje, ki se nam bodo pridružile na pripravah. Za zdaj še nismo pripeljali nobene nove igralke, bi pa nujno potrebovali sprejemalko.« Kakšni so tekmovalni cilji? »O njih za zdaj še nismo govorili. Lahko pa povem, da ostaja osnovni cilj obstanek v prvi ligi. Z okrepljeno ekipo bi lahko dosegli še kaj več.« Milan Jerše

Največja kolesarska dirka na svetu se bo končala 27. julija v Parizu. Maraton na 130 km okoli Kamniško-Savinjskih Alp (635 tekmovalcev): 1. Primož Obal, 3;37:04, 18. Dušan Hajdinjak (oba Team Turbo Tropovci), 3;44:33, ki je bil v kategoriji od 40 do 49 let šesti.

Hokej na travi

Pri ustvarjanju razmaha športnih dejavnosti bo izrednega pomena tudi vloga lokalne skupnosti. zreti, da udejanjanje strategije pač ne bo mogoče brez sodelovanja izvajalcev lokalnega programa športa in članic športne zveze ter lokalnih skupnosti. S sprejemom na skupščini športne zveze njene članice potrdijo strategijo in jo vnesejo v svoje društveno okolje, s sprejemom na občinskem svetu pa se lokalna skupnost obveže, da bo aktivno sodelovala pri zagotavljanju razmer za uresničitev omenjenega dokumenta. Ob celovitem pristopu bo po preteku desetletnega obdobja lahko realno presojati in ocenjevati uspešnost tega dokumenta s poudarkom na medsebojni izmenjavi izkušenj. Milan Jerše

teden v številkah Odbojka 9. krog evropske lige, skupina B: Slovenija – Makedonija 3 : 1 (19, 17, -23, 22; Uroš Pavlović 6) Turčija – Danska 3 : 0; 10. krog: Slovenija – Makedonija 1 : 3 (-21, 26, -26, -20), Turčija – Danska 3 : 0. Končni vrstni red: 1. Slovenija, 21, 2. Makedonija, 20, 3. Avstrija, 4. Turčija, oboji po 9, 5. Danska, 1.

Tenis 1. krog ženskih dvojic na turnirju za Grand Slam, Wimbledon: Andreja Klepač-Torro Flor (TK M. Sobota, Španija) – Hrdinova-Jovanovski (Češka, Srbija) 6 : 7 (3), 2 : 6. Mešane dvojice, 1. krog: Andreja Klepač-Huta Galung (Slovenija, Nizozemska) – Knapp – Bracciali (Italija) 6 : 3, 3 : 6, 6 : 1; 2. krog: Andreja Klepač-Huta Galung – J. Murray-Dellacqua (Velika Britanija, Avstralija) 6 : 7 (8), 7 : 6 (5), 4 : 6. Mednarodni turnir gluhih, Trenčin na Slovaškem: 1. Marino Kegl (Slovenija). Polfinale: Marino Kegl – David Hanudel (Slovaška) 9 : 1, finale: Marino Kegl – Miroslav Lipovsky (Slovaška) 6 : 0, 6 : 0. Tomislav Ternar in Marino Kegl sta v tekmi avstrijske lige z ekipo TC Kem s 5 : 4 premagala SV Grafendorf. Vsak je po enkrat zmagal v posamični konkurenci, uspešna pa sta bila tudi v igri dvojic. Ekipno ligaško tekmovanje v kategoriji do 13 let v sosednji Avstriji: TC Bad Radkersburg (trener Tomi Pintarič iz Lastomerec, igralca Tjaša Breznik iz Črešnjevec in Vid Buzeti s Tišine) – TC Schwabau 3 : 0.

Kolesarstvo Na Dirki po Franciji, ki se je začela v soboto v Leedsu, nastopa tudi naš rojak Simon Špilak iz Tropovec. Njegovo moštvo Katjuša iz Rusije pričakuje, da se bo tudi odličen slovenski kolesar dobro odrezal na letošnjem Touru.

Strelstvo Slovensko mladinsko izbirno tekmovanje, Ljubljana – malokalibrska puška, 60 leže: 1. Tadej Žalik (Turnišče) z novim državnim rekordom 613,6, 3. Žan Kelenc (Črenšovci), 608,8.

Atletika Vabilo za nastop v slovenski reprezentanci mlajših članov U 23, ki bo v soboto nastopila v Ostravi na Češkem na četveroboju z Madžarsko, Poljsko in domačini, je dobil Aleš Zver iz Odranec, član AK Panvita Murska Sobota. 19. mednarodni miting v Velenju – ženske, 1500 m: 6. Sonja Roman (Slovenija), 4:11,89.

Triatlon DP v olimpijskem triatlonu (1500 m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka) v Velenju, ženske, absolutno: 1. Mateja Šimic (TK Ljubljana), 5. Nina Mandl; ml. članice: 2. Nina Mandl; veterani 5: 2. Štefan Buzeti, oba Team Turbo Tropovci.

Rokomet Mednarodna prijateljska tekma veteranov: Krog – Monošter 17 : 13 (Aleš Kolmanko 4, Dušan Kolmanko, Božo Lukač in Dušan Titan, vsi po 3).

Nogomet Prijateljska tekma: Mladost (Pavlovec, Srbija) – Panonija Gaberje 3 : 4 (Saša Levačič 2, Sandro Vinko, Denis Kostric).

Turnir v Subotici – mladinci: Subotica – Triglav Predanovci 3 : 8; 16-letniki: Subotica – Triglav 1 : 6; veterani – polfinale: Lipovci – Subotica 6 : 5, finale: Jedinstvo Zagreb – Lipovci 9 : 6 (Franc Maučec 3, Slavko Forjan 2, Alojz Forjan 1). Druga izida: Subotica – Triglav 6 : 5, Jedinstvo Zagreb – Triglav 12 : 5.

Lokostrelstvo Slovenski pokal, Muta (99 tekmovalcev iz 26 klubov) – instiktivni lok: 3. Gyula Cseh; dolgi lok: 7. Tomaž Flisar (oba LK Lendava).

Golbal 31. memorial Božidarja Pečka v Zagrebu (igra z zvenečo žogo za slepe in slabovidne): 1. Slovenija, za katero je nastopil tudi Boštjan Vogrinčič iz Murske Sobote. Polfinale: Slovenija – reprezentanca Zagreba 6 : 2, finale: Slovenija – Madžarska 10 : 3.

Šah Odbor za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije je sprejel sklep o umestitvi panog pospešeni in hitropotezni šah v sistem kategorizacije. Klubi z več kategoriziranimi športniki bodo lahko prejeli več sredstev od svoje občine oziroma ŠZS od države. Za kategorizacijo se štejejo doseženi izidi od 10. junija 2014 naprej. Absolutno mladinsko državno prvenstvo, Šmarješke Toplice – fantje (35 igralcev): 1. Domen Hiti (ŠK Ig), 7, 6. Luka Skuhala, 6. 14. Jaka Meglič, 5, 22. Jernej Skuhala, 4,5, 27. Enej Meglič, 4. Dekleta (21 igralk): 1. Monika Rozman (ŠS T. Zupan Vzajemna), 7, 2. Hana Nemec, 6,5, 12. Barbara Skuhala, 4,5, vsi ŠD Radenska Pomgrad. 6. turnir ŠK Branik, Kamnica (18 igralcev in igralk): 1. Fjodor Žugaj (Kovinar MB), 7,5, 5. Lea Števanec iz Ran-

Kasaške dirke v Komendi – 2. dirka: 2. Rosso (Franc Cimerman), 1:22,1; 6. dirka: 3. Leonidas OZ (Jože Sagaj ml., oba KK Ljutomer), 1:18,5. Mednarodne kasaške dirke v Budimpešti: 1. Defender (Mitja Slavič, KK Ljutomer), 1:18,5.

Trap Meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, LD Ivanjkovci (15 ekip): 1. LD Videm, 2. LD Bresnica, oboji po 36, 4. LD Križevci na Goričkem, 34, 5. LD Prosenjakovci, 33.

Golf Odprti turnir Pizzerije Perunika, Golf Livada M. Toplice (31 igralcev) – bruto: 1. Borut Benko, 28. Neto, skupina A: 1. Marko Štihec, 41, 2. Uroš Flisar (vsi GK M. Toplice), 37. Skupina B: Miklavž Borec (Ptuj), 45. Skupina C: Timotej Starčič (Radenci), 34. Najdaljši udarec: Marta Šbül, 176 m, in Lovro Horvat, 258 m. Najbližji zastavici: Jožef Štihec (vsi M. Toplice), 448 cm. Medklubsko srečanje: GK M. Toplice – Žalec 333 : 324. Bruto: Ernest Bransberger, 27. Neto: Lojze Posedel (Žalec), 40, in Marta Šbül, 38. Najdaljši udarec: Jožef Štihec, 238 m, in Marica Akerman, 192. Najbližji zastavici: Majda Volavšek (oba Žalec), 379 cm.

Na sestanku predstavnikov srednješolskega tekmovanja treh mest v Lendavi so se dogovorili o izvedbi tekmovanj v letošnjem letu. Tako bo Športna zveza Varaždin septembra organizirala tekmovanji v atletiki in košarki, Športna zveza Zalske županije bo oktobra v Zalaegerszegu pripravila tekmovanji v nogometu in odbojki, Športna zveza Lendava pa novembra tekmovanji v bovlingu in strelstvu.

9. športno-rekreativno srečanje članov sindikata Slovenije, M. Sobota (206 udeležencev, osem ekip): 1. Podravje in Koroška, 228, 2. Spodnje Podravje, 73, 3. Osrednja slovenska regija, 65, 6. Pomurje. Posamično: 3. Milena Kozic v namiznem tenisu in Erika Kerčmar (obe Pomurje) v streljanju z zračno puško. Tekmovali so še v balinanju, kegljanju, pikadu in šahu.

Športni ribolov Pokalno tekmovanje, jezero v kraju Toszerdahely na Madžarskem (40 ribičev iz Madžarske in Slovenije): 1. Gabor Szabo (Madžarska), 49 kg, 3. Leon Tkalec, 32 kg, 4. Tibor Žižek (Oba Lendava), 31,20 kg. Nočno tekmovanje za pokal Olbu v bližini Sombotela (35 ribičev iz treh držav): 1. Daniel Tkalec, 40,1 kg, 2. Tibor Žižek, 38,40 kg, 4. Leon Tkalec (vsi Lendava), 28 kg.

Invalidski šport Ribiško tekmovanje MDI M. Sobota, Gradišče (13 ekip): 1. MDI G. Radgona, 32,2 kg, 2. DI Maribor in DU Tišina. Posamično: 1. v svojem sektorju Karel Veldin (Tišina), 18 kg, in Franc Mulec (G. Radgona), 12,1 kg. Pripravil Milan Jerše

16

šport

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Turnir v malem nogometu

Nogomet

Korošaku Mariničev memorial Na ekshibicijskem turnirju so se najbolj izkazali novinarji – Iz jihovih vrst je tudi vratar Andrej Bedek V Zbigovcih je vaško-kmečko društvo Prijatelj organiziralo tretji Mariničev memorial, na katerem je sodelovalo šest moštev. Po skupinskem delu sta bili na vrsti polfinalni tekmi. V prvi je brez težav, kar s 5 : 0, zmagala ekipa MGE Korošak, ki je premagala VKD Prijatelj. Precej bolj napeto je bilo na drugem srečanju, ko so z 1 : 0 zmagali nogometaši Lešan. V tekmi za tretje mesto sta se udarili ekipi Neja Bar in VKD Prijatelj, ki je imela nekaj več sreče in znanja, saj so igralci slavili po kazenskih strelih. Podobno je bilo tudi v finalu, kjer se je redni del končal z 0 : 0, po streljanju kazenskih strelov pa so nogometaši MGE Korošak ugnali Lešane. Na ekshibicijskem turnirju so moči merili vinogradniki in vinarji, sodniki in tožilci, predstavniki občine in novinarji. V prvem srečanju so bili predstavniki medijev s 4 : 1 boljši od sodnikov in tožilcev, v drugi tekmi pa je Občina Gornja Radgona z identičnim izidom premagala Vinsko reprezentanco Slovenije. V tekmi za tretje mesto so nato pravniki z 2 : 0 premagali vinogradnike, v finalu pa se je bolje odrezala ekipa PRESS Pomurje, ki je po zaostanku ob polčasu z 1 : 2 na koncu slavila s 4 : 2. Najboljši igralec turnirja je postal Željko Gaševič iz Občine Gornja Radgona, nagrado za najboljšega vratarja turnirja je dobil Andrej Bedek, najboljši strelec s štirimi zadetki pa je

teden v številkah Spidvej Kvalifikacije za ekipno SP v Terenčanu pri Vidmu v Italiji: 1. Italija, 36, 2. Nemčija, 33, 3. Slovenija, 32. Poleg državnega prvaka Mateja Žagarja, ki je osvojil 21 točk, je za našo reprezentanco nastopil tudi Aleksander Čonda (ST Lendava), ki je prispeval 6 točk. Preostalih 5 točk sta zbrala Voldrih (4) in Štojs (1). Četrta je bila Rusija, 26. Naprej se je uvrstila le Italija.

Rokoborba Mednarodni turnir v Zadru (182 tekmovalcev iz sedmih držav) – prosti slog, mlajši dečki 2003–2005: 2. Jernej Hozjan (do 59 kg), 3. Žan Črnko (do 33 kg), 7. Samo Hozjan (do 40 kg). Grškorimski slog (mlajši dečki 2001–2002): 2. Klemen Podgorelec (do 65 kg), 3. Nejc Gomboc (do 44 kg) in Niko Ficko, 5. Nikolaj Ferencek, oba do 75 kg. Starejši dečki 1999–2000: 3. Denis Kočar (do 53 kg), vsi RD Sobota.

Čeprav je šlo za prijateljski turnir, so v Zbigovcih vmes morali iti tudi na »nož«. fotografija smiljan kuhar postal Srečko Vinkovič, ki je branil barve pravnikov. Član ekipe pravnikov Matjaž Husar je prejel nagrado za ferplej, zbrane dame pa so imele

posebno nalogo izbrati tudi najbolj seksi in najbolj simpatičnega nogometaša turnirja. Najbolj seksi igralec je bil po mnenju ženskega občinstva

Leon Banko iz moštva PRESS Pomurje, najbolj simpatični pa vinogradnik Aleš Slana. Smiljan Kuhar

Tabor ŽKK Pomurje

Atletsko-košarkarska zabava Izpopolnjevanje v dveh športnih disciplinah – Privabili 25 deklet in fantov Ženski košarkarski klub Pomurje je na zunanjih igriščih in v športni dvorani OŠ III v Murski Soboti pripravil tabor z naslovom Počitniška atletsko-košarkarska zabava 2014. Dekleta in fantje so vsako dopoldne spoznali osnove oziroma so izpopolnili svoje znanje košarke in atletike, popoldne pa so se

osvežili v murskosoboškem kopališču, s čimer so preživeli zabaven teden v družbi vrstnikov. Kot nam je povedala trenerka ŽKK Pomurje Simona Kuzma, se je tabora udeležilo 25 mladih, med njimi je nekaj takih, ki bodo šele jeseni sedli v šolske klopi, drugi so osnovnošolci

od prvega do osmega razreda osnovne šole. Ker je letošnji košarkarski tabor združen z atletskim delom, za katerega je skrbela profesorica športne vzgoje Polonca Horvat iz atletske šole Val, sta bila udeležencem vsak dan namenjena po dva tovrstna treninga. M. J.

Rajbar na klopi Odranec, Vlaškalič v Nafti 1903 Moštvo NŠ Mura, ki bo v novi tekmovalni sezoni 2013/2014 nastopilo v 3. ligi vzhod, bo vodil Feri Cifer, nekdanji občasni slovenski reprezentant. Že v minulem prvenstvu tretjeligašev se je še posebej izkazal, saj je NK Rakičan, ki ga je uspešno vodil s klopi, pristal tik pod vrhom prvenstvene lestvice. Bogdan Črnko, nekdanji nogometaš Mure in Beltinec, pa se bo preizkusil v vlogi trenerja v NK Bogojina, ki ga je zapustil Marjan Rajbar. Ta bo poslej vodil tretjeligaša Odrance. Igralce Nafte 1903 pa bo v novi sezoni vodil Vlado Vlaškalič iz Murske Sobote, nekdanji nogometaš Mure, ki se je uveljavil tudi kot trener. Konec minulega tedna so začeli priprave na novo tekmovalno sezono v NK Farmtech Veržej, ki je kot najboljša pomurska članska ekipa zasedel visoko četrto mesto v 2. SNL. Tudi v novem prvenstvu bo na trenerski klopi sedel Zlatko Gabor, ki bo imel na voljo dokaj spremenjeno ekipo, saj v njej ne bodo več nastopili posojeni igralci Maribora. Prvo kolo v drugoligaški konkurenci se začne 10. avgusta, ko se bodo Veržejci na domačem igrišču pomerili z Ankaranom Hrvatini. V vrsti zdajšnjih taborov so tudi v ŽNK Teleing Pomurje Beltinci – članske državne prvakinje so priprave na novo sezono začele v nedeljo – organizirali enega izmed njih z naslovom Tudi mi igramo nogomet 2014. Trajal je pet dni, udeležilo pa se ga je 29 mladih nogometašinj, starih od 5 do 15 let. Pod vodstvom Staše Špur je bilo angažiranih pet mentoric trenerk. Dnevno so imeli po dva treninga, nato pa z likovnimi, plesnimi, glasbenimi in filmskimi delavnicami poskrbeli za animacijo otrok. S treningi, ki so prilagojeni starosti udeleženk, so se trudile nogomet čim bolj približati deklicam in jim pokazati, da nogomet ni le moški šport. V Pomurju so se nekateri tuji nogometni klubi pripravljali na novo sezono. Tako so nogometaši zagrebškega Dinama, ki naskakujejo uvrstitev v ligo prvakov, na igrišču v Fazaneriji remizirali (1 : 1) z ruskim Rostovom, z 2 : 0 pa jih je premagal romunski Petrolul. Igralci Maribora pa so proti Romunom klonili z 1 : 2. Na mednarodnem turnirju U 10 v Varaždinu so igralci NŠ Mura zasedli tretje mesto. V polfinalu so varovanci Simona Baligača šele po kazenskih strelih izgubili z ekipo Fotex Varaždin, nato pa premagali Medžimurje iz Čakovca. Prijateljsko srečanje veteranov: Tunsgram (Zalaegerszeg) – Čentiba 2 : 4 (Tibor Berki 3, Jeno Lazar). Milan Jerše

5. Robijev memorial

Hokej na travi

Pokal Mariborčanom

Mednarodna kadetska tekma: Moravske Toplice – Feniks Dunaj 4 : 3 (Grega Trplan 2, Aleš Malačič, Julien Panker). Od ponedeljka poteka v Moravskih Toplicah hokejski kamp, ki bo trajal do sobote. Že prvi dan je mlade hokejiste obiskal udeleženec paraolimpijskih iger in svetovni plavalni rekorder Darko Djurić, ki jim je predstavil svoje izkušnje.

Drugo je ŠD Kupšinci

Nogomet Prvak 1. MNL Murska Sobota in novi član 3. SNL vzhod Serdica je gostil hrvaškega prvoligaša Zadar. Gostje so zmagali s 4 : 1, edini zadetek za domačine pa je dosegel Timi Parti. Medtem se v Serdici že intenzivno pripravljajo na nedeljsko slovesnost ob 40-letnici kluba. V nedeljo ob 11. uri bo proslava v počastitev jubileja, ob 17.30 pa bo začetek nogometnega turnirja s skrajšanim igralnim časom. Poleg Serdice bodo nastopili še nogometaši prvoligaša Maribora in tretjeligaša Grada. Pripravil Milan Jerše

Cifer v NŠ Mura

Prvi koraki mladih košarkarjev na igrišču fotografija ervin gomboc

VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si

Na igrišču KMN Šalamenci so pripravili 5. memorial Robija Kerčmarja, ki se ga je udeležilo kar 20 ekip v malem nogometu. V tekmi za prvo mesto je ekipa Gradbeništvo Čulum iz Maribora s 3 : 0 premagala Športno društvo Kupšinci gostišče Špirić. Tretja je bila lanskoletna zmagovalka Okrepčevalnica na Jasi iz Bodonec, ki je z 2 : 0 ugnala Ka bar Patrioti s Tišine. Zmagovalni ekipi je pripadel prehodni pokal. Tri najboljše ekipe so poleg pokala prejele še denarne nagrade. Najboljši strelec je bil Blaž Živko iz mariborske ekipe Gradbeništvo Čulum, ki je dosegel sedem zadetkov, najboljši vratar pa Damijan Bohar (Ka bar Patrioti Tišina). M. J.

šport

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

17

Vestnikov odbojkarski tabor

Velik odziv mlajših dečkov Kar 45 mladih odbojkarjev je odlična popotnica za organizatorje te popularne igre v Pomurju

V ponedeljek, 14. julija, ob 8.30 na stadionu pri OŠ I Murska Sobota začetek 5-dnevnega tabora Razmigajmo poletje 1, 2, 3. Discipline: atletika, plavanje in kolesarjenje. Organizator: Športno društvo Team Turbo Tropovci. Informacije: 031 217 509, Melita Hajdinjak, [email protected]. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo.

kdaj, kaj, kje Petek Ob 20. uri v poletnem kopališču Ljutomer začetek poletnih športnih iger s plavanjem 2 krat 50 m za starostni kategoriji do 15 in nad 15 let starosti.

Sobota Ob 10. uri v poletnem kopališču Ljutomer odbojka na mivki in mininogomet na travi.

Nedelja Ob 9. uri na igrišču Golf Livada v Moravskih Toplicah turnir ob 15-letnici prvih lukenj. Ob 10. uri v ŠIC Ljutomer tekmovanje v badmintonu. fotografija ervin gomboc

Ker v OK Panvita Pomgrad veliko dajo na vzgojo mladih športnikov, kakor tudi na njihovo druženje in zdrav način preživljanja prostega časa, so že peto leto zapored organizirali Vestnikov odbojkarski tabor. Z njim so želeli predvsem osnovnošolsko mladi-

no navdušiti za ukvarjanje z odbojko. Po besedah vodje tabora Dejan Fujsa so lahko zelo zadovoljni z udeležbo, saj se je prijavilo kar 45 osnovnošolcev. Na taboru so dečki, razdeljeni v tri skupine, v športni dvorani OŠ I v Murski Soboti spoznavali osnovne

elemente odbojkarska igre, za kar so skrbeli trenerji Miloš Bavec, Blaž Grabar in Miha Žalik. Po dopoldanskem treningu in kosilu so popoldne potekale razne aktivnosti v mestnem kopališču, kjer so se učili plavati in igrali odbojko na mivki. Ob slabem vreme-

nu pa so si v Maximusu ogledali filmske predstave in se pomerili v bovlingu. Vsak udeleženec je prejel tudi spominsko majico. Izrečena je bila tudi posebna zahvala vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi tabora. Milan Jerše

Ponedeljek Ob 16. uri v ŠRC Martjanci začetek nogometnega tabora otrok od 5 do 15 let starosti.

BOLJŠA STRAN SPLETA

Odbojka na mivki v Strehovcih

Rokometni tabor RK Pomurje 2014

Prva Trata Team

Vsak dan je bilo zelo pestro

V finalu boljši od ekipe Domači – Tretja Panda

Ob rokometu še številne druge dejavnosti, ki so pripomogle k živahnemu utripu

Mladi so prikazali lepo igro. fotografija jure zauneker

Za atletski del tabora je bil odgovoren trener Robi Kreft (v ospredju). fotografija nataša juhnov

V Strehovcih so v soboto organizirali 5. turnir v odbojki na mivki za pokal Strehovec. Nastopile so mešane ekipe, v katerih je morala biti vsaj ena odbojkarica. Pomerilo se je sedem ekip iz bližnje in daljne okolice. Največ uspeha je imela ekipa Trata Team, ki so jo sestavljali Aleš Casar, Lucija Kutnjak in Dominik Vogrinec. Ti so najprej v polfinalu z 2 : 1 premagali ekipo Panda Wolley (Tadej Žganjar, Igor Kavaš, Andreja Horvat), v finalu pa z 2 : 0 ekipo Domači, v kateri so igrali Boštjan Varga, Tjaša Kočar in Damjan Lebar. V drugem polfinalu so

Ekipo Trata Teama so sestavljali Aleš Casar, Lucija Kutnjak in Dominik Vogrinec. Domači z 2 : 1 ugnali ekipo Varez Cirkulane (Larisa Sic, Sandi Kelc, Petra Zafostnik). V tekmi za tretje mesto je bila ekipa Panda Wolley z 2 : 1 boljša od ekipe Varez Cirkulane. M. J.

Minuli teden je v Bakovcih potekal rokometni tabor, ki je udeležencem ponudil odlične možnosti za trening, prebivanje in dodatne dejavnosti. Sodelovalo je 24 otrok (dečkov in deklic) iz Dobrovnika, Tišine, Bratonec, Gančan, Gederovec, Rač, Orehove vasi in Starš, ki so na taboru tudi prespali. Prvi dan jih je obiskal tekmovalec borilne veščine aikido Štefan Lovenjak, nekdanji rokometaš Pomurke Bakovec, nato pa je bil prvi trening. Popoldne jih je na letališču v Rakičanu pričakal svetovno znan akrobatski pilot Peter Podlunšek, ki jih je sezna-

nil z osnovami letal in jim predstavil letalo, s katerim nastopa v Challenger Cupu v Red Bull Air Race. Drugi dan tabora so se razdelili v dve skupini: ena je trenirala, druga se je odpravila na ribolov. Popoldne so slikali z Ivano Kuhar, proti večeru pa so se odpravili v ŠRC Bakovci, kjer so jih pričakali člani balonarskega kluba ter jim pokazali pripravo in vzlet toplozračnega balona. Z njimi so poleteli nad strehami Bakovec. Tretji dan so se seznanili z delom reševalcev, popoldanski termin pa je bil rezerviran za odbojko na mivki in

prvega gosta. Obiskal jih je nekdanji rokometaš Srečko Meolic. Potem je rokometni delegat in trener članske ekipe Pomurja Neno Potočnjak predstavil rokometna pravila. Naslednji dan so jih obiskali policisti, ki so jim predstavili svoje delo in delovne pripomočke, zvečer pa so se v Party Maxu pomerili v bovlingu. Pred zaključnim piknikom s starši jih je obiskal trener Maribora Branika Marko Šibila. Vsak udeleženec je prejel spominsko majico, priznanje za sodelovanje in za spomin zgoščenko s fotografijami. Milan Jerše

18

turizem

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Sv. Jurij ob Ščavnici in turizem

Kocbekova in Koroščeva dežela Turistična ponudba v osrčju Slovenskih goric in v dolini reke Ščavnice ne sme poznati mej, saj želijo gostje med počitnicami doživeti in videti čim več različnih znamenitosti, ki spadajo v posamezne občine Okrogla miza z naslovom O razvoju turizma skozi prizmo naravne in kulturne dediščine v novi in močno izstopajoči stavbi v sicer obledelem vaškem središču z imenom Kulturno-upravno središče S. Jurij ob Ščavnici je imela vse, kar mora imeti dobro pripravljeno srečanje, ki je lahko začetek neke nove uspešne zgodbe. Člani Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, predvsem Franci Čuš in Ivan Fras, so skrbno izbrali temo, vabljeni udeleženci so natančno vedeli, zakaj so prišli in kaj želijo povedati, oba župana pa sta javno izrekla pripravljenost, da bosta poskrbela, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali ponudniki in javni zavodi obeh občin. Imajo tudi prvi konkretni primer izjemno učinkovite akcije, in sicer je to nedavna izdaja zloženke s ponudbo iz štirih občin: Cerkvenjak (Firbas), Gornja Radgona (grad Negova), Radenci (SikaluZoo) in Sv. Jurij (Blaguško jezero). V prihodnje je torej vse odvisno le od tega, kako bodo vse izrečeno udejanjili v praksi, ali pa bo tudi to srečanje samo eno izmed mnogih v zgodovini neuspešnih poskusov večjega sodelovanja. Pravzaprav je turizem skorajda edina rešitev za Občino Sv. Jurij ob Ščavnici, saj je to občina migrantov in kmetovalcev, brez večjega industrijskega obrata ali turističnega središča, zato so bili vsi prisotni domačini na okrogli mizi (župan, svetniki in predstavniki društev) trdno odločeni, da je nekaj treba narediti. Imajo namreč 27 vasi, tri tisoč prebivalcev, kar 40 društev, dve različni geografski enoti, bogato zgodovinsko in kulturno preteklostih, novo kulturno središče in tudi sprejete vse potrebne strateške dokumente … Njihova prednost so bogata kulturna dejavnost, lepa krajina z vinogradi, sadovnjaki in jezerom, odlična kulinarična ponudba ter etnološke in kulturnozgodovinske znamenitosti. Slabosti pa so pomanjkanje pestrosti kulinarične ponudbe in prenočitvenih zmogljivosti, slaba osnovna infrastruktura, ki je potrebna za turizem (gostinska kulinarična ponudba, ceste, kažipoti, pločniki, parkirišča), in nesposobnost organiziranja učinkovite turistične tržno naravnane ponudbe. Tudi župan

sosednje Občine Gornja Radgona Anton Kampuš se je strinjal, da se turizem ne začne in ne konča na občinski meji, zato morajo to, kar imajo sosednje občine v Prlekiji in širše v Pomurju, ponujati skupaj in si ne konkurirati, kajti: »Tudi najlepši biser ne more v celoti zasijati sam za sebe, če nima ob sebi še drugih.« Janez Mir, predsednik Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščav-

naši občini ni prave ponudbe, kaj je v sosednjih občinah, pa ne vemo.« V jurjevski občini imajo še veliko neodkritih zakladov oziroma zgodovinskih, kulturnih in etnoloških znamenitosti. Ivan Fras (direktor Pokrajinskega arhiva Maribor in nenehni raziskovalec zgodovine Slovenskih goric) je opozoril, da sta pravzaprav kultura in skrb za spomenike v teh krajih nekaj samou-

dali spomladi.« Vsi so se strinjali, da se v turizmu nič ne zgodi naenkrat, uspeh je viden šele čez nekaj let, za uspešen turizem pa je najprej potrebna primerna mentaliteta ljudi – prebivalcev, ki se bodo zavedali, da morajo biti s turisti prijazni, jim pomagati z informacijami in jih ne odganjati, če bodo parkirali avtomobil ob cesti, pa da ne bodo izbirali za fasade nemogočih barv (kar

turistične prireditve Moravske Toplice – Od četrtka, 10. julija, do nedelje, 13. julija, med 18. in 22. uro bo ob drevoredu pri slaščičarni Cafe Praline Poletna turistična tržnica s ponudbo izdelkov ljudske in umetnostne obrti. V četrtek ob 20. uri bo etnovečer z nastopom Folklorne skupine KUD Jožefa Košiča Bogojina. Tržnica bo v juliju in avgustu vsak teden med četrtkom in nedeljo, vsak četrtek pa bodo nastopi etnoskupine. Murska Sobota – Vsak četrtek v juliju in avgustu med 18. in 19. uro bo v mestnem parku, na zelenici na zahodni strani soboškega gradu, brezplačna vadba joge. Če bo slabo vreme, vadba odpade. Gornja Radgona – V petek, 11. julija, ob 18. uri bo v Mladinskem centru Gornja Radgona Večer družabnih iger. Spodnji Kamenščak – V Mladinskem centru Prlekija bo v petek, 11. julija, ob 18. uri delavnica Biljard v teoriji in praksi (Daniel Mihorič). V soboto, 12. julija, ob 8. uri pa se bo pri centru začelo kolesarjenje po Kolesarski poti 2 – Pot sivih čapelj. Pot je dolga 15 kilometrov, pelje pa do Ljutomera, Stročje vasi, Pristave, Mote in Cvena, od koder se bodo vrnili v Spodnji Kamenščak. Spodnji Ivanjci – V petek, 11. julija, ob 19. uri se bo začela pri gostilni Šenekar Liga v odbojki na mivki. Gornja Radgona – V petek in soboto, 11. in 12. julija, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Knjižnico Gornja Radgona Kmečka tržnica s ponudbo pridelkov kmetovalcev iz okoliških krajev in izdelkov ljudske obrti.

Podjetniki iz Ščavniške doline in Slovenskih goric: Bojan Firbas, Gorazd Kocbek in Mario Herzog fotografija bernarda b. peček nici, je opozoril: »Nam manjka profesionalizma, mi vsi se ukvarjamo s turizmom ljubiteljsko. Nimamo vinotočev in ne turističnih kmetij, nimamo gostiln, kjer bi ponujali tople jedi. Občina bi morala spodbujati občane, da bi se odločali za podjetništvo. Staro Goro obišče letno 3500 izletnikov, lahko bi jih usmerili tudi kam drugam, toda v

»Meni je bilo že zdavnaj jasno, da turizem na Blaguškem jezeru brez zaledja ne bo preživel …« (M. H.)

Na podlagi 19. in 20. člena Statuta družbe Turizem Lendava, d. o. o., skupščina družbe razpisuje prosto delovno mesto

DIREKTORJA DRUŽBE Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom (255. člen ZGD-1), izpolnjuje še naslednje pogoje: - najmanj visokošolska izobrazba turistične, družboslovne, naravoslovne ali ekonomske smeri - najmanj tri (3) leta delovnih izkušenj, od tega najmanj eno (1) leto v turizmu - znanje vsaj enega svetovnega jezika - organizacijske in vodstvene sposobnosti - komunikacijske sposobnosti - poznavanje načina projektnega in timskega dela - poznavanje stanja turistične dejavnosti v Občini Lendava - obvladovanje dela z računalnikom

mevnega kot zrak in voda, mogoče prav zato tega ne znajo ponuditi turistom kot nekaj posebnega. Navedel je kužno znamenje iz začetka 17. stoletja, kjer so zapisana imena štirih donatorjev in tudi sedanje občinsko vodstvo z županom Antonom Slano na čelu podpira vse projekte, ki so povezani z naravno in kulturno dediščino. Gorazd Kocbek (Oljarna Kocbek), ki pripada mlajši inovativni generaciji podjetnikov, je opozoril: »Z nekaterimi stvarmi lahko uspeš le, če si prvi. Marsikaj smo že zamudili, zato pa se moramo mi narediti prepoznavne na drugačen način. Dober zgled je nov film o Pomurju Kjer vse raste. Tudi povezovanje ni naša dobra lastnost. Ves prostor bi morali narediti bolj privlačen, vsi bi morali bolj urejati okolico, manjkata nam brošura in učinkovita predstavitev na spletu, ponudniki sami bi morali goste usmerjati do naslednjega ponudnika. To pa bi lažje naredili, če bi imeli pri roki kakšen material.« Tudi Mario Hercog, ki je povezan s kraji v Ščavniški dolini in predvsem z Blaguškim jezerom že 18 let, a je šele

»Kulturna preteklost kraja se mora opaziti že z avtoceste in ob vstopu v kraj, ne pa da pogled zastira grmovje.« (B. P.)

Zaželeno je, da kandidat obvlada madžarski jezik. Kandidat mora ob prijavi predložiti vizijo in program dela podjetja za celotno mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje štirih (4) let s polnim delovnim časom s šestmesečnim poskusnim delom. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepisom morajo kandidati predložiti v zaprti ovojnici s pripisom »Razpis za direktorja TL – ne odpiraj!« na naslov: TURIZEM LENDAVA, d. o. o., Skupščina družbe, Glavna ulica 38, 9220 Lendava, v osmih (8) dneh od objave razpisa. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati vsak dan od 8.00 do 16.00 ure po tel., št. je 031 468 494, Atilla Nemet. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

lani dočakal sprejetje občinskega prostorskega načrta, je zbranim zaupal pomembna spoznanja: »Meni je bilo že zdavnaj jasno, da turizem na Blaguškem jezeru brez zaledja ne bo preživel. Prav tako sem spoznal, da je bolje narediti ob jezeru manj kot preveč, nekaj, kar bo dalo visoko dodano vrednost. Za bolj množičen turizem pa manjka najprej osnovna infrastruktura – na primer ustrezna parkirišča. Vsekakor bomo morali v prihodnje bolj sodelovati, kajti vsak za sebe ne bo uspel. Zato sem vesel tega učinkovitega plakata s štirimi ponudniki, ki smo ga s pomočjo učinkovitega KultProTura iz-

v Toskani ali na Tirolskem, ki ju mnogi tako radi omenjajo, ni mogoče), in da bodo podjetniki, ki želijo kaj narediti, čutili, da so sprejeti in imajo podporo odgovornih v občini. Norma Bale, direktorica javnega zavoda KultProTour iz Gornje Radgone, je vse prisotne spomnila na bistvo turizma: prijeten občutek domačnosti in zanimive zgodbe.

»Vsaka natakarica bi morala vedeti, kdaj je oprt negovski grad in kako se pride do Blaguškega jezera.« (N. B.) Prav tako je opozorila na težavno spreminjanje nekih ustaljenih vsebin in navad ter uvajanje novih – dober primer je negovski grad, ki mu po obnovi poskušajo najti pravo vsebino, kajti samo dva ali trije odmevni dogodki na leto niso dovolj. Zato so izbrali za Gornjo Radgono nov slogan Mesto sejma in penine, prav tako kot bi za Sv. Jurij lahko izbrali na primer slogan Koroščeva in Kocbekova dežela, če bi mu dodali še »Trstenjakove poštenjake« in Trauttmansdorffe od Negove, bi bila ponudba zgodb za izletnike že skoraj popolna. »Majhni bi morali biti dodana vrednost velikim, toda veliki hotelski kompleksi so še vedno zaprti znotraj svojih ograj in na negovski grad redno pošiljajo svoje goste le s Firbasove kmetije. Natakarice v vseh tukajšnjih gostilnah bi morale vedeti vse o ponudbi v kraju in naokrog, v lokalih pa ni primerno, da se slišijo osmrtnice …« je bila neposredna Norma Bale. Sv. Jurij ima marsikaj – na primer tudi deset spominskih plošč, etnološke zbirke, v kratkem bo na voljo še Koroščeva spominska soba. Toda vsa ta ponudba ni zbrana niti ponujena izletnikom in naključnim turistom v primerni obliki. Kar koli bodo poskušali narediti sami ali v povezavi z uspešnim zavodom KultProTour iz Občine Gornja Radgona, v vsakem primeru bodo potrebovali podporo občine – pa ne samo moralno. Bernarda B. Peček

Segovci – V soboto, 12. julija, ob 10. uri se bo začel v parku Učnega centra za permakulturno pridelavo vrtnin in zdravilnih zelišč (Segovci 55) Rokodelski sejem s ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti. Podgrad – V soboto, 12. julija, ob 6. uri se bo začel 18. Pepekov memorial – ribiško tekmovanje. Gornja Radgona – V soboto, 12. julija, ob 11. uri se bo začelo pri Maximusu kolesarjenje. Ljutomer – V soboto, 12. julija, med 8. in 12. uro bo ga Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turistične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Genterovci – V nedeljo, 13. julija, ob 13. uri bo na Birojevi domačiji tradicionalna žetev, ki jo pripravljata kulturno društvo Hetiš in Krajevna skupnost Genterovci. Pri tem bodo delali s sto let staro mlatilnico. Gornja Radgona – V obnovljenem kulturnozgodovinskem spomeniku Špital je na ogled nova stalna muzejska razstava Radgonski mostovi. Beltinci – V prostorih gradu je na ogled razstava starodobnih koles z naslovom Puch … človek in kolo, kjer je predstavljena zgodovina proizvodnje Puchovih koles. V grajskem parku so replike štirih starih koles v okviru muzeja koles na prostem. Murska Sobota – V avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota je do 14. julija na ogled prva klubska fotografska razstava Fotokluba Murska Sobota na temo Abstrakcija. Ižakovci – Na Otoku ljubezni je poslovalnica Zavoda za kulturo in turizem Beltinci v brunarici odprta do decembra vsak dan med 9. in 18. uro, obiskovalcem pa ponujajo oglede, vožnjo z brodom, gostinsko ponudbo in drugo. Grad – V središču vasi je na ogled doživljajski park Vulkanija vse dni v tednu med 10. in 16. uro, razen v ponedeljek. Veržej – V Centru domače in umetnostne obrti sta do 31. avgusta na ogled razstavi Tuj izraz, domač obraz. Za tuj izraz so poskrbeli v Puščenjakovi dvorani, kjer so na ogled izdelki, ki so jih z različnih celin prinesli slovenski misijonarji, domač odraz pa je na razstavi v Ekomuzeju, kjer so predstavljeni prleški pogrinjki.

reportaža

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

Razkrita četica prstov, ujetih v prikupne jermene

Darja pravi, da so urejeni nohti del urejenih nog, vse skupaj pa spada k sodobni in urejeni ženski. Urejen videz ji je pomemben predvsem zaradi sebe, in ker se potem dobro počuti v svoji koži. Barvo laka za nohte običajno izbira po navdihu in včasih tudi glede na razpoloženje.

Poletna stopicanja Noga je organ hoje in simbol družbene vezi – Nohti se v poletnih dneh v rdeči barvi svetijo kot zrele češnje ali v modri kot morje ali v rumeni kot sončnice Imam znanca, ki skoraj vedno, ko je dobre volje, začne s hudomušnim nasmeškom pripovedovati, da ko svojo Tanjo nežno prime za majhen prstek na nogi, potem ona takoj ve, kaj ji hoče sporočiti. Boris običajno to pripoveduje, ko je Tanja zraven, ona pa se temu včasih le nasmehne, včasih tako na dolgo dvakrat ponovi: »Jaa, jaa.« Včasih pa ga tudi blago spomni na njego-

tno balerine, ta nežna in hkrati močna dekleta, dvignejo na prste vso težo svojega telesa in se potem graciozno zasučejo okoli svoje osi. Res, poslastica za estete, ki jo je ustvarilo nešteto ur težaškega treninga. Vse pa seveda sloni na tem, da stopala sploh imamo, z vso kompleksno strukturo in delovanjem. Redko kdaj pomislimo, kako pomembna so za to, da se lahko premika-

19

med hojo, je simbol podlage, osnove, oblasti, poglavarstva in kraljestva. Stopalo je tudi simbol duševne moči, saj je podlaga za pokončno držo.

fotografije nataša juhnov

Palec o značaju, mali prst o samozavesti Veliko več kot resnih nevro-, psihoin socioznanstvenih razlag o funkcioniranju in pomenu stopal je danes takšnih poljudnih, iz kavne usedline, ki so ravno pravšnje za lahkotno poletno vzdušje in ki nam obljubljajo, da bomo samo z enim pogledom na prste izvedeli vse o sebi. Zanimive pa so toliko, kolikor je v njih izvirne človeške domišljije. Ena takšnih, vendar ne najbolj domiselna, je na primer razlaga, da če so prsti obrnjeni proti palcu, kažejo na usmerjenost človeka v preteklost, če proti mezincu, pa naj bi ga zanimala prihodnost. Palec, pravijo, predstavlja značaj človeka in način razmišljanja, in še, kako se spoprijema s problemi. Ozek in koščen naj bi razkrival, da se bolj zanaša na razum kot na svoje občutke, okrogel in mesnat pa priča o občutljivosti in umetniški usmerjenosti. Če pa je palec odmaknjen od drugih prstov, človek težko izraža svoja razmišljanja in občutje. Najpomembnejši med nožnimi prsti naj bi bil četrti, ker da predstavlja ljubezen in odnose z drugimi ljudmi. Ukrivljen naj bi razkrival čutečo naravo, raven in iztegnjen pa, da ljubezenskih odločitev človek ne sprejema na hitro. In kaj govori najmanjši med peterico? O samozavesti in varnosti pa o tem, kako vidimo druge in kako drugi doživljajo nas.

V razlaganju simbolike pa nismo »pametni« le sodobni Evropejci. Za Bambare, sudansko pleme, ima, tako navaja Slovar simbolov, presledek med palcem na nogi in naslednjim prstom seksualno vrednost. Mislijo namreč, da je tam eno izmed živčnih središč človeškega telesa, ki ukazuje strunam ali tetivam, se pravi živcem spolovila in anusa. Obstaja tudi navada, da mladoporočencema za poročno noč privežejo na palec bombažno nit: moškemu pomaga pri razdevičenju, ženski pri prenašanju bolečine. »Ob navede-

nem primeru torej vidimo, da se je današnji erotizirani svet učil in zgledoval pri tako imenovanih primitivnih ljudstvih, ki jim še niso nadeli okovov krščansko-islamskih verstev, bolje rečeno sramu in krivde pred mesenostjo ali telesnostjo. Še več: človek, ki se ji ne prepusti, v samem bistvu greši proti sebi. In to smrtno,« pripominja Milan Vincetič. Tudi v kitajski kulturi so ženske svoja stopala povijala, da so bila manjša in da bi tako ugajale moškim zaradi kulta, v njihovi literaturi pa lahko beremo tudi to, kako so jih opevali in kako ljubkovali, ženski nočni copatki pa so dobili pomembno mesto v čutni poeziji. In danes? Razkriti prsti ženskih nog pri moških vzbujajo erotično privlačnost, trdi tudi dr. Jožef Magdič, predvsem med hojo, ko se ob dotiku tal razširijo, in to moški doživljajo kot neke vrste osvajanje in sprejetost pri ženski.

Ni udarjen na stopala Po toliko letih poznanstva z Borisom in poslušanja njegovega vedno istega namiga o malem prstku, še zdaj ne vem, ali o njem pripoveduje samo zato, da vzbudi pozornost občinstva, ali pa je res kaj na tem, da mu prija, če lahko nalahno zmasira njen mali prstek. Vem pa, da zelo rad pogleda lepe ženske, v celoti, in pri tem sploh ne bulji v njihova stopala. Stopala mu niso fetiš, torej da bi bil malo usekan nanje. Pa tudi, kaj če bi bil! Spletne klepetalnice razkrivajo, da je veliko takšnih in da so menda celo akademiki v svojih raziskavah potrdili, da se skoraj polovica fetišev navezuje na stopala in okrasja na njih, skoraj dve tretjini pa zajemata še čevlje in nogavice – mislim, da predvsem ženske čevlje, takšne z visoko peto, in sijoče ženske nogavice.

Nuša Kumin in Sara Mataj sta bili sošolki v gimnaziji, zdaj pa uživata počitnice pred začetkom študija. Poletja ni brez urejenega stopala in polakiranih nohtov, pravita, čeprav so bili Sarini črni tisti dan skriti v udobnih alstarkah. A da bi pa za to iskale manikuro, ne pride v poštev. Nuša nosi udobne sandale, ki se poleti lahko tudi bleščijo, a zanje res ne namerava dati več kot dvajset evrov. vo vse bolj sivo pričesko. Boris je to z malim prstkom istim ljudem ponovil že neštetokrat, a še vedno mu uspe, da druščino spravi v dobro voljo, pa če so zbrani srednjih ali mlajših let. In ko tako opazujem njihove reakcije, vidim, da nehote kateri pogleda k stopalom. Zaprti zimski čevlji in debele nogavice v trenutku pogasijo prižgano iskrico, poleti pa, ko je običajno razkrita četica prstov, ujetih samo v prikupne tanke jermenčke natikačev ali japonk ali sandalov, se quinque (pet) razleze kar na sex (šest). Mikavno je pogledati lepa stopala, ženska ali moška, ki jim poletje dovoli, da se povsem razgalijo.

Zapletena mehanika Ženske skoraj nikoli ne govorimo o moških prstih ali stopalih, razen morda takrat, ko jim tesni čevlji naredijo otiščance in jih je treba odstraniti, sama pa zdaj premlevam o tem, zakaj so Borisova stopala tako urna, ko zapleše, in zakaj neki je njemu tako enostavno narediti vmesni korak pri polki v dvočetrtinskem taktu, ko se je treba narahlo dvigniti na prste ene noge, prestopiti, potem pa se zasukati. Mojemu soplesalcu to ne gre in ne gre od nog. Že to, da se mora kdaj povzpeti na prste, mu dela preglavice, zato pa ga vedno znova fascinira, kako lahko-

mo, in skoraj nikoli ne pomislimo, da vsak dan hodimo po enem najobčutljivejših delov našega telesa. V stopalu je namreč kar 26 kosti ali četrtina vseh v telesu, 7200 živčnih končičev in 107 kit ter številni bolj ali manj gibljivi sklepi, ki omogočajo stopalu z zelo zapleteno mehaniko njegovo gibljivost.

Prvi prevodnik Nazaj k malemu prstku in namigu, ki ga Boris daje svoji Tanji. Stopala, tako ženska kot moška, niso samo podplati telesa, temveč tudi predmet spolnega poželenja in malikovanja, je k temu paberkovanju o stopalih in nožnih prstih dodal naš literat in profesor Milan Vincetič. Stopala, skupaj s prsti, so prvo čutilo, prvi prevodnik, skozi katerega potekajo silnice in dražljaji od spodaj navzgor, o čemer pričajo tudi vzhodnjaške terapije in masaže. Nožni prsti pa so, ne samo po Sigmundu Freudu, primarni senzorji ali prva čutila, ki se odzivajo tako, kot se odziva telo, ob bolečini se pokrčijo, ob strasti se razširijo. Noga je organ hoje, simbol družbene vezi, poudarja tudi psihiater dr. Jožef Magdič, saj omogoča zbližanje, spodbuja stike in odstranjuje razdalje. Noga ima torej družben (socialni) pomen. Stopalo je tisto, na kar se telo opira

Barvito okrasje

Ana Sušec nosi sandale na visoko tanko peto zato, ker je drža telesa tako lepša in elegantnejša in ker se lepo podajo h krilom, vse skupaj pa je tudi zelo ženstveno. K lepim sandalom spadajo tudi negovane noge in polakirani nohti. Za tisti dan je izbrala klasično francosko manikuro, ker se prilega vsem stilom obleke. Ni ji do tega, da bi zato, ker je rada sama lepo urejena, presojala urejenost drugih, jo pa včasih zmoti, ko s pogledom proti stopnicam opazi še vedno nalepljeno ceno na podplatih novih čevljev. Včasih pa sama vzbuja poglede, prizna, predvsem pri moških, ki tu pa tam tudi kakšno rečejo o njenih visokih petah in se čudijo temu, kako lahko hodi v njih.

Kaj pa okrasje na nogah, na primer tanka verižica okoli gležnja ali nežen tatu nad njim, pa prstan na palcu ali mavrica barv na nohtov. Prijateljica Janja je prava mojstrica barvanja nohtov, ki se v poletnih dneh v rdeči barvi svetijo kot zrele češnje ali v modri kot morje ali v rumeni kot cvetoče sončnice … In ko sem jo vprašala, ali mi lahko našteje tri razloge, da to počne, mi je dejala: »Zato, ker tako lahko zakrijem kakšno pomanjkljivost, ker so nohti tako bolj seksi in ker to sodi k moji celotni podobi.« Ki je, priznam, zelo ženstvena, od glave do mezinčka na nogi, in ki se ji tudi zelo poda. Zaradi sebe in ne zaradi drugih želi biti tako urejena. Negovani nohti so del tega in lepi sandali prav tako. Majda Horvat

20

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

fotografija bernarda b. peček

Ekološki tabor Polžek Tekoče zlato je nosilna tema letošnjega že 12. ekološkega tabora Polžek na OŠ III Murska Sobota, ki ga vodi mentorica Gabrijela Mastnak. V prvih letih so pripravljali tabore in teme predvsem za učence nižjih razredov, tokrat pa so sodelovali učenci različnih starosti iz prve in druge triade. Ker je bila skupina mešana, so morali temu primerno pripraviti tudi vsebino tridnevnega druženja. Pravzaprav so z učenci, ki so navdušeni nad ekologijo in naravo, sodelovali že vse leto v okviru krožka. Tako so se skupaj že prej odločili za temo, in sicer so letošnji tabor podnaslovili Tekoče zlato, saj so na njem preučevali med. Prvi dan so namenili raziskovalnemu delu v kemijski učilnici. Ugotavljali so razlike med naravnim in kupljenim medom, na primer primerjali viskoznost, PH-vrednost. »Tako so se lahko učenci sami prepričali, da ima domači med boljše učinkovine. Gostoto medu so preverili tako, da so v med dali frnikulo in po tistem, ki je naravni, je frnikula potovala veliko počasneje kot po kupljenem. Prav tako smo ugotavljali senzorične lastnosti treh različnih vrst medu, torej kako se te tri vrste medu razlikujejo po videzu, vonju in okusu. Vse ugotovitve smo zapisovali v pripravljene učne liste,« je opisala delo Gabrijela Mastnak, medtem ko so učenci zabijali žeblje in izdelovali voščene sveče. Za vse je bil izjemno zanimiv poskus izdelovanja umetnega medu. Ponaredek so na-

fotografija bernarda b. peček

Počitniške ustvarjalnice

redili iz sladkorja, citronske kisline in vode in ugotovili, da je po videzu res povsem enak naravnemu medu. Največje presenečenje pa je bila za vse ekosocialna kmetija Korenika v Šalovcih, kjer so resnično vsi zelo uživali tako v spoznavanju vsega naučenega v praksi kakor tudi v hrani in ukvarjanju z živalmi na kmetiji, jih krtačili, kidali gnoj, kosili travo, pomagali so pripravljati obroke in nabirati zelišča. V praksi so preizkušali vse, kar so se naučili en dan prej v kemijski delavnici, na primer o kislosti in bazičnosti. Zdaj vedo, kako lahko ob pomoči svojega urina sami ugotovijo, ali je telo zakisano. Učiteljici pa je ostalo najbolj v spominu tole: »Ko smo vsi sedeli za mizo v skupnem prostoru, sem naenkrat zaslišala stavek: Zdaj smo pa kot ena velika srečna družina. In v tem stavku je zajeto vse,« je povedala Mastnakova. Kulinarične dobrote, ki so se jih naučili pripravljati na taboru, pa se bodo prav gotovo pojavile tudi na domačem jedilniku, na primer ajdova kaša s temnim sadjem in medom je lahko odlična poletna osvežilna sladica. Pokroviteljici ekološkega tabora sta Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Mestna občina Murska Sobota, poleg Gabrijele Mastnak je bila mentorica tudi Simona Prša, vodje delavnic pa so bile Nataša Kutoš Sečko, Mira Pojbič Vöröš in Anica Nerad. B. B. P.

Počitniške ustvarjalnice so na soboški tretji osnovni šoli pripravili prvič. Ne gre za tabor, ne poletno šolo in niti za do zdaj uveljavljene delavnice. Opisali so jih kot »kakovostno varstvo« otrok, za pet dni pa plačajo starši skorajda simbolično ceno za prehrano. Seveda pa to, da zaposleni na šoli staršem ponudijo možnost varstva v vmesnem času do začetka njihovega dopusta ali dokler nimajo zagotovljenega drugačnega varstva, ni dolžnost osnovne šole kot javnega zavoda. Tega se je zavedala tudi ravnateljica Sonja Čerpnjak, ko je učiteljem predlagala to novost. Presenetilo jo je, s kakšnim navdušenjem so sodelavci sprejeli njen predlog in res v velikem številu sodelovali v Počitniških ustvarjalnicah. Prijavilo se je za en razred otrok iz 1., 2. in 3. razreda, ki so prihajali v šolo v prvih dneh počitnic, torej od 26. junija do 2. julija. Varstvo so si zamislili tako, da so kot rdečo nit izbrali pravljico, ki jih je dovolj pritegnila in motivirala za ustvarjanje in jim pomagala doživeti vsebino pravljice na različnih področjih – glasbenem, plesnem, športnem, likovnem, igralskem in še kakšnem ustvarjalnem področju. Letos so

si izbrali pravljico Jana Malika Žogica Nogica in ji najprej prisluhnili v šolski knjižnici. Nato so iz odpadnega materiala oblikovali, kaširali, barvali, lepili vsak svojo lastno Žogico Nogico. Naslednjega dne so ustvarili po pravljici lasten scenarij in odigrali glavne junake, kot so jih sami doživeli. Prepevali so pesmi, ki se pojavljajo v pravljici, na primer Žogica Nogica, Boben in Lajna, prav tako so ustvarjali ples z žogami in se poskusili tudi v peki slaščic okroglih oblik. Vsak dan so tudi spoznavali vrste športnih aktivnosti, ki se izvajajo z žogo – med dvema ognjema in namizni tenis, odbojka, košarka in šaljive igre z žogo. Zadnji dan prvih Počitniških ustvarjalnic so staršem in starim staršem pripravili kratek pregled vsega, kar so počeli med počitnicami v šoli, zaigrali predstavo Žogica Nogica, jih pogostili z medenjaki in jim podarili zloženko z naslovom Igrali smo se zgodbo – prav vsi pa bi bili veseli, če bi bila taka šola kar vse leto, torej tudi od septembra dalje. Zagotovo bodo Počitniške ustvarjalnice z novo vsebino ponovili tudi prihodnje leto. B. B. P.

fotografija ciril kosednar

Bogastvo narave za danes in jutri fotografija iz arhiva rodu vedri prleki

Dva dni preživeli v naravi Letos spomladi ponovno »obujeno« Društvo tabornikov rodu Vedri Prleki Ljutomer je pripravilo pred dnevi dvodnevno taborjenje. To je potekalo na travniku za podružnično šolo Cvetka Golarja v Ljutomeru. Udeležilo se ga je okrog 50 otrok in mladih. Večino predvidenih aktivnosti so izpeljali v naravi, čeprav jih je en dan presenetila manjša ploha. Tako so med drugim starejši taborniki (predmetna stopnja osnovne šole, srednješolci in odrasli) prvi dan postavili vhod v tabor in pripravili ognjišče. Mlajši taborniki (predšolski otroci in razredna stopnja osnovne šole) pa so postavljali koše za smeti, nabirali drva in vejice za taborni ogenj ter se igrali različne tabor-

niške igre. Pripravili so tudi nočne pohode, se učili postavljati bivak in streljati z loki. Za zabavo so si zadnji dan, ko je bil že ves tabor pospravljen, iz folije, tekočega mila in vode naredili velik tobogan. Na koncu so udeleženci tabora izrekli taborniško prisego, podeljene pa so jim bile tudi taborniške rutice. Na ta način so bili simbolno sprejeti med tabornike rodu Vedri Prleki. Naslednja aktivnost, ki jo načrtujejo v omenjenem društvu, bo avgustovski večdnevni pohod po Pomurju za starejše tabornike (srednješolce in starejše), ki so tokrat predvsem pomagali pri izvedbi tabora. C. K.

Osnovna šola Puconci pripravlja v poletnih počitnicah več različnih taborov. Eden takšnih je tudi mednarodni tabor Bogastvo narave za danes in jutri. Ta je bil pred leti namenjen predvsem lončarstvu, zadnja leta pa so dodali še druge vsebine. Letos se je štiridnevnega tabora, ki je potekal minuli konec tedna, udeležilo 30 otrok, in sicer šest iz Preloga na Hrvaškem, deset iz Tordasa na Madžarskem, dva iz Porabja, preostali pa iz puconske osnovne šole ter drugih šol Pomurja in Slovenije. Kot že rečeno, je namen tabora predvsem predstaviti stare obrti, pa tudi kulturo in kulinariko tega območja. Pri lončarju Francu Zelku iz Pečarovec so lahko več izvedeli o lončarstvu ter se tudi poskusili v ročnem oblikovanju gline, delu na vretenu ter poslikavi lončenih izdelkov. O tkalstvu so se lahko udeleženci tabora poučili na sedežu Krajinskega parka Goričko, kjer imajo ohranjenih kar nekaj različnih naprav, ki so jih nekoč potrebovali pri tej stari obrti. Več o tem jim je razložila Marta Celec, ki se je pred leti te obrti izučila za namene predstavi-

tve turistom in gostom parka ter gradu. Tisti najbolj dovzetni udeleženci tabora so se lahko tudi preizkusili pri delu na statvah. Pri sadjarstvu Smodiš v Otovcih pa so se seznanili s sadjarstvom, kjer so prav tako pripravili delavnice na to temo. Tabor je zadnja leta namenjen tudi spoznavanju vsebin iz ekologije, energije in zdravega načina življenja, zato so med drugim pripravili tudi naravoslovno-tehnične delavnice ter rekreativne aktivnosti, kot je pohod s palicami. Za popestritev tabora so bili še ogled gradu pri Gradu in tamkajšnjega doživljajskega parka Vulkanija, družabne igre in kopanje v termah. Prvič se je letos omenjenega tabora udeležila Teja, učenka OŠ Puconci. Posebej ji bo ostal v spominu obisk Vulkanije, prav tako so bile zanimive tudi izkušnje pri oblikovanju gline. Kot dodaja, je bila to priložnost za trening tujih jezikov, predvsem angleščine. Enkratno doživetje pa je bilo tudi štiridnevno bivanje z vrstniki, ki so skupaj prespali v prostorih osnovne šole v Puconcih. C. K.

NA SCENI

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

Top 6 na Pomurje.si v preteklem tednu

filmogled fotografija timotej milanov

1. Davčno ponarejanje potrdil za Mura 05: dva zaposlena ostala brez zaposlitve 2. Gasilska veselica z Nedo Ukraden 3. Nova maša na Cankovi 4. Predstavili so se še Cerarjevi kandidati 5. Joga in gongi vsako sredo zvečer v soboškem parku 6. Slovesnost ob Copekovem mlinu

21

Skrivnost jezera Devil's Den Devil's Knot – ZDA, 2013

Jekleni jahači

Ne vžgite, ugasnite motorje Poletni motozbori zasedli pomursko deželo – Skupina Big Foot Mama pri Gajševskem jezeru Vžgite svoje motorje. Podajte se na cesto. Poiščite pustolovščino, vse, kar vam pač pride naproti. Rojeni ste za to, da bi bili divji. Res? Pri večini ljubiteljev dvokolesnih jeklenih konjičkov ni ravno tako. Zdi pa se, da je navdušencev nad motorističnim brnenjem pri nas vedno več. Motoklub Bakovci je eden izmed mlajših tovrstnih slovenskih klubov. Uradno je nastal leta 2010, čeprav je ideja o ustanovitvi stara že nekaj let, kajti v Bakovcih in okolici se je začelo pojavljati vedno več in več mladih motoristov. A za ustanovitev kluba so najbolj zaslužni Jože Kuhar, ki je še danes predsednik, Dušan Titan, Vinko Buzeti, Dušan Buzeti, Robi Novak in Pavel Matoš. Želeli so si organizirane in varne vožnje z motorjem in so to tudi uresničili. Seveda pa je bil eden izmed glavnih namenov tudi druženje ljubiteljev motociklizma. Veliko ljudi, ki ne poznajo dobro motorističnih načel, pri nas misli, da so motoristi nekakšni divjaki, ki uživajo v vrtoglavih hitrostih na cestah. A v večini motoklubov so pomembne povsem druge stvari, kot na primer varnost. Tako so v bakovskem – takrat še mladem – motoklubu na začetku sezone organizirali tudi trening spretnostne vožnje. Danes klub šteje že več kot štirideset članov, želje po novem članstvu pa so izražene vsak dan. V bakovskem klubu pravijo, da bodo sprejeli vsakega, ki bo spoštoval njihova pravila in prispeval k dobremu imenu in delovanju kluba. Potem ko je ta obstajal že eno leto, so člani izrazili željo po vključitvi v Zvezo motoklubov Slovenije, takrat še pod imenom Jekleni jezdeci. A po preverjanju in raziskovanju so ugotovili, da obstajata v Sloveniji že najmanj dva motokluba, ki imata v svojem imenu besedo »jezdeci«. Po tehtnem premisleku so se v Bakovcih tako odločili in prvotno ime kluba preimenovali v Jekleni jahači. Ob tem so spremenili tudi vse svoje simbole in rekvizite. Leta 2012 so Jekleni jahači tako res tudi uradno postali člani Zveze moto-

The Cock Tails Zdaj so si pa člani zares zaslužili koktajle. V zadnjem mesecu dni svoje svetlobne trenutke namreč doživlja glasbena skupina The Cock Tails iz Radenec. Fantje so pred kratkim nastopili v Gornji Radgoni ob boku znane in mednarodno uveljavljene slovensko-hrvaške zasedbe Zebra Dots, minulo soboto pa v Radencih po koncertih Nove legije in Nike Zorjan ter pred nastopom priljubljene slovenske (čeprav poje v nekdanjem srbsko-hrvaškem jeziku, op. p.) skupine Zaklonišče prepeva. To se je zgodilo na že drugi Rekreakciji in Radenski nočBend The Cock Tails, ki igra funky pop rokenrol, sestavljajo vokalist Tomi Brus, kitarist in vokalist Staš Sukič, basist in vokalist Luka Škrilec ter bobnar in vokalist Alen Krajnc. Kot dodatni član se jim na odru včasih pridruži še pianist in klaviaturist Zoran Repija. Zasedba je nastala januarja 2012, doslej pa je nastopila že v več krajih Pomurja in na Štajerskem. T. K. fotografija tomo köleš

Drugega motosrečanja v Bakovcih so se udeležili tudi ljubitelji dvokolesnih jeklenih konjičkov iz osrednje Slovenije, Avstrije in Hrvaške. fotografija tomo köleš klubov Slovenije in se uvrstili na koledar dogodkov oziroma motosrečanj. In na tega v domačem kraju ni bilo treba dolgo čakati. Naslednje leto so v Bakovcih že organizirali prvo, letos pred kratkim pa še drugo moto srečanje, ki je trajalo kar dva dni. Potekalo je pri starem mlinu ob cesti med Bakovci in Dokležovjem, kjer je bilo organizirano kampiranje, za hrano in pijačo pa je bilo tako ali tako poskrbljeno. Poleg domačih so se srečanja udeležili še številni motoristi iz osrednje Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Prvi večer sta jih glasbeno zabavali skupina Hypnotic iz Ludbrega in bend Hardlife, drugi večer pa slovenska oziroma pomurska

zasedba Mama rekla in Sončna uprava. V soboto so se motoristi podali tudi na panoramsko vožnjo, noč pa se je končala z motoristično »obveznim« striptizom. Sicer pa so v teh mesecih takšni in podobni motozbori zasedli ne samo slovensko, ampak tudi pomursko krajino: 20. in 21. junija je organiziral 11. srečanje motoristov v Konjišču motoklub Lisjak z Apaškega polja (nastopile so skupine Julie & The Diamonds, Sončna uprava, Mama rekla in Drugo dugme), 27. in 28. junija v Sladkem Vrhu motoklub Kelti iz Zgornje Velke, minuli konec tedna pa je pripravil kar tridnevni osmi motozbor v Srednji

Igrajo: Colin Firth, Reese Witherspoon, Alessandro Nivola, Bruce Greenwood, James Hamrick. Režija: Atom Egoyan. Žanr: biografska kriminalnosodna drama. Film Skrivnost jezera Devil's Den (z originalnim naslovom Devil's Knot oz. Hudičev vozel) se trenutno vrti v kinih pri naših južnih sosedih, kaj kmalu pa ga lahko pričakujemo tudi v pomurskih kinematografih. Film temelji na resnični zgodbi, posnet pa je po knjigi, ki jo je leta 2002 napisala Mara Leveritt. Nekega majskega popoldneva leta 1993 osemletni Stevie Branch v kraju West Memphis v ameriški zvezni državi Arkansas poprosi svojo mamo Pam (Reese Witherspoon), ali gre lahko kolesarit s svojima prijateljema. Mama, tipična južnjaška versko vzgojena gospodinja in natakarica v bližnjem lokalu, sinčku zabiča, da mora biti doma, preden bo šla delat v popoldansko izmeno. Trije fantiči tako s kolesi odidejo do konca naselja in prek vodne cevi v gozd ob jezeru Devil's Den. Ko pade mrak, jih še vedno ni nazaj. Starši obvestijo policijo, ta pa naslednji dan začne obsežno akcijo iskanja, ki se konča, ko policisti najdejo v jezeru trupla vseh treh fantov z zvezanimi rokami in nogami. Po šoku, ki najprej zajame majhno mestece, se začnejo vse bolj širiti govorice in sumi, da naj bi šlo pri umoru fantičev za satanistični obred. In kaj kmalu policija na podlagi pričevanja malega Aarona, ki naj bi pobegnil morilcem, dobi svoje osumljence: to so trije mladoletniki Damien (James Hamrick), Jason in Jesse, ki so ljubitelji heavy metal glasbe, gledajo posnetke z okultno vsebino, sodelujejo v čarovniških obredih in se radi oblačijo v črno. Omenjena trojica sprva obtožb niti ne vzame resno, vse pa se spremeni, ko

Bistrici motoklub Black Wings iz Žižkov, kjer sta nastopila Led Zeppelin in Deep Purple Tribute benda, ta petek in soboto organizira svoje dvanajsto motosrečanje pri Gajševskem jezeru Moto klub Jezerski duhovi iz Ključarovec, 1. in 2. avgusta pa se bodo v Križevcih pri Ljutomeru srečali motoristi na pobudo domačega motokluba Moliboga. Ob tem bo posebej bogat glasbeni program pri Gajševskem jezeru, saj bodo prvi večer tam nastopile skupine HellCats, Retro Kult in Ram Session, drugi večer pa Chain Of Fools, YU Generacija, Samo Budna & Band in zelo znana slovenska zasedba Big Foot Mama. T. K. izvedo, da bo sodišče za njih zahtevalo smrtno kazen. Eden redkih, ki se v mestecu, željnem maščevanja, zaveda, da je policija pri svojem raziskovanju naredila več napak in svoje dokaze gradila na pričevanju otroka z bujno fantazijo in mentalno zaostalega Jesseja, je zasebni detektiv Ronald Lax (Colin Firth). Lax, ki sam ne sme posegati v sodni proces, ob tem vse bolj odkriva, da bi lahko bila v umore vpletena tudi dva starša, od katerih je eden Steviejev očim Terry (Alessandro Nivola) … Kanadski režiser armensko-egiptovskega porekla Atom Egoyan je dosegel po preboju s filmom Exotica (1994) svoj največji uspeh z izdelkom Sladko onostranstvo (Sweet Hereafter) iz leta 1997, ki v bistvu še nekako najbolj spominja na film Devil's Knot. Ta pri kritikih ni naletel na ugoden odziv, saj so menili, da s svojim izdelkom o primeru »trojice iz West Memphisa« ni povedal ničesar novega oziroma takšnega, česar ne bi povedali že nekateri drugi ustvarjalci s svojimi dokumentarci. Po drugi strani pa so pohvalili igro protagonistov, predvsem glavne igralke Reese Witherspoon. T. K.

22

preprosto uporabno

| Vestnik | 10. julija 2014

besede mode

www.vestnik.si | e: [email protected]

Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti

Ena najbolj intenzivnih bolečin Zobobol lahko postavimo ob bok akutnemu stanju pri ledvičnih kamnih – Najpogostejši vzrok vnetje živca Je še kaj hujšega kot zobobol na dopustu? Ja, boste rekli mnogi, še veliko bolj neznosnih stvari se pripeti na dopustu. In prav imate, čeprav bodo vsi tisti, ki se trenutno ubadajo z zobobolom, vse prej kot na vaši strani. Zobobol namreč uvrščamo v skupino najbolj intenzivnih bolečin. Ob bok ga lahko postavimo celo akutnemu stanju pri ledvičnih kamnih.

Vzroki za zobobol

Poletni pončo Še kakšen slamnik soncu v pozdrav Divji vzorci, ki nas vsako poletje razveseljujejo, so največkrat kontrastni. Komplementarne barve veljajo za skrajno nasprotje, zato so zmeraj vidno privlačne. Linije se divje prepletajo v organskih in anorganskih vzorcih; včasih celo spominjajo na kakšno preprogo iz vzhodnih krajev.

Zjutraj, opoldne in zvečer Dobro načrtovana garderoba je najboljša naložba za počitniške dni. Vedno nam prihrani denar, čas in slabo voljo. Pončo je eden izmed tistih elementov, ki odlično dopolnjuje garderobo, če je v družbi z različnimi oblačilnimi elementi. Zjutraj si nadenemo le kratke hlače in sandale s kakšno kovinsko sponko kot piko na i. Pončo je dovolj dolg in lahko sega tudi čez kolena. Če bi se odpravili na plažo, bi si lahko spodaj oblekli le kopalke. Kakšna vrvica od kopalk, ki bi pokukala izza vratnega izreza, bi dajala popoln poletni pridih. Opoldne si lahko oblečemo ozke bele hlače in že smo popolnoma urejeni za kosilo in kakšen sprehod v senci. Manjka le kakšen slamnik soncu v pozdrav. Sandali naj bodo zelo enostavni in enobarvni, saj preveč pisanih stvari skupaj ustvarja prej kaos kot harmonijo. Zvečer imamo radi temnejše barve, ki nas še dodatno optično ožijo. K ponču si lahko oblečemo ozke usnjene hlače. Lahko so v temno modri ali črni barvi. Za dvig samozavesti včasih lahko poskrbijo tudi pete, zato si jih privoščimo. Za dolg sprehod po večerji si omislimo še športne copate, ki jih nosimo v primerni vrečki, ki je skrita v torbici. Ženske torbice so tako in tako čudodelne in v njih vedno najdemo vse, kar je za nas in druge pomembno.

Nakit Pisanost ne potrebuje veliko nakita. Vedno družimo elemente, ki si znajo podati roko, se podpirajo in nakazujejo lepoto drugega. Pisani pončo potrebuje enostavno in gladko piko na i, ki je lahko le v enostavnem prstanu. To bi lahko bil tudi kovinski pas v širini treh centimetrov. Dekorativen nakit je tukaj odveč, saj je raje v družbi enobarvnih oblačil. Pončo naj bo seveda iz lahkih bombažnih ali svilenih niti, saj žakard prinese nekaj čvrstosti. Naravne tkanine so predvsem zato, da božajo telo. Tatjana Kalamar Morales

Najpogostejši vzrok za zobobol je vnetje zobnega živca (zobne pulpe). Do tega največkrat pride, ko zobna gniloba (karies), ki ni bila pravočasno odkrita, razgradi toliko trdih sestavin zoba, da bakterije prodrejo do zobnega živca in povzročijo njegovo vnetje. Bakterije v ustni votlini izločajo lepljivo snov, s pomočjo katere se prilepijo na površino zoba. Iz sladkorja in škroba v hrani tvorijo kisline, ki razjedajo zobno sklenino. Posledica poškodovane zobne sklenine je občutljivost zoba za sladko, mrzlo ali vroče.

Simptomi Sprva simptomov ni, ko pa gniloba napreduje, se pojavi ostra bolečina ob zaužitju vroče, hladne, sladke ali kisle hrane in pijače. Če ostane gniloba nezdravljena, bakterije okužijo globlje ležeč dentin in končno pulpo. Med spopadanjem z okužbo se v pulpi nakopiči gnoj in povzroči boleč ognojek (absces). Če ta ostane nezdravljen, lahko okvari čeljust ali obnosno votlino ter privede do sepse.

Kaj storiti Seveda bo obisk zobozdravnika nujen. Če se bolečina pojavi sredi noči, boste morali nekako potrpeti do jutra, da boste lahko obiskali zobozdravnika. Do takrat lahko poskusite bolečino omiliti s protibolečinskimi zdravili, ki se dobijo v lekarni brez recepta. Na voljo so zdravila s paracetamolom (lekadol, daleron …), vendar mnogokrat zobobolu niso kos. Takrat posežemo po nesteroidnih antirevmatikih, ki ublažijo tudi vnetje (nalgesin

privlačno

V garderobnem prostoru smo vsak dan vsaj enkrat

Prostor Za garderobo največkrat zmanjka prostora, če prej tako ne načrtujemo. Pri gradnji novih hiš se pojavljajo želje po posebnem prostoru, ki je namenjen samo oblačilom. Včasih naletimo na neodobravanje, saj se zdi prostor, namenjen oblačilom in preoblačenju, premalo izkoriščen. Nekateri imajo raje dodatno sobo kot atelje ali pisarno, nekateri za računalniške igrice, ki ponujajo gibalne veščine, nekateri za glasbilo ali poseben šport. Konjički imajo vedno prednost, pa čeprav na koncu za njih nimamo zadosti časa. V garderobnem prostoru pa smo vsak dan vsaj

Si lahko pomagamo še s čim Poskusimo lahko tudi z upoštevanjem nasvetov, ki so jih poznale že

z našega štedilnika

Garderobne omare Dobro izbrana oblačila dopuščajo možnost oblačenja, ki navdušuje; dobra garderobna omara navdušuje oblačenje. Kultura oblačenja postane pametna in zabavna igra, ki vsako jutro spremeni v zmagovalno polje, polno pozitivne energije.

S, bonifen, ibubel …). Mnogo ljudi želi olajšati bolečino z acetilsalicilno kislino (aspirin), ki je učinkovita v boju z bolečinami in vnetjem, vendar se v primeru zobobola ne priporoča, saj vpliva na strjevanje krvi. Če bi bilo namreč treba izvesti poseg na zobu, bi lahko motila proces strjevanja krvi. V lekarni so na voljo tudi ustne vode, ki delujejo antiseptično in protibolečinsko. Prav tako so na voljo pripravki v obliki pršil, ki se lahko popršijo na prizadeto območje zoba ali nanesejo s palčko.

naše babice. Zagotovo si lahko pomagamo s spiranjem ustne votline z zelišči. Pomirjevalno in protibolečinsko delujejo arnika, žajbelj in kamilica. Večkrat na dan izpirajte ustno votlino z naslednjo mešanico: zmešajte 15 g arnike, 35 g žajblja in 50 g kamilice. Vzemite eno jedilno žlico mešanice in jo poparite s skodelico vroče vode. Čez čas odcedite poparek in ga ohladite. Mešanico za spiranje si lahko pripravite tudi z žajbljem in soljo. Prav tako se je izkazalo učinkovito žvečenje ene ali dveh nageljnovih žbic (klinčkov). To vam bo pomagalo premostiti čakanje na obisk zobozdravnika, zaleže pa tudi, če pri roki nimate primernih zdravil. Podobno učinkuje nageljnovo olje, ki ga kanemo na boleč zob. Klinčki ali nageljnove žbice delujejo antiseptično in so sestavni del številnih sredstev za lajšanje zobobola, zobnih past in drugih izdelkov za nego zob. Najpomembnejša učinkovina v klinčkih je evgenol, ki je močen anestetik z antiseptičnim delovanjem, zaradi česar so klinčki tudi uspešni pri uničevanju bakterij in preprečujejo infekcijo. Olje žbice nanesite na zob, ne pa na dlesni, saj jih lahko razdražijo. Žbic prav tako ne požirajte, ker lahko povzročijo želodčne težave. Nekateri prisegajo tudi na olje čajevca, propolis, česen in čebulo. Predvsem o vonju česna in čebule ni potrebno izgubljati besed, kajne? In o tem, da ta ne bo prijeten niti za vas, kaj šele za zobozdravnika. Zato naj nas bolečina ne zaslepi popolnoma. Polonca Fiala Novak, mag. farm.

enkrat. Zjutraj smo lahko oblečeni kot zmagovalci. Po jutru se dan pozna, pravi pregovor.

Garderobne omare Garderobna omara je lahko različne velikosti. Pomembno je, da pri načrtovanju razmislimo, koliko oblačil imamo in kaj bi si želeli. Resnica garderobne omare leži v odstotkih neizkoriščenosti. Kar 70 odstotkov oblačil namreč ne nosimo. To je zares veliko, zato je pametno narediti sezonski pregled. Če hočemo, da bo investicija v oblačila in garderobno omaro popoln uspeh, oblačila dopolnimo z manjkajočimi in ocenimo, kakšno velikost garderobne omare zares potrebujemo. Najboljša naložba je vedno tudi funkcionalna in ne le privlačna za oko. Na ta način bomo zares veselo vstajali v nov dan, prijateljem pa razkazovali garderobno omaro ali sobo z enakim ponosom kot najljubši konjiček. Tatjana Kalamar Morales

Vitaminska juha s slanino Potrebujemo oljčno olje, 1 čebulo, 10 dag slanine, 2 korenčka, 1 manjšo kolerabo, 2 manjši bučki, 1 rdečo papriko, 1 zeleno papriko, 1 rumeno papriko, sol, poper, česen, rožmarin, 2 dl paradižnikove omake, 1 l zelenjavne osnove in svežo baziliko. Zelenjavo naprej operemo, olupimo in vsako posebej s slanino narežemo na majhne kocke, recimo pol centimetra krat pol centimetra. Na oljčnem olju zlato rumeno prepražimo čebulo, dodamo narezano korenje, kolerabo in slanino ter pražimo približno pet minut. Nato dodamo preostalo zelenjavo, ki jo prav tako malo prepražimo, začinimo s česnom, soljo in poprom. Prilijemo paradižnikovo omako in zelenjavno osnovo ter kuhamo še približno od pet do deset minut. Vse skupaj kuhamo toliko časa, da ostane zelenjava čvrsta. Juho na koncu izboljšamo oziroma osvežimo s čajno žličko sveže bazilike in oljčnim oljem.

Piščančji medaljoni z bučnim pestom in gratiniranimi bučkami Potrebujemo 20 g praženih bučnih semen, 40 g sveže buče, bučno olje, 480 g piščančjega fileja, 2 dl sladke smetane, belo vino in sesekljan peteršilj; za gratinirane bučke pa 200 g svežih bučk, 40 g dušenega riža, pol jajca in parmezan. Pripravimo bučni pesto za nadev. Sesekljano bučno seme in sveže bučke začinimo s soljo in poprom ter vse skupaj povežemo z bučnim oljem. S tem napolnimo piščančje prsi, jih dobro zvijemo v rulado in popečemo

do središčne temperature 75 stopinj Celzija. Nato zalijemo z belim vinom, smetano, malo pokuhamo in na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Nekaj minut še dušimo in na koncu serviramo z izbrano prilogo. Za gratinirane bučke te očistimo, razrežemo na štiri enake dele, jih izdolbemo in napolnimo z zmesjo iz riža, jajc, parmezana in mesa izdolbenih bučk. Pokapljamo z bučnim oljem in pečemo v pečici pri 200 stopinjah Celzija približno deset minut. Še tople postrežemo kot prilogo, odlične pa so tudi kot glavna jed z izbrano omako. Matej Lukač

razvedrilo

www.vestnik.si | e: [email protected]

10. julija 2014 | Vestnik |

23

horoskop OVEN 21. 3-20. 4.

TEHTNICA 24. 9.-23. 10.

Na delovnem mestu boste blesteli. Resnica je, da bo treba prerezati popkovino preteklosti. Sprehodi po gozdnih razpotjih vam bodo vlili upanje. Znalo se bo zgoditi, da se vam bo izpolnila srčna želja.

Po zvezdnih namigih bo pred vami razburljiv teden. Mnogo časa boste namenili raziskovanju in iskanju večnih odgovorov. Močno bo izstopala intuicija in ravno zaradi tega bodo vaše odločitve modre in pravilne.

BIK 21. 4.-21. 5.

ŠKORPIJON 24. 10.-22. 11.

Globoko v sebi boste izdelali načrt in določili pomembnost nalog. Prva polovica meseca oktobra bo za vas zelo pisana in harmonična. Z ljubljeno osebo se boste zbližali. Pomembne spremembe vas čakajo pri komunikaciji in intelektualni dejavnosti.

Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča in tako boste kos obveznostim. Največ moči najdete v pogovoru in naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Ustvarjalna in zvedava energija vas čaka glede službe. Aktivno se boste spoprijeli s tistimi izzivi, ki vas bodo čakali.

DVOJČKA 22. 5.-21. 6.

STRELEC 23. 11.-21. 12.

Ljubezen bo prinesla srečo in blagostanje. Odločili se boste in naredili neki rez. Narava vas bo sprostila in napolnila z dodatno energijo. Najbolj nemirni boste doma. Seveda se bodo stvari razpletale nekoliko drugače, toda konec dober vse dobro.

Prijatelji vam bodo sol in aroma življenja. Z njihovo pomočjo boste napredovali, jasno je tudi, da se odpirajo spodbudne delovne novosti. Po drugi strani se bo modro umiriti in razmisliti o tem, kaj vas veseli. Na svoj način boste povezani s svetom duhovnosti.

RAK 22. 6.-22. 7.

KOZOROG 22. 12.-20. 1.

Ta teden ne boste ravno nepotrpežljivi, vendar boste večinoma hiteli. Tako vam bo ostalo več časa za zabavo in razne igre. Poskusite ohraniti takšno razpoloženje kar se da dolgo. Prisluhnite tistim, ki se vam bodo približali v petek ali soboto.

Zanimiv teden je pred vami. Vsekakor se boste nalog lotili vneto in zagnano. Popaziti boste morali, da ne bi spregledali kažipotov. Pomembno bo tudi, da bodo vaše misli svetle, in tako bo pred vami čas blagostanja.

VODNAR 21. 1.-19. 2.

LEV 23. 7.-23. 8.

Naj vas ne bo strah odpreti svojega srca nekomu, saj veste, da mu lahko zaupate. Izredno topli in ustrežljivi boste, kar lahko izkoristite na zasebnem področju. Vsak človek je oseba zase, zato delate krivico vsakomur, ki mu vsiljujete svoja mnenja.

Optimistično razpoloženje vam bo pomagalo na razpotjih usode. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Na delovnem mestu vas bo že v začetku prihodnjega tedna obiskala sreča. Razbrati je, da se boste veliko učili in pilili svoje znanje.

RIBI 20. 2.-20. 3.

DEVICA 24. 8.-23. 9.

Čaka vas umirjen teden, ko boste svoj dragoceni čas lahko namenili zasebnim zadevam. Treba bo sprejeti kup odločitev, s katerimi že dolgo zavlačujete, potem pa se boste lahko predajali brezskrbnemu druženju in zabavam, s katerih boste hodili pozno domov.

Označevali vas bodo delo in delovne obveznosti. Pravilno bo, da se boste ločili od tistega, česar ne potrebujete. Zvezde sreče vam bodo naklonjene v čustvenem življenju. Mnogo bo analiziranja in iskanja prave poti.

deset razlik

Nagrada za izžrebanega reševalca križanke: knjižica Pravilno rešitev - označena polja napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 18. julija 2014.

sudoku Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 morajo vsebovati številke od 1 do 9.

5

7

Rešitev:

9 4

7

9

8

1

9

3

1 2

3 1

Ime in priimek, naslov:

7

8 3

1 7

ilustraciji mladen mrčela

8

9

5

1

4

6 7

6

Rešitve iz 26. številke: BRAZILIJA – RIO DE JANEIRO Knjižico Med okuse po … dobi Jožica Irgolič, Šratovci 37, 9252 Radenci. Nagrado lahko prevzamete do konca prihodnjega meseca v naročniški službi Podjetja za informiranje v Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti.

24

| Vestnik | 10. julija 2014

sporočila

Mladi šahisti prejeli spričevala

www.vestnik.si | e: [email protected]

Projekt City Cooperation

Povezal 24 mest v čezmejni regiji Pripravili predstavitveno brošuro vseh mest in vodnike s pomočjo mobilnih telefonov

V prostorih Šahovskega društva Radenska Pomgrad so podelili spričevala učencem drugega letnika srednje šahovske šole, ki so ga v preteklem šolskem letu obiskovali Liza Kisilak, Fabijan Marič Vild, Lucija Kadiš, Erik Čeke, Jaka Meglič, Enej Meglič in Hana Nemec. Vsi ti učenci so letnik uspešno končali, zadnji trije z oceno zelo uspešno. T. M. fotografija timotej milanov

Vaške igre v Lucovi

Projekt City Cooperation (sodelovanje mest) in njegove rezultate so pred dnevi predstavili partnerji iz Slovenije, Razvojni center Murska Sobota, ZRS Bistra s Ptuja in LTO Prlekija iz Ljutomera. Projekt, sofinanciran iz programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, je v petih letih izvajanja tesneje povezal 24 mest v čezmejnem prostoru Slovenije, Avstrije in Madžarske. To so: Beltinci, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Ptuj in Radenci iz Slovenije, Bad Radkersburg, Fehring, Feldbach, Friedberg, Fürstenfeld, Gleisdorf, Hartberg in Weiz iz Avstrije ter Körmend, Lenti, Letenye, Öriszentpeter, Szentgotthard, Vasvar in Zalalövö iz Madžarske. Ob pomoči srečanj županov, konferenc mest, študijskih potovanj ter strokovnih srečanj na različne teme od razvoja mestnih središč do trajnostnega razvoja mest in inovacij je prihajalo do tesnejšega sodelovanja med

mesti ter izmenjav znanj in izkušenj. Za razvoj in promocijo mest so pripravili predstavitveno brošuro omenjenih mest v skoraj sto tisoč izvodih, knjižico ugodnosti ter predstavitve mest na turističnih sejmih po Evropi. Za vodenje po mestih so pripravili zemljevide, brošure z opisi zanimivosti po mestih ter vodnike po mestih s pomočjo mobilnih telefonov. Mesta pa se predstavljajo tudi v kratkih filmih. Poseben poudarek je bil na pripravi doživljajskih mest za otroke in družine z otroki. Tako so mesta poleg povezovanja, ponudbe za otroke in predstavitve dobila tudi maskote, zgodbico o maskoti ter brošuro z otroškim zemljevidom mesta in doživetji za otroke. Pri nastajanju maskot in zemljevidov za otroke je sodeloval Anton Buzeti, priznan pomurski karikaturist. Projekt je tudi postavil trdne temelje za nadaljnje skupno delo in sodelovanje vključenih partnerjev in mest. C. K.

KGZS-ZAVOD MS, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota, tel.: (02) 539 14 10, telefaks: (02) 521 14 91, e-pošta:[email protected], www.kgzs.si

OBJAVLJA DRAŽBO KMETIJSKE MEHANIZACIJE silažni kombajn, enoredni, SIP SILO 80 B prikolica, dvoosna, Tehnostroj, 3 t, l. 1981 predsetvenik, zložljiv, 3,4 m, RAU samonakladalna prikolica SIP PRP3 24m/3 Dražba bo v sredo, 16. 7. 2014, ob 9.00 na sedežu KGZS-ZAVOD MS, Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota. Ogled in plačilo varščine sta eno uro pred dražbo.

Lucova je gostila minulo nedeljo 20. vaške igre Občine Gornji Petrovci. Po besedah organizatorjev in župana Franca Šlihthubra so igre namenjene bolj sodelovanju in druženju ter obujanju kmečkih opravil, ki izginjajo tudi iz tega dela Goričkega, kot pa tekmovalnosti med vasmi. Teh je v Občini Gornji Petrovci 14, na igrah jih je sodelovalo 12. Lucova, ki šteje dobrih 150 prebivalcev, je ena izmed manjših vasi v občini, kljub temu pa se lahko pohvalijo z vzorno urejeno infrastrukturo. Med njo posebej izstopa vaško-gasilski dom, ki so ga pred leti v celoti obnovili, pove predsednik vaškega odbora Stanko Lepoša in doda, da bodo te igre v prihodnosti naredili še bolj vesele. Ker je v občini vedno manj občanov, si predvsem želijo, da bi se ti več družili. M. K. fotografija mihaela kalamar

V Dolencih obnovili vaško-gasilski dom

Ribiška družina Lendava Kolodvorska ulica 7 A 9220 Lendava

objavlja ​razpis za najem gostinskega lokala v ribiškem domu v Lendavi. Prijava naj vsebuje osnovne podatke o ponudniku, dosedanje izkušnje v gostinstvu in vizijo delovanja lokala. Upoštevali in obravnavali bomo prijave, ki bodo prispele na naš naslov ali na elektronski naslov [email protected]. Prijave sprejemamo do 25. 7. 2014. Podrobnejše informacije najdete na www.rd-lendava.si.​

R E Š E VA L N I P R E VOZ I V B O L N I Š N I C E I N Z D R AV I L I Š Č A V S LOV E N I J I I N T U J I N I

REŠILNA d.o.o.

IZVAJAMO TUDI SAMOPLAČNIŠKE PREVOZE DOMA IN V TUJINI 041 67 44 67 HITER KREDIT ZA NAKUP VOZILA!

V Dolencih so v nedeljo slovesno odprli in predali namenu obnovljene prostore vaško-gasilskega doma. Željo po obnovi so pred leti izrazili vaščani, ki so pri prenovi sodelovali tudi z lastnim delom. Obnovo je omogočila tamkajšnja Občina Šalovci, projekt pa je podprla Evropska unija iz sklada za razvoj podeželja. Nov objekt je obveza domačinom, da sodobno urejenim prostorom dajo vsebino. Tam že vrsto let uspešno delujeta prostovoljno gasilsko in športno društvo, vaščani pa si želijo, da z novimi idejami v ta prostor vstopijo tudi mladi. M. K. fotografija mihaela kalamar

Plačilo s položnicami ali prek trajnika. Možnost odplačila starega lizinga. Odkupi in menjave vozil. Posredujemo za več posojilodajalcev. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, (02) 228 30 20, 031 658 679

POTREBUJETE DENAR? IZPLAČILO TAKOJ! Tel.: (02) 527 10 64 ŽNIDERS SOBOČANKA - LENDAVSKA 24 ŽNIDERS D.O.O, VITA KRAIGHERJA 5, MARIBOR

10. julija 2014 | Vestnik |

www.vestnik.si | e: [email protected]

ZAHVALA

V SPOMIN

V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica in tašča

Osmega julija je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša ljuba

Antonija Fujs iz Ulice Mikloša Kuzmiča 39 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše.

Verona Gabor iz Mostja

V SPOMIN Minilo je deset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedi

Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.

ZAHVALA V 73. letu je tiho zaspala draga mama, tašča in babica

Marjeta Gumilar

iz Beltinec

iz Ledavskega naselja 23 v Murski Soboti

Za vedno bo ostal v naših srcih!

Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni svečanosti. Žalujoči vsi njeni

Hčerki Slavica in Albina z družinama

Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič)

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, tasta in brata

Jožefa Bogdana iz Dobrovnika (1932–2014) se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani ter nam kakor koli pomagali. Hvala za vsak stisk roke in sožalne besede, darovano cvetje, sveče in darove za cerkvene namene. Zahvaljujemo se za pomoč zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Murska Sobota in Zdravstvenega doma Dobrovnik. Hvala g. župniku za opravljen obred, dobrovniškim pevcem in Tanji Kološa za odpete žalostinke, rogistom in lovcem pa za protokolarno slovo z zahvalnim govorom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu!

Tako prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Le trud in delo tvojih rok ostajata, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.

ZAHVALA V 68. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta in starega očeta

Maksa Božiča iz Čentibe Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, dobrim prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za kapelico in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Hvala gospodu župniku Martinu Konradu Dolamiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in molivkam. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

Žalujoča družina

Žalujoči vsi njegovi

Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe, ljubi mož in oče, nihče nam ne more več vrniti.

ZAHVALA V 70. letu nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedek

Anton Kelenc iz Gornje Bistrice 80 A V globoki žalosti in z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem dragim prijateljem, znancem, bratom in sestram, sosedom in vsemu preostalemu sorodstvu, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, za svete maše, v druge namene in za izražena sožalja. Lepa hvala gospodu župniku Ivanu Kranjcu za opravljen pogrebni obred in slovo ter darovano sveto mašo, celotnemu cerkvenemu pevskemu zboru KUD Ferda Godine, še posebno gospe Alenki, Branku Vučku za besede slovesa ob odprtem grobu, društvu upokojencev iz Črenšovec, DLST Pufkači in JSKD Lendava, pogrebnemu podjetju Ferenčak iz Trnja ter vsem drugim – srčna hvala.

Nekoč me zadnji, tihi sen objame, ko zvenem kakor roža kje na trati, Marija, vem, da vzameš križ mi z rame, s katerim moral sem tu potovati. Vem, dobra Mati, da pomisliš name tedaj, ko neha sonce to sijati. (Škof dr. Jožef Smej)

ZAHVALA V 80. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, oče, tast, dedek, očim in sorodnik

Jožef Horvat zidarski mojster v pokoju iz Filovec 110

Dragi dedek, pogrešala te bova –

V tem težkem trenutku slovesa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v pomoč in tolažbo, darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarne prispevke. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Lepa hvala Območni obrtni zbornici Murska Sobota, vsem društvom, v katerih je deloval oziroma samo prijateljeval: Vinogradniško-turističnemu društvu Gaj Filovci, Gasilskemu društvu Filovci, Turističnemu društvu Filovci, Vinogradniško-sadjarskemu društvu Filovci in Krajevni skupnosti Filovci. Hvala duhovnikoma in kaplanu za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, dr. Stanislavu Zveru, Jožetu Pasičnjeku in Borisu Kučku, govornikom od odprtem grobu Andreju Baligaču, Marijani Gomboc, Mileni Špilak in Andreji Trajbarič za prebrano slovo od dr. Uroša Lipovška in Mete iz Pekinga. Hvala pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Vučkič Banfi in tudi vsem neimenovanim, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegov poslednji dom. Še enkrat – vsem iskrena hvala!

vnukinja Vaneesa in vnuk Tonček

Žena Darinka z družino in hčerka Nada z družino

Žalujoča žena Angela in sin Anton z ženo Sabino

Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota, N. C. 521 37 00

DE POGREBNIŠTVO Panonska ulica 3 Murska Sobota

POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443

POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., Veščica 17, 9000 M. Sobota

Žalujoči njeni najdražji

Ludvik Černi Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegovo zadnje počivališče.

KOMUNALA

Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko.

Žalujoči vsi tvoji najdražji

25

V TEŽKIH TRENUTKIH VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA PO KONKURENČNIH CENAH.

24 UR NA DAN: 02 534 80 60, 041 681 515 Ob boleči izgubi vaših najdražjih smo Vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami. Dosegljivi 24 ur: 041 712 586 Vladimir Hozjan, s. p., Šulinci 87 A, tel.: (02) 55 69 046 Kompletne pogrebne storitve in oprema Urejanje pokopališč in zelenic Brezplačni prevozi do 40 km Plačilo na več obrokov ali odlog plačila

[email protected] tel.: 02 538 17 20 živali NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, stare 13 tednov, prodam po 4,50 evra. Dostava na dom. Tel.: 02 792 35 71. v0299

posesti OBNOVLJENO HIŠO, 14 km oddaljeno od M. Toplic, ugodno prodam. Tel.: 041 219 394. v0301 V NAJEM ODDAM delno opremljeno eno- in dvosobno stanovanje v Lendavi. Tel.: 041 212 292. v0302 GARSONJERO V MURSKI SOBOTI prodam. Tel.: 040 662 395. v0306 GARSONJERO, 26 m2, s kletnimi prostori v Tomšičevi ulici 1 v Lendavi ugodno prodam. Tel.: 040 212 883. v0292

kmetijska mehanizacija KUPIJO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. Tel.: 068 139 058. v0304 KUPIJO TRAKTOR – STANJE IN TIP NISTA POMEMBNA, lahko tudi s priključki. Tel.: 041 235 349. v0305

kmetijski pridelki MLADI KROMPIR, kilogram samo 50 centov, prodam. Panker, Noršinci 36, tel.: 031 285 879. v0293

delo HOTEL**** išče prijaznega/-o sodelavca/-ko z dobrim znanjem nemškega jezika za delo v recepciji ter prijazno sodelavko v strežbi in sobah. Ponujajo dobro delovno okolje v dobrem hotelu, z dobrim plačilom, možnost nadaljnjega izobraževanja in napredovanja. Pričakujejo veselje pri delu z ljudmi, pripravljenost za delo in fleksibilnost. Prošnje pošljite na naslov: [email protected]. Informacije po telefonu 0043 664 87 69 154, Thermenhof, Schaufelberg 48, A-8380 Jennersdorf. v0289

26

sporočila

| Vestnik | 10. julija 2014

www.vestnik.si | e: [email protected]

Beltinci glede zdravstvenega doma po svoje

Javni zavod po več kot dvajsetih letih še vedno brez ustanovnega akta Energetsko sanacijo ovirajo nerešena ustanoviteljska razmerja in vlaganje občin v svoje zdravstvene postaje Občina Beltinci je že oktobra lani povedala, da k energetski sanaciji objektov zdravstvenega doma v Murski Soboti ne bo prispevala, ker da je prej sama vlagala v obnovo prostorov beltinske zdravstvene postaje. Devet občin je pogodbo že podpisalo.

Javni zavod Zdravstveni dom Murska Sobota po več kot dvajsetih letih od ustanovitve še vedno nima ustanovnega akta in s tem ne urejenega pravnega statusa. To pa pomeni, da ne more sprejeti drugih aktov in ne širiti dejavnosti, kršena pa je tudi veljavna zakonodaja. Odgovornost za to nosijo občine ustanoviteljice oziroma Občina Beltinci, ki od skupaj dvanajstih občin na območju nekdanje velike murskosoboške občine edina ni sprejela predlaganega odloka o ustanovitvi javnega zavoda, ki so ga nazadnje pripravile skupne strokovne službe pomurskih zavodov konec leta 2011, ob tem da sta dva poskusa ustanovitve propadla že prej, in sicer leta 1996 in 2002.

fotografija timotej milanov

Beltinci obnavljali svojo postajo Predlog odloka je predvideval možnost, da bi občine svoje ustanoviteljske pravice uveljavljale po dveh tirih, torej da bi imele v sedemčlanskem svetu javnega zavoda pet svojih predstavnikov, dva murskosoboška občina, enega skupaj občini Beltinci in Tišina, enega skupaj občini Moravske Toplice in Puconci ter enega skupaj preostale občine, ter da bi župani vseh občin ustanoviteljic tvorili skupen organ, ki bi mu predsedoval murskosoboški župan. Za beltinsko občino, ki je v preteklosti sama že veliko vlagala v obno-

vo in opremljanje zdravstvene postaje v Beltincih, to ni bilo sprejemljivo, v tem pa je tudi bistvo problema glede zagotavljanja soustanoviteljskih deležev pri načrtovani energetski sanaciji objektov zdravstvenega doma v mestu Murska Sobota. Beltinska občina svojega deleža tako ne sprejema, tišinska občina pa zahteva neke dopolnitve pogodbe.

"že jutri bo samooskrba slovenije višja" Dejan Šumak, direktor podjetja Paradajz

Podjetje Paradajz je srca in brbončice Slovencev osvojilo s svojimi paradižniki, ki jih poznamo pod imenom Lušt. Luštni zgodbi pa ni videti konca, saj vodstvo še naprej zvesto udejanja svojo vizijo oskrbovanja Slovenije z domačimi pridelki in že razvija tehnologije za pridelovanje drugih vrtnin po podobno uspešni metodi. Razvoj tehnologij, ki zmanjšujejo odvisnost Slovenije od uvoza pridelkov, financira Nova KBM.

lušt je pripravljen na jutri. Z novo KBM.

Prispevek po številu prebivalcev Mestna občina (MO) Murska Sobota se je v letu 2013 prijavila na ponovljen razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor za energetsko sanacijo petih enot vrtca in objektov zdravstvenega doma v mestu Murska Sobota, razen spomeniško zaščitene stavbe, kjer de-

luje služba medicine dela. Soglasje za prijavo na razpis za zdravstveni dom so dale vse občine soustanoviteljice, projekt, za katerega je MO Murska Sobota dobila soglasje oktobra lani in pogodbo 13. maja letos, pa je ocenjen na 666 tisoč evrov. Soustanoviteljice morajo zdaj zanj prispevati 15 odstotkov vrednosti naložbe in še DDV, to je skupaj 240 tisoč evrov. MO Murska

Sobota je predlagala, da bi se deleži med občinami razdelili na enak način, kot so bili predlagani ustanovni deleži v zadnjem predlogu ustanovnega akta zdravstvenega doma, in sicer glede na število prebivalcev. Murskosoboški občini tako pripada 33,6-odstotni ustanovni delež in prispevek v višini skoraj 81 tisoč evrov, Beltincem 14,5-odstotni delež in 35 tisoč evrov, Občini Puconci dobrih deset odstotkov in skoraj 26 tisoč evrov in skoraj toliko tudi Občina Moravske Toplice, preostalim občinam pa manj. Občina Beltinci je že oktobra lani povedala, da k energetski sanaciji objektov zdravstvenega doma v Murski Soboti ne bo prispevala, ker da je prej sama vlagala v obnovo prostorov beltinske zdravstvene postaje, devet občin je pogodbo že podpisalo, Občina Tišina pa, kot rečeno, zahteva neke dopolnitve pogodbe. MO Murska Sobota bo ponovno pozvala beltinsko občino k podpisu pogodbe, v drugem primeru pa že ima sklep občinskega sveta o morebitni prerazporeditvi denarja v proračunu za povečanje deleža za energetsko sanacijo. Še to poletje namreč nameravajo objaviti razpis za izbiro izvajalca del, ki bi sanacijo izvedel pred začetkom kurilne sezone. S tem bi ZD Murska Sobota privarčeval četrtino sredstev, ki jih zdaj namenja ogrevanju objektov v Murski Soboti. Majda Horvat

OB VEČANJU PRIDELAVE PARADIŽNIKA VLAGAJO V RAZVOJ Lušt se razvija v močno povezovalno družbo pridelovalcev vrtnin Za kmetijsko dejavnost so potrebni volja, pridnost in potrpežljivost. V tej dejavnosti se ne da špekulirati, ampak je treba trdo delati, da po dobrem letu prideš do sadu svojega dela. Bistveno več od naštetega pa je potrebno, ko se odločaš za način kmetovanja ali pridelave, ki zahteva velika vlaganja v objekte za pridelavo. Družbi Paradajz je uspelo. Ne samo s pridelavo in prodajo paradižnika, ampak vlaga v razvoj in postopoma zaokroža ponudbo vrtnin pod blagovno znamko Lušt. Lušt je blagovna znamka družbe Paradajz in ob prepoznavnem paradižniku v grozdih ste začeli v letošnjem letu poskusno gojiti nekatere domače sorte paradižnika. Kakšne so ugotovitve in ali bodo te sorte vključene v komercialno pridelavo naslednje leto? Poleg gojenja najpomembnejše sorte grozdastega paradižnika smo začeli izvajati tudi poskuse. Prve izsledke bomo že imeli konec letošnjega leta. Trenutno smo v fazi preizkušanja, analiza pa sledi v jesensko-zimskem obdobju, tako da za zdaj podatkov še nimamo. Je pa odziv potrošnikov in kupcev, ki imajo v Renkovcih na maloprodajnem mestu priložnost kupiti te paradižnike, odličen. V komercialno prodajo bodo zagotovo vključene tiste sorte, ki se bodo izkazale kot zaželene pri potrošnikih. Je pa to proces, ki traja najmanj tri leta. Lušt ni samo blagovna znamka slovenskega paradižnika. V kateri smeri se razvija blagovna znamka in katere vrtnine vključujete v blagovno znamko? Lušt se bo razvijal s širitvijo pridelave na druge vrtnine. Predvsem na vrtnine, pridelane v rastlinjakih. Je pa segment, ki ga že pridno uvajamo, tudi kooperacija, ki nam omogoča, da vključujemo pridelovalce in produkte iz regije (hren, česen, mlada čebula, zelje, krompir itd.). Cilj kooperacije je združiti pridelavo vrtnin in ponuditi kakovostne vrtnine na primeren način na trgovskih policah našim zvestim potrošnikom.

Ali pomeni širitev ponudbe znotraj blagovne znamke posredno povečevanje pridelave vrtnin pri partnerjih in kako se ti odzivajo na partnersko povezavo? Posledično pomeni tudi to. Vedeti morate, da se s kooperacijo aktivno ukvarjamo šele drugo leto in da želimo krepiti to sodelovanje z majhnimi koraki na dobrih temeljih. Odziv je odličen. Lušt zajema skorajda vse vrtnine, ki se ponudijo k paradižniku, če izhajamo iz prekmurske tradicije, na kateri gradite to blagovno znamko. Manjka le še ena vrtnina, nepogrešljiva pri kruhu z zaseko, paprika. Se boste lotili pridelave tudi te vrtnine in kako daleč ste s projektom? Projekt poteka in prizadevamo si, da bi lahko že v naslednjem letu potrošniku ponudili papriko iz naše pridelave. Kmetijstvo je panoga, kjer se kapital obrača počasi in z veliko tveganji. Lušt oz. Paradajz se je z rastlinjaki izognil vremenskim tveganjem. Kljub vsemu gre za monokulturno pridelavo. Kako je projekt videla banka in pod kakšnimi pogoji ga je bila pripravljena podpreti v prvi fazi? Vsekakor ga je jemala kot tveganje, saj je tovrstna pridelava v Sloveniji nekaj posebnega. Če banke ne bi prepričali, da smo sposobni za tovrstno pridelavo, nam po vsej verjetnosti ne bi stala ob strani. En pogoj je bil definitivno zmanjšati izpostavljenost. Ta pogoj smo uspešno izpolnili s pridobitvijo nepovratnih sredstev agencije za kmetijske trge in poplačali kratkoročne vire. Je bil poslovni izid v prvem letu dovolj prepričljiv za banko, da je vstopila v ta del naložbe? Nikakor ne. Zaupanje bank, kot sem omenil, je velik pogoj. In takrat pri širitvi se je banka Nova KBM odločila, da nas podpre na začetku pridelave.

napovednik

www.vestnik.si | e: [email protected]

glasbene lestvice na radiu murski val LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. GREM – Spev 2. VEM KAJ HOČEM – Navihanke 3. NEKE SONČNE NEDELJE – Štirje kovači 4. ZADNJIČ NOCOJ – Modrijani 5. POLJUBI JO ZAME – Gadi PREDLOGA ZAKAJ BI SE SEKIRAL – Ansambel Petan ZAME PRAVA – Ansambel Pogled LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. TA SVET NE ZNA ŽIVET – Nina Pušlar 2. KJE SI – Samo Budna 3. MALE VOJNE – Tabu 4. Z MANO GREŠ – Alma Merklin

Soboško poletje 2014

PETEK, 11. julija 12.30 Od petka do petka: pregled najpomembnejših dogodkov tedna v Pomurju po izboru Jerneja Šavla

MURSKA SOBOTA

19.15 Mladi val: Nina Goričanec bo gostila uspešno atletinjo in gimnazijsko Kiaro Ropoša

V soboto, 12. julija, ob 10. uri bo na Trgu kulture gledališka predstava Peter Strah v izvedbi Gledališča iz desnega žepka iz Ljubljane.

V petek, 11. julija, ob 21. uri bo na Trgu kulture nastop skupin Balett Umutsama (Ruanda) in Iganzo (Avstrija).

SOBOTA, 12. julija 10.15 Potepajte se z nami: napovednik prireditev ob koncu tedna

Glasba

15.00 Svetovno nogometno prvenstvo: stava na Murskem valu

V četrtek, 10. julija, ob 20. uri bo na grajskem dvorišču v okviru festivala Jö poletje 2014 koncert skupine The Grand Astoria (Rusija, psihedelični rok).

20.00 Propöler ter kvašena retaša Miran in Primož NEDELJA, 13. julija 10.30 Radijska križanka z Bojanom Rajkom 16.00 Svetovno nogometno prvenstvo: stava na Murskem valu

MURSKA SOBOTA

V petek, 11. julija, ob 21. uri bo na grajskem dvorišču v okviru festivala Jö poletje 2014 pank večer, kjer bosta glasbo vrtela didžeja Dugi in Seči, obenem pa bo še razstava naslovnic fanzinov. GAJŠEVCI

PONEDELJEK, 14. julija 9.15

ODRANCI

Izbor Pomurke in Pomurca meseca julija: glasovanje

18.00 MV-dur: najboljši na 34. Melodijah morja in sonca

V petek, 11. julija, ob 21. uri bo v Športnorekreacijskem centru 20. Ajdova noč, na kateri bosta nastopili skupina Mambo Kings in Tanja Žagar s skupino Avantura. V soboto, 12. julija, ob 19. uri bo nastopil še Prleški kvintet. GORNJA RADGONA

TOREK, 15. julija

5. STARA DUŠA – MI2

00.00 SNOP z Urško Horvat Ritlop

PREDLOGA

5.00 Vedro v dobro jutro: vreme, ceste, horoskop …

1. I WILL NEVER LET YOU DOWN – Rita Ora 2. SUMMER – Calvin Harris 3. BEST DAY OF MY LIFE – American Autors 4. A SKY FULL OF STARS – Coldplay 5. DARE (LA LA LA) – Shakira PREDLOGA DON'T MATTER – Kings of Leon BIRTHDAY – Katy Perry Praktično darilce Murskega vala dobi: Angela Gorjan, Panonska ul. 1, Turnišče. Nagrada čaka v naročniški službi Podjetja za informiranje.

Kupon št. 28 Glasujem za skladbo

18.00 Srebrne niti: srečanje pomurskih upokojencev v Moravskih Toplicah SREDA, 16. julija 00.00 SNOP s Simono Špindler 11.15 Trn v peti z Natašo Brulc Šiftar 20.00 Mursko-morski val: po Avstraliji z Vlasto in Danielom Grabarjem ČETRTEK, 17. julija 00.00 SNOP z Bojanom Rajkom 14.30 Domača plošča: Mišo Kontrec z novo skladbo Kak tou pečej 17.00 Osrednja informativna oddaja na Murskem valu

BOLJŠA STRAN SPLETA

V torek, 15. julija, ob 18. uri bo v avli Pokrajinske in študijske knjižnice odprtje druge klubske razstave Fotokluba Murska Sobota, in sicer na temo Portreti.

V soboto, 12. julija, ob 21. uri bo v Mladinskem centru Jam session. LJUTOMER V torek, 15. julija, ob 23. uri bo v klubu Oxygen v okviru 10. Grossmannovega festivala didžej večer. V sredo, 16. julija, ob 23. uri bo v klubu Oxygen v okviru 10. Grossmannovega festivala koncert skupin Odpisani (Pomurje), Helland (Madžarska) in Eyecontact (Lendava).

Film

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V petek, 11. julija, ob 21. uri bo v zunanjem avditoriju Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici

V torek, 15. julija, se začenja 10. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo trajal do sobote, 19. julija. Več o programu na www.grossmann.si.

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto, 11. julija, ob 21. uri bo v zunanjem avditoriju Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v okviru prireditve Noč pod zvezdami prleški kabaret Kisla žüpa v izvedbi Marka Kočarja in Tadeja Vesenjaka.

MURSKA SOBOTA V četrtek, 10. julija, ob 19. uri bo v Galeriji odprtje skupinske bienalne razstave Naključja III, kjer do 17. septembra svoja dela predstavlja 14. umetnikov.

ČERNELAVCI

SVETI JURIJ V nedeljo, 13. julija, bo na trgu domača tržnica. TRDKOVA

Razstave

V četrtek, 10. julija, ob 9. uri bo Zabavno zdrava kuharija (Martina Šipoš), ob 17. uri pa Masaža izvornih točk – protibolečinska masaža (Breda Dular, Igor Razbornik). V petek, 11. julija, ob 9. uri bo Zabavno zdrava kuharija (Martina Šipoš), ob 14. uri trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK), ob 17.30 pa predavanje Celična preobrazba – zdravljenje (Nataša Fras). V ponedeljek, 14. julija, ob 9. uri bo kuharska delavnica Bučni burek (Erdina Šehić), ob 17. uri predavanje in pogovor Kakšne barve je moj notranji svet in zakaj? (Breda Dular), ob 18.30 pa bo joga smeha (Klavdija Zver). V torek, 15. julija, ob 10. uri bo zeliščarska delavnica Izdelava ognjičeve kreme (Helena Frumen, Milena Počič), ob 16. uri pa bo merjenje krvnega tlaka in določanje ostrine vida (Ivanka Vučak, Milena Stropnik). V sredo, 16. julija, ob 16. uri bo na terenu, Ob progi, praktična delavnica Permakulture (Jakob Borovšak). V četrtek, 10. julija, ob 13. uri bo v domu starejših občanov piknik. V knjižnici Gornja Radgona bo do 18. julija med 6.30 in 16. uro aktivno preživljanje počitnic za otroke od 1. do 5. razreda. V soboto, 12. julija, ob 13. uri bo na hribu Sv. Martin tradicionalni dan odprtih vrat vinskih kleti, ki ga prireja Društvo vinogradnikov Kobilje. NORŠINCI V soboto, 12. julija, ob 13. uri se bodo začele vaške igre Občine Moravske Toplice.

Avto škafar, d. o. o. Murska Sobota Plese 1 Tel.: 522 32 30

Izpolnjeno križanko nalepite na dopisnico, pripište svoje podatke in pošljite do 31. julija 2014 na naslov Radio Murski val, Ul. arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom nedeljska križanka. Avtobus Križkraž bodo dopolnili štirje izžrebanci.

PE Lendava Industrijska ulica 4b Tel.: 577 62 00

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI V galeriji Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici je na ogled razstava del pomladne likovne kolonije 10. likovna štala, ki jo organizira likovno-kulturno društvo. GORNJA RADGONA V galeriji Doma kulture je na ogled razstava likovnih del Gregorja Purgaja z naslovom Doma. BELTINCI V galeriji gradu je do 19. julija na ogled razstava del Stanislawa Stacha iz Poljske. MURSKA SOBOTA V Pomurskem muzeju Murska Sobota bo do 30. septembra na ogled razstava Prekmurske in gorenjske skrinje, na ogled pa je tudi stalna razstava Med preteklostjo in prihodnostjo. V Galeriji Robin (Lendavska ul. 1) je na ogled likovna razstava del akademskega slikarja Zdenka Huzjana. LENDAVA V razstavnih prostorih Galerije - Muzeja Lendava na lendavskega gradu je do 30. septembra na ogled razstava Francisco de Goya – Los Caprichos, na kateri je na ogled 80 listov svetovno znanega španskega umetnika iz njegovega grafičnega ciklusa Caprichos. V preddverju gledališke in koncertne dvorane je do 15. julija na ogled likovna razstava Jaz, Leonardo. V sinagogi je na ogled serija grafik Dana Reisingerja Ognjeni zvitki. GRAD V palaciju gradu Grad bo do 1. septembra na ogled pregledna razstava del, ki so nastala na deseti mednarodni likovni koloniji Vino-art, ki jo vsako leto organizira Društvo za kvaliteto življenja in kulturo pitja Vino-art. V Viteški dvorani je na ogled razstava Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času, v arkadnem hodniku pa razstava šestega fotografskega natečaja naravoslovne fotografije Voda. PUCONCI

NSTSNMV:

2

V prostorih občinske zgradbe je na ogled slikarska razstava del Vijole Bertalanič iz Brezovec in Lidije Horvat iz Mačkovec z naslovom Najini začetki.

3

V Spominskem domu Števana Küzmiča je na ogled razstava 19. slikarska kolonija Primož Trubar.

1

Ime in priimek, naslov:

DRUŠTVO ANONIMNIH ALKOHOLIKOV SLOVENIJE Anonimni alkoholiki smo skupnost moških in žensk, ki si delimo izkušnje, moč in upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim iz alkoholizma.

5

6

Na območju Pomurja se srečujemo v • Murski Soboti vsak torek ob 19. uri v prostorih veroučnih učilnic pri RK cerkvi sv. Nikolaja (kont. št.: 031 548 875) in • Gornji Radgoni vsak ponedeljek ob 16. uri v Domu dr. Antona Trstenjaka (kont. št.: 040 627 946).

2

3

4

5

6

7

8

9

10

NEGOVA 4

7

Izpolnjen kupon pošljite na dopisnicah do torka, 15. julija 2014, na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.

V nedeljo, 13. julija, ob 15. uri bodo proslavili prijatelji reke Mure 2. dan evropske Amazonke z istočasnim skokom z mostu in drugimi prireditvami.

MURSKA SOBOTA – Hiša Sadeži družbe

Oddaja bo na sporedu v nedeljo, 13. julija 2014, med 10.30 in 12.00.

7 Veličastnih:

ČRNCI

Dogodek

nedeljska križanka na murskem valu

Glasba našega srca:

BABINCI

V nedeljo, 13. julija, ob 11. uri bo ob 15. prazniku Občine Kuzma odprtje Športnega centra Trdkova. Za zabavo bo skrbela skupina Weekend band.

KOBILJE

Odprtje

V soboto, 12. julija, ob 13. uri se bodo začele na igrišču vaške igre Občine Tišina.

V soboto, 12. julija, ob 16. uri bo v okviru prireditve 30 let gostilne Špirič zabava za otroke z Mišo, zvečer pa nastop skupine Blue Planet.

Gledališče

GORNJA RADGONA

LJUTOMER

GRADIŠČE

V soboto, 12. julija, ob 13.30 bo na ranču Jureš prireditev Žetev 2000 zlatih zrn. Ob 17. uri bo nato v vaško-gasilskem domu še družabno srečanje s pogostitvijo.

Literatura

v okviru prireditve Noč pod zvezdami literarni večer, ki ga prireja Literarno-kulturnoljubiteljsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici.

V petek, 11. julija, bodo na 12. mednarodnem srečanju motoristov ob Gajševskem jezeru nastopile skupine Hellcats, Retro Kult in Ram Session, v soboto, 12. julija, pa Big Foot Mama, Samo Budna & Band, YU generacija in Chain Of Fools.

14.15 Za zdravje: o urgentnem centru v Splošni bolnišnici Murska Sobota

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV

27

napovednik prireditev

19.00 Volitve 2014: spremljamo izide parlamentarnih volitev v Pomurju

NAJBOLJŠI PAR – Bohem SEN ZNALA JES – Rudi Bučar in Frčafele

10. julija 2014 | Vestnik |

8

9

10

Na gradu Negova je na ogled razstava slik Gregorja Pratnekerja. RADENCI V avli Dosorja je na ogled razstava likovnih del Tatjane Mijatović z naslovom Danes bo po moje. MORAVSKE TOPLICE V termah Vivat je na ogled razstava del, ki so nastala na dvajseti mednarodni likovni koloniji Vinogradi obeh bregov Mure. PIRAN V galeriji Hermana Pečariča je do 31. avgusta na ogled razstava Vizije v bronu iz zbirke bronastih skulptur Galerije -Muzeja Lendava. Napovedi kulturnih in turističnih prireditev pošiljajte do ponedeljka do 11.00 na elektronski naslov: [email protected].

28

(ne)nazadnje

| Vestnik | 10. julija 2014

Četrtek: pretežno oblačno, dež 13 | 19

vreme

Petek: pretežno oblačno, rahel dež 13 | 21

Sobota: zmerno oblačno, plohe 14 | 26

www.vestnik.si | e: [email protected]

Nedelja: zmerno oblačno, plohe, nevihte 14 | 27

fotografija tedna

Andrej Velkavrh

Takole smo jih ujeli na delu, delavce namreč. Ker novi lastnik stare soboške glasbene šole obnavlja fasado, so sneli skulpturo, ki je krasila vzhodni del zgradbe. Avtor skulpture je Ladislav Danč, akademski slikar in ilustrator, ki se je po končani likovni akademiji vrnil v Prekmurje in postal član zelo pomembne skupine prekmurskih umetnikov, poimenovane DHLM. Gre za Ladislava Danča, Štefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca Mesariča. Čas pa dela svoje … In – kam gre zdaj Dančeva skulptura? Na soboški občini so nam povedali, da jim je lastnik skulpturo brezplačno odstopil, za kar mu gre velika zahvala, kajti – lahko bi se naredil francoza in jo odpeljal med staro železo. Hvala torej! Mestna občina pa se je povezala s soboško Galerijo, kjer so nam povedali, da je skulptura ustrezno deponirana, da jo bodo obnovili in da se je že sestala komisija, ki bo zanjo poiskala primeren prostor, kjer bo še naprej olepševala Mursko Soboto. V. T., fotografija vida toš

Spet smo v obdobju precej spremenljivega vremena, ko ne moremo reči, kdaj in koliko časa bo deževalo, pa seveda tudi, kje ne bo. Četrtek bo večinoma oblačen dan, dnevne temperature bodo verjetno pod dvajsetimi stopinjami. Hladno za julij, res! V petek bo spremenljivo do pretežno oblačno, pojavljale se bodo spet bolj krajevne plohe. Nekoliko prijaznejše in toplejše vreme bo ob koncu tedna, ko bo malo več sonca, a tudi precej spremenljive oblačnosti in se bodo pojavljale krajevne plohe, tudi kakšna nevihta, pogostejše ali verjetnejše pa bodo popoldne. V ponedeljek bo še za odtenek bolj sončno, predvsem popoldne bodo krajevne plohe.

*** V torek je bilo pa soparno. Kaj pravzaprav to pomeni? Absolutna zračna vlaga je količina vode oz. vodne pare, ki je v enoti zraka, recimo v enem kubičnem metru. Na primer, da je v kubičnem metru zraka 15 gramov vode v obliki vodne pare. Gre torej le za vodo v obliki plina, tekoča voda tu ni pomembna. In absolutna vlaga je enaka, pa če je 15 gramov vodne pare v zraku, ki ima temperaturo, recimo, 20 ali 30 stopinj. 15 gramov je pač 15 gramov. Toda mi bomo čutili povsem drugačno vlažnost zraka, če bo teh 15 gramov vodne pare v zraku s temperaturo 20 ali pa 30 stopinj! Zakaj? Zato, ker bo razmerje delnih tlakov vodne pare in zraka pri različnih temperaturah različno. Povedano preprosto, toplejši zrak lahko vase sprejme več vodne pare, ne da bi se ta začela kondenzirati v vodne kapljice, v tekočo obliko. Tu nam precej bolj pomaga relativna vlažnost zraka. Ta nam pove, kako nasičen je zrak z vodno paro. Pri stoodstotni relativni vlažnosti je zrak nasičen z vodno paro in ne more več sprejeti dodatne količine vodne pare. Če bi izcedili vso vodo oz. povsem izsušili nasičen vlažen zrak pri temperaturi 20 stopinj, bi dobili manj vode, kot če bi enako naredili pri temperaturi 30 stopinj. S tem stavkom sem povedal enako kot malo prej, ko sem rekel, da hladnejši zrak lahko sprejme manj vodne pare do nasičenja kot toplejši. In ker je poleti zrak toplejši kot pozimi, sprejme vase večjo količino vodne pare in posledično so lahko tudi padavine obilnejše.

Nežnejši spol

Kdo so junaki? Gasilke in gasilci vendar! Pomursko gasilstvo šteje 18.500 članov, od tega je 4.300 gasilk – Novembra bo srečanje v Murski Soboti »Biti gasilec ni konjiček ali poklic, to je poslanstvo, ki ti ga nameni usoda.« Takšno je bilo sporočilo posveta pomurskih gasilk, ki je potekal na Cve-

nu. Tristo gasilk z obeh bregov največjega pomurskega vodotoka je že sedmič zapovrstjo izmenjalo izkušnje, poglede in še kaj. Zato je bilo tisti dan

posebej vroče, pa ne le zaradi zoprno žgočega sonca. Andreja Novak Görkeš je prva dama pomurskega gasilstva, saj je namreč

vestnikov koledar Č – 10. julij

LJUBICA

P – 11. julij

OLGA

S – 12. julij

MOHOR

N – 13. julij

EVGEN

P – 14. julij

FRANC

T – 15. julij

VLADIMIR

S – 16. julij

MARIJA

V petek, 11. julija, sonce vzide ob 5. uri in 22 minut, zaide ob 20. uri in 52 minut. Tako bo dan dolg 15 ur in 30 minut. V soboto, 12. julija, ob 13. uri in 25 minut bo na nebu nastopila polna luna – ščip.

Slovenski vojak je pomurskim gasilkam postavil na ogled svojo orodje, nežnejši gasilski spol pa je nato še pekel palačinke po receptu tekmovalk resničnostnega šova Gostilna išče šefa. fotografija andreja novak görkeš

Naročite svoj izvod časopisa Vestnik

Ime in priimek:

Rojstni podatki:

Naselje, kraj, številka:

Davčna številka: Datum:

Poštna številka:

predsednica komisije za članice v vodstvu gasilske regije Pomurja: »Gasilke že prevzemajo vodilne vloge v društvih, saj imata dve gasilski društvi ženski za poveljnici.« Sicer je že večkrat govorila brez dlake na jeziku: »Žal pa moramo vložiti veliko napora, da si med moškimi izborimo položaj. Ni nujno, da je operativno delo le domena močnejšega spola.« Predsednica je gasilski uniformi podarila ves svoj prosti čas: »Ko gredo otroci spat, grem za računalnik. Dobro je, da lahko veliko nalog opravimo po elektronski pošti.« Na prleškem koncu je bilo tokrat pestro. Precej vzklikov so bili menda deležni slovenski vojaki, ki so trem stotnijam gasilk prikaz(ov)ali svoje orodje in veliko zanimanja je požela še tekmovalna enota gasilk PGD Hajdoše, ki so celo olimpijske prvakinje. Te so na igrišču pokazale praktično izvedbo vaje, s katero so pokorile gasilke z vseh koncev Evrope. Preden pa so se ob zvokih Mladih Pomurcev vsi zavrteli na plesišču, se je zgodilo presenečenje. Lidija in Martina iz TV-oddaje in resničnostnega šova Gostilna išče šefa sta za vse gasilke namreč spekli izjemno slastne palačinke! Pred pomurskimi gasilkami je še en izziv – novembra bo v Murski Soboti spet vrvelo od uniform gasilskega kroja, saj bo takrat posvet slovenskih gasilk na najvišjih položajih. Do takrat pa na: »Na pomoč!« Andrej Bedek

[email protected]

Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,90 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: trimesečno, polletno, letno. Naročnino lahko plačujete z mesečnimi obremenitvami (trajnikom), ki jih uredite v naši naročniški službi. Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Ob plačilu prve položnice bom v naročniški službi prejel knjižici Med gredice po… in Med okuse po …

Pošta:

Ponedeljek: zmerno oblačno, plohe, nevihte 15 | 26

Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o.

VELIKA POLETNA ZABAVA S TANJO ŽAGAR IN ANSAMBLOM AVATURA 12.7.2014 od 20.00 ure naprej na terasi Hotela Radin. Bogata gostinska ponudba! ŽAGARIJA - oboževalci Tanje Žagar, ne prepustite možnosti, da preživite celi dan z njo! Skupaj boste pojedli kosilo, spili kavico in malo pokramljali. VSTOP PROST!

Podpis:

Več informacij na: [email protected] ali pa na telefonski številki: 02 520 27 49

poletna zabava_casopis.indd 1

6/26/14 1:26 PM