Območna zbornica za severno Primorsko
E.I.N.E.
Poslovni digitalni ekosistemi Prenovitev podjetja in poslovni digitalni ekosistemi
REALIZIRANO OD Luigi Telesca, dr. Francesco Botto ZA INFORMEST
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Ministero dell'Economia e delle Finanze
Kazalo Seznam definicij ................................................................................................................................4 Predgovor............................................................................................................................................6 Prenovitev podjetja in poslovni ekosistemi............................................................................7 Digitalni ekosistemi kot pospeševalci mrež podjetja..........................................................9 Evropski model digitalnih ekosistemov .................................................................................................................. 9 Temeljna načela in referenčni konceptualni okvir............................................................................................10 Analiza vlog in upravljanja digitalnih ekosistemov ..........................................................................................11 Vloga javne uprave in stanovskih združenj.........................................................................................................13
Uvedba digitalnih ekosistemov ................................................................................................ 16 Logična in tehnična infrastruktura..........................................................................................................................16 Osnovne komponente ...................................................................................................................................................18 Osnovne in napredne storitve ...................................................................................................................................19 Integracija z lastniškimi sistemi ...............................................................................................................................20 Tehnološke prednosti in primerjalne analize z drugimi informacijskimi sistemi ...............................20 Prednosti delovanja in poslovanja...........................................................................................................................22 Varnost in zaščita podatkov........................................................................................................................................22
Stanje: razpoložljivi projekti in platforme ........................................................................... 24 Projekt digitalnega poslovnega ekosistema (DBE)...........................................................................................24 Open Negotiation Environment (ONE) ..................................................................................................................25 SEAMLESS ..........................................................................................................................................................................27
Sprejetje na regionalni ravni in študije ................................................................................. 28 Regionalni ekosistemi v regijah ................................................................................................................................28 Uspešnost na regionalni ravni ...................................................................................................................................28 Digitalni ekosistemi v podjetjih ................................................................................................................................29 CoopService ........................................................................................................................................................................29 Techideas................................................................................................................................................................................ 30
Viri ...................................................................................................................................................... 32
Informest, dicembre 2010
Page 2
Informest, dicembre 2010
Page 3
Seznam definicij Digitalni Ekosistem ali Digital Ecosystem (DE)
Poslovni Digitalni Ekosistemi ali Digital Business Ecosystems
Neodvisni družbeno tehnični sistem v katerem je omogočena dinamična interakcija med akterji in okoljem, ki jih obdaja, s pomočjo neodvisne in demokratične multimedijske komunikacijske infrastrukture, ki omogoča točno povezovanje vsakega posameznega akterja brez kakršnihkoli preferenc. Z nelastniško in necentralizirano komunikacijsko tehnologijo, souporabo modelov znanja in naprednih storitev, akterji lahko izboljšajo kvaliteto komunikacije in sodelovanje v skupnosti brez, da bi bili vezani na specifično tehnološko orodje. Digitalna platforma Peer-to-Peer za ekosisteme podjetij, ki omogoča uporabo novih modelov sodelovanja in poslovanja z izboljšanjem uspešnosti podjetij in spletnih transakcij dobrin in storitev.
Arhitektura ki temelji na modelih ali Model Driven Architectures (MDA)
Pristop razvoja programske opreme, ki ponuja metodologije in specifične smernice izražene v obliki modelov. Olajša inženiring fleksibilnih programskih rešitev, neodvisnih od specifične platforme, interoperabilnih z lastniškimi sistemi, ki se z lahkoto prilagajajo lokalnemu kontekstu in poslovanju. Pristop so standardizirali pri Object Management Group.
Information and Communication Technologies (ICT)
Informacijska in telekomunikacijska tehnologija.
Peer-2-Peer (P2P)
Računalniška mreža peer to peer, ki ne predvideva prevladujočih vozlov, pač pa enakopravne in zato obojestranske. Vzpostavi plast neutralne komunikacije, ki omogoča izmenjavo vsebin in drugih virov in dovoljuje transakcije v mreži.
Open Source Software (OSS)
V računalništvu nakazuje programsko opremo za katero razvijalci dovoljujejo svobodo preučevanja, razvoja in spreminjanja vendar pod določenimi pogoji skupne uporabe in na podlagi oblike licence.
Informest, dicembre 2010
Page 4
Middleware
Skupek programske opreme, ki omogoča povezovanje komunikacijskih virov, različnih aplikacij in programskih komponentov. Po navadi se uporabljajo pri razvoju kompleksnih porazdeljenih sistemov.
Cloud Computing
Skupek tehnologij, ki omogoča upravljanje strojne in programske opreme na daljavo na podlagi različnih shem uporabe.
Java
Objektno orientriran programski jezik, ki so ga razvili pri SUN Microsystems, razvoj katerega je svoboden. Jezik je neodvisen od platforme, vsebuje programske knjižnjice in orodja in omogoča izvajanje kode, na varen način, tudi preko daljinskega upravljanja .
Regionalni operativni program (ROP)
Regionalni operativni program, ki ga pripravi posamezna regija, v skladu s smernicami Evropske komisije. Program je namenjen izvajanju politik Evropske komisije v posameznih regijah.
Evropski sklad za regionali razvoj (ESRR)
Eden izmed strukturnih skladov evropske komisije za spodbujanje regionalnega razvoja. Predvideva različne vrste investicij: v proizvodnjo, infrastrukturo, razvoj območja/zaposlovanja.
Javno zasebno partnerstvo (JZP)
Oblika sodelovanja med javnim sektorjem in podjetniškim svetom, za razvoj, financiranje, vzpostavitev, prenovo in upravljanje infrastrukture in prednostnih storitev ali storitev, ki so strateškega pomena.
Informest, dicembre 2010
Page 5
Predgovor
Za razvoj in preživetje v tržnem gospodarstvu, podjetja potrebujejo napredna orodja, ki povečujejo njihovo gospodarsko dejavnost, pripomorejo k zmanjšanju stroškov poslovanja in povečanju marž iz poslovanja. Proces digitalizacije podjetij spodbuja dinamičnost in optimizacijo procesov med / znotraj podjetij. Čeprav ta proces predstavlja za večje organizacije njihov naravni razvoj, isto ne moremo trditi za MSP-je, kjer je uvedba tega procesa manj enostavna . MSP-ji, v resnici potrebujejo enostavna orodja, prilagodljiva in prožna, z nizkimi stroški dostopa, ki lahko olajšajo medsebojno povezovanje, na naraven in transparente način, in tako povečajo poslovne priložnosti. Digitalni Ekosistemi ali Digital Ekosystems (DE), razviti v okviru "grozda" evropskih projektov, stremijo k olajšanju procesa digitalizacije z novim pristopom in z uporabo inovativnih informacijskih tehnologij, s posebnim poudarkom na potrebe industrije in malih in srednjih podjetij. Digitalni ekosistemi so naravna rešitev za mala in srednja podjetja (MSP) za vstop na globalni trg s pomočjo IKT, katerim lahko omogočijo večjo uspešnost poslovanja in poslovne priložnosti.
Informest, dicembre 2010
Page 6
Prenovitev podjetja in poslovni ekosistemi Podjetja, tudi najmanjša in nišna podjetja, so zaradi spremenjenega vedenja potrošnikov, globalizacije in močne tržne dinamike trga bolj izpostavljena tržnim silam. Zaradi pojava digitalne tehnologije so trgi vedno manj odporni na zunanje vplive in vloga potrošnika je močnejša, saj se je iz pasivnega akterja prelevil v kritičnega presojevalca izdelkov in storitev, ki jih nudijo podjetja.
Internet potrošnikom omogoča, da pred nakupom pridobijo informacije o izdelku ali storitv. Ustvarjanje novih distribucijskih kanalov, materializacija nekaterih izdelkov in izboljšanje logističnih procesov pa podjetjem, ki so se prej zdela daleč od referenčnega trga, zdaj omogočajo tudi prodajo izdelkov in storitev po vsem svetu. Podjetja so potemtakem prisiljena ponovno premisliti svoje poslovne načrte in način delovanja ter hitro ugotoviti najboljši način prilagoditve novi okoliščinam.
Proces digitalizacije je zato bistven korak za spodbujanje trajne prisotnosti podjetja na trgu, bodisi za boljšo povezanost s strankami (podpiranje predrugačenja blagovne znamke) bodisi za optimizacijo notranjih procesov ter odnosov z dobavitelji in s poslovnimi partnerji (za večjo učinkovitost sistema, zmanjšanje transakcijskih stroškov in odkrivanje skritih stroškov).
Tehnologija mora podpirati digitalizacijo in razvoj tega, čemur Moore (1993) pravi poslovni ekosistem (ekosistemsko okolje za poslovanje); okolje, v katerem se podjetja skupaj razvijajo
Slika 1: Poslovni ekosistem (Moore)
Informest, dicembre 2010
Page 7
prek goste mreže odnosov v smislu sodelovanja in konkurenčnosti (grozd podjetij), da se razvijajo novi izdelki in storitve (Moore, 2003).
Poslovni digitalni ekosistem namreč zelo presega običajne meje delovanja podjetij in upošteva vse akterje vrednostne verige ter njihove procese, odnose in sheme, da se lahko optimizira možnosti za rast sistema in ne le posameznih podjetij. Razlog za to je dejstvo, da so vsa podjetja med seboj povezana, optimizacija procesov v posameznem podjetju pa, ne da bi pri tem upoštevali vplive njenega razširjenega ekosistema, prinaša kratkoročne koristi, ki pa niso stabilne, saj so odvisne tudi od poslovanja tretjih strani.
Da bo digitalno preoblikovanje učinkovito, mora biti dobro načrtovano in izvedeno na premišljen način, da se podpre rast poslovnega ekosistema podjetij, ne da bi bila pri tem ovirana nadaljnja rast in razvoj podjetij.
Cilj Digital Business Ecosystems (poslovni digitalni ekosistemi) je zagotovitev inovativnih ter trajnostnih informacijskih konceptov in instrumentov za mala in srednja podjetja, s katerimi je mogoče olajšati digitalizacijo podjetij in vključitev podjetij v mrežo odprtega poslovnega ekosistema, kar omogoča postopen razvoj in odzivanje na izzive trga.
Digitalni ekosistemi predstavljajo torej priložnost za vsa podjetja, ki pristopajo k poslovanju na inovativen in sodelovalen način, ki želijo sprejeti izzive konkurence na trgu in ki ne želijo biti odvisna od velikih podjetij, ki bi jim vsiljevala svoje standarde in sisteme sporazumevanja.
Informest, dicembre 2010
Page 8
Digitalni ekosistemi kot pospeševalci mrež podjetja Evropski model digitalnih ekosistemov Čeprav se je informacijska tehnologija bistveno izboljšala, je stopnja sprejetja pri podjetjih, zlasti malih in srednjih (MSP), zelo nizka. To je posledica dejstva, da je večina razpoložljivih instrumentov na trgu razvitih predvsem za velika podjetja, kar pomeni, da obstajajo bistvene (kognitivne in ekonomske) ovire za vstop na trg za mala in srednja podjetja. Tudi če si podjetja vsakodnevno prizadevajo za ustvarjanje mrež povezav, namenjenih podpiranju rasti in zmanjšanju tveganj, jih ne podpirajo enostavni in prilagodljivi gospodarski instrumenti, ki bi se lahko takoj odzvali na njihove spremenljive potrebe in dinamične povezave, katerim so izpostavljena. Da bi odpravila te pomanjkljivosti, se mala in srednja podjetja običajno opirajo na sisteme velikih podjetij, s čimer se ustvarijo številna informacijska nesorazmerja v škodo najmanjših podjetij. Model Digitalnega poslovnega ekosistema, ki so ga sprejeli v Evropi, se je razvil v okviru grozda projektov na ravni 6. okvirnega programa evropske skupnosti »Digitalni poslovni ekosistemi« s ciljem odprave navedenih šibkih točk preko priprave odprtih, enostavnih in učinkovitih orodij, ki omogočajo:
ustvarjanje in razvoj dinamičnih povezav med podjetji; spodbujanje okolja, ki je ugodno za spletno poslovanje in podjetje; poenostavitev elektronskega trženja; prispevanje k povečanju zmogljivosti v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v malih in srednjih podjetjih; • vstop podjetij na nove trge in sprejetje modelov sodelovanja; • povečanje ravni konkurenčnosti podjetij; • spodbujanje razvoja poslovnih storitev/aplikacij za večjo konkurenčnost podjetij in za lažje povezovanje z drugimi sistemi tudi lastniške narave. • • • •
Slika 1: Strukturna združitev poslovnega ekosistema in digitalnega ekosistema (Nachira, Dini in Nicolai, 2007)
Informest, dicembre 2010
Page 9
Kot že razloženo, obstaja povezava strukturne združitve poslovnega ekosistema in digitalnega ekosistema (slika 1).
Digitalni ekosistem je inteligentna infrastruktura programske opreme, ki temelji na arhitekturi Peer-2Peer (P2P) in odprtem programju (Open Source), ki omogoča netežaven razvoj poslovnih storitev za vse vrste podjetij in enostavno povezovanje vseh akterjev vrednostne verige prek ustvarjanja novih komunikacijskih in distribucijskih tržnih kanalov.
Temeljna načela in referenčni konceptualni okvir Model digitalnega ekosistema, namenjen poslovnemu svetu, spada med najnovejše in najbolj inovativne vezne člene sprejetja IKT za podjetja (Nachira, 2002). Model evropskih poslovnih digitalnih ekosistemov se razlikuje od ameriškega, ker zmogljivost mrež podjetij z dinamičnim vodenjem v primerjavi z mrežami podjetij s stalnim vodenjem, ki ga obvladuje veliko podjetje ali integrator, podpira večjo konkurenčnost vseh elementov ekosistema.
Prilagodljivo vodenje predstavlja temeljno lastnost digitalnih ekosistemov v evropski perspektivi in nudi pomembne iztočnice za razmislek na različnih nivojih razlage, ki zajemajo tako področje znanja kot tudi družbeno področje.
• Dinamično povezovanje: Na ravni ekonomske mreže gre za podpiranje demokratične in liberalne ideje grozda podjetij, ki ni odvisen od posameznih enot, temveč od trajnosti same mreže in zmožnosti akterjev v smislu spodbujanja ekonomskega razvoja grozdov. Kot koncept »mreže«, ki velja za podjetja, se »grozd« nanaša na skupek malih in srednjih podjetij z vež skupnimi interesi in potrebami. Grozdi se od omrežij razlikujejo po tem, da so odprti vsem in članstvo ni potrebno. Nujna pa sta zemljepisna bližina in sprejetje usklajenih storitev. Regionalni grozdi so običajno statični in odvisni samo od lokalnega konteksta. Pri digitalnih ekosistemih velja težnja po podpiranju razširjenega in dinamičnega grozda v povezavi z drugimi lokalnimi grozdi, kar omogoča večje priložnosti za razvoj in poslovanje tudi na lokalni ravni. • Arhitektura, ki temelji na modelih: Odprto programje skupaj z arhitekturami, ki temeljijo na modelih (Model Driven Architectures ali MDA), na ravni modela odprtega poznavanja dejansko omogoča enostavno in učinkovito urejanje (notranjih in zunanjih) procesov podjetij, pri čemer preprečuje učinke vezanosti na podjetja, ki proizvajajo programsko opremo, s čimer se podpirata poznavanje dinamik podjetja in avtomatizacija notranjih procesov.
Informest, dicembre 2010
Page 10
• Odprta in distribuirana mreža: Na infrastrukturni ravni je namen odprte in distribuirane arhitekture, ki označuje ekosisteme, zagotavljanje odpornosti, prilagodljivosti in neodvisnosti posameznih povezovalnih in poslovnih težišč, ki bi lahko postala ovira za dinamično rekonfiguracijo sistema na smernice trga. To pomeni, da: o en sam vozel ne more dostopati do vseh informacij omrežja; o se formalizirano poznavanje in storitve programske opreme prenašajo prek razvojne arhitekture in distribuirane inteligence; o je model upravljanja decentraliziran. • Samodejna organizacija in razvoj: Digitalni ekosistemi podpirajo razvoj samodejno prilagodljivih storitev na podlagi lokalnih potreb in globalnih priložnosti. Dejavniki digitalnega ekosistema na lokalni ravni so vključeni v trajnostne dinamike, v okviru katerih razvoj vloge poslovnih akterjev poteka brez težav in se navezuje na širši kontekst. • Odprto programje: Odprto programje je bilo izbrano kot standard za evropski model digitalnega ekosistema iz naslednjih razlogov: o je skladno s sodelovalnimi načeli izmenjave znanja; o temelji na modelu ponovne uporabe programske opreme in okrepljenem sodelovanju med agencijami za razvoj programske opreme; o omogoča in podpira ustvarjanje medsebojno povezanih lokalnih gospodarstev, ki temeljijo na razvoju globalne/lokalne ali globalno-lokalne programske opreme.
Analiza vlog in upravljanja digitalnih ekosistemov Za premišljeno načrtovanje ekosistemov na lokalni ravni je bilo opravljenih veliko družbenoekonomskih študij (DBE, OPAALS), v katerih so bili opredeljeni akterji in vloge za ustvarjanje regionalnih digitalnih ekosistemov. Glavne akterje je mogoče razdeliti v tri skupine: • • •
vplivni akterji ali Influencers, lokalni pobudniki ali Regional catalysts, uporabniki ali Adopters, ki se delijo na razvijalce programske opreme in njene uporabnike.
Influencers so akterji, ki želijo spodbujati mala in srednja podjetja v regiji za izboljšanje rezultatov. Običajno so zagovorniki lokalnih razvojnih politik.
Regional catalysts so akterji, ki usklajujejo dejavnosti seznanjanja in gradnje skupnosti na regionalni ravni. Aktivirajo in usklajujejo skupino lokalnih akterjev in so običajno agencije na področju raziskav in inovacij.
Informest, dicembre 2010
Page 11
Uporabniki ali Adopters so mala in srednja podjetja, ki uporabljajo in/ali razvijajo storitve digitalnega ekosistema. Razvijalci programske opreme se delijo na »drivers« in »implementers« glede na izkazano zmogljivost (ali ne) v vlogi, ki je bistvena za razvoj digitalnega ekosistema. Uporabniki so agencije, ki ne razvijajo aplikacij in se delijo na »discoverers« in preproste uporabnike glede na stopnjo aktivnosti udeležbe v razvoju digitalnega ekosistema. Te vloge sestavljajo osnovno referenčno točko za razvoj digitalnega ekosistema prek skupnega procesa od zgoraj navzdol (top-down) in od spodaj navzgor (bottom-up), opisanega v razdelku 5.1. Botto in Passani (2007) sta nedavno predlagala razmislek o razvoju digitalnega ekosistema kot dela regionalne strategije, ki presega zadevni specifični projekt in na ta način opozarja na druge stakeholder-je, vloge ter procese inovacije. Model širjenja digitalnega ekosistema temelji na skupnem pristopu od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Prvi korak nastopi, ko skupina (regional catalyst) predlaga ekosistemski model politikom in/ali gospodarstvenikom, katerih vloga je sprejemanje odločitev (vplivni akterji), ter agencijam za lokalni razvoj, univerzam in mrežam malih in srednjih podjetij. Prvi cilj je predstaviti možne učinke DBE v družbenoekonomskem regionalnem razvoju. Vloga javnih lokalnih agencij je bistvenega pomena, ker je ustvarjanje regionalnega ekosistema predvsem politična odločitev. Za podporo te inovacije je lahko nujna dodelitev infrastruktur in sredstev. Javni odločevalec torej ugotovi, kaj je potrebno in vloži prva potrebna sredstva, s čimer opredeli referenčni okvir za lokalni razvoj. V predlaganem modelu je vloga javne uprave in regionalnih katalizatorjev ključnega pomena za razumevanje in sprejem pristopa ter tehnologij. Obenem je razvidna središčna vloga povezovalnih akterjev pri spodbujanju vključevanja lokalnih akterjev pri definiciji prioritet za doseganje potreb v kratkoročnem/srednjeročnem obdobju in mehanizmov spodbud za njihovo vzpostavitev. Zaradi tega model sprejemanja mora predvidevati logike planiranja od zgoraj navzdol skupaj z drugimi, participativne narave, in torej od spodaj navzgor. Cilj vsega tega je konkretno razumevanje stvarnih koristi, ki jih je potrebno doseči in mehanizma populacije ekosistema, ki mora odgovarjati realnim potrebam trga, da je vzdržljiv v času.
Od tega trenutka dalje začnejo regionalni pobudniki podpirati proces: • • •
določijo začetni industrijski sektor in grozd, običajno mala in srednja podjetja, ki razvijajo programsko opremo; določijo driver-je in influencer-je; komunicirajo z grozdom, s čimer se olajša ustvarjanje/sprejetje skupnosti in storitev.
V tej fazi odigravata motivacija in zmožnost sodelovanja podjetij ključno vlogo, saj dokončujejo proces od spodaj navzgor. Regionalni pobudnik in agencije za lokalni razvoj začnejo nadalje deliti mala in srednja podjetja v okviru posameznih sektorjev in grozdov, da se določijo tista, ki:
Informest, dicembre 2010
Page 12
• • •
uporabljajo digitalni ekosistem; dejavno sodelujejo pri razvoju komponent; na podlagi obojestranskih izkušenj in zmožnosti prispevajo k izmenjavi znanja, ustvarjanju skupnosti ter razvoju programske opreme in storitev.
Vloga javne uprave in stanovskih združenj V predlaganem modelu je vloga javne uprave in regionalnih pobudnikov temeljnega pomena za lažje razumevanje ter sprejemanje pristopa in tehnologij.
Slika 2: Model procesa uvedbe digitalnega ekosistema na lokalni ravni (Botto-Passani, projekt OPAALS, 2009)
S študijo digitalnih ekosistemov je bilo ugotovljeno veliko število organizacijskih in tehnoloških elementov, ki jih je treba upoštevati pri sprejetju te inovacije na lokalni ravni. Nekateri od teh so zelo pomembni, ker so del opredelitve digitalnega ekosistema. Pragmatični pristop, ki ga želimo sprejeti, vključuje razmišljanje v smeri, da ni nič v celoti nepogrešljivo. Vendar je temeljnega pomena natančna razprava o odložitvi in možnih načinih sprejetja teh načel na lokalni ravni. Posledica teh odločitev je namreč lahko inovacija, ki se lahko tudi bistveno razlikuje od predlaganega ekosistemskega modela. Zahteve so naslednje: •
Distribucija: o organizacijska raven: poslovni ekosistem mora temeljiti na distribuciji v smislu usposobljenosti in zmožnosti;
Informest, dicembre 2010
Page 13
o
tehnološka raven: digitalni ekosistem mora temeljiti na arhitekturi peer-2-peer (P2P), ki omogoča distribucijo organizacijskega ekosistema.
•
Prilagodljivo vodenje: o organizacijska raven: ekosistem mora temeljiti na prilagodljivem vodenju (ali vsaj stremeti k temu) v smislu podjetja ali katerega koli drugega akterja lokalnega posredništva, kot je regionalni pobudnik. Javni odločevalec lahko uvrsti inovacijo, ureja njeno delovanje, ne more pa posredovati v notranja ravnovesja, da bi pospešil nekatere elemente; o tehnološka raven: arhitektura P2P mora preprečevati posamezne točke nadzora in neuspeha.
•
Odprtost: o organizacijska raven: grozd podjetij ne sme biti predmet mehanizmov članstva; sodelovanje mora biti odprto; o tehnološka raven: tehnologije morajo temeljiti na odprtem programju (OSS), da se brez težav zagotovijo izboljšanje, ponovna uporaba in interoperabilnost. Infrastrukture morajo prav tako temeljiti na standardih, ki zagotavljajo interoperabilnost z obstoječimi in prihodnjimi infrastrukturami. Med dokumentacijskimi standardi mora biti prav tako omogočena odprta oblika (npr.: odt). Regionalni digitalni ekosistem se mora za lahko povezati tudi z drugimi digitalnimi ekosistemi, da se lahko izmenjujejo moduli, storitve in poznavanja. o Samostojnost in razvoj: o organizacijska raven: poslovni ekosistem mora biti kar se da samostojen in samodejno upravljan na podlagi zmožnosti, razpoložljivosti in poznavanja različnih elementov. To ne izključuje vloge javnega upravljanja pri olajšanju razvoja, trajnosti, dinamičnosti in zakonitosti sistema; o tehnološka raven: podprti morata biti samostojna sestava novih storitev glede na druge kompleksne ali posebne storitve ter (če je mogoče) ustvarjanje samodejno sestavljive programske opreme.
•
Obstajajo nekatere zahteve, ki niso strogo nepogrešljive in so predlagane za ustvarjanje digitalnih ekosistemov. Te točke so predlagane v različnih študijah in svetujeta se podpiranje in natančna opredelitev (a) izbire med njihovim sprejetjem in nesprejetjem ter (b) načinov, prek katerih so bile sprejete. Zahteve so naslednje:
•
Skupni razvoj: svetuje se uporaba odvisnih metodologij (action research, participatory design) za ustvarjanje digitalnih ekosistemov, tako da: a se upoštevajo ter nadzorujejo interesi in motivacija na lokalni ravni; b se aktivira uresničenje spodbud, ki so posebej pomembne za lokalne akterje – community currencies (Tsatsou in Dini, 2008); c se ustvarja inovacija v skladu z dejanskimi interesi in zmožnostmi; d se podpira učenje v procesu projektiranja;
Informest, dicembre 2010
Page 14
e
•
se preoblikuje inovacija v skladu z nujnimi potrebami zaradi ponavljajočega se krožnega procesa.
Sinergija z drugimi inovacijami: svetuje se razmislek o točkah interakcije med digitalnimi ekosistemi in drugimi inovacijami v teku na zadevnem območju ter razvoj teh točk, na primer razvoj infrastruktur javnih mrež in naprednih storitev.
Informest, dicembre 2010
Page 15
Uvedba digitalnih ekosistemov Logična in tehnična infrastruktura Glavna lastnost digitalnega ekosistema, tj. možnost vključitve dejanskih ekosistemov ali industrijskih sektorjev v mrežo, s čimer se jih umesti v digitalni kontekst ter tako preseže zemljepisne in informacijske omejitve, je odvisna od kombinacije vsaj treh temeljnih tehnoloških pristopov.
• Prvi pristop zadeva predstavitev poslovnih procesov prek arhitekture, ki temelji na modelih (MDA), kar omogoča, da so aplikacije, ki so medsebojno neodvisne, interoperabilne, četudi niso združljive na ravni komponent in pri tem ni treba poznati njihove notranje strukture. • Drugi pristop je utemeljen s platformo odprtega programja distribuirane vrste ali peer to peer (kot je internet), ki olajšuje možnost pridobitve interoperabilnosti v kompleksnih sistemih in možnost za ustvarjanje produktivnih storitev na odprti komunikacijski platformi, ki je ne nadzoruje en sam akter, četudi je raven varnosti zelo visoka.
• Tretji pristop je posledica prvih dveh in vključuje težnjo po platformi, ki je usmerjena k storitvam, prilagodljivi za potrebe podjetij, s čimer se lahko olajšata sestava storitev in njihovo hitro uvajanje. K storitvam usmerjena infrastruktura, ki temelji na arhitekturi P2P in pristopu MDA, omogoča ustvarjanje in uporabo storitev na distribuiran način prek oblikovalnih okolij, konfiguracije in izvedbe, s čimer se omogočijo storitve in deluje omrežje podjetij. Platforma na logični ravni se zato deli na tri okolja:
• okolje za oblikovanje (Factory) procesa ali storitve; • okolje za konfiguracijo (Set-up) procesa ali storitve; • okolje za izvedbo (Exe) procesa ali storitve.
Informest, dicembre 2010
Page 16
Slika 3: Okolja digitalnih ekosistemov
Oblikovanje se dogaja v ločenem okolju na lokalni ravni ali dostopnem prek spleta, kjer se opisujejo, načrtujejo in razvijajo procesi in/ali storitve. Okolje za oblikovanje ali »Factory« vsebuje veliko instrumentov in urejevalnikov za ustvarjanje procesov in/ali storitev na podlagi predhodno določenih predlog, ki že obstajajo v distribuirani zbirki – distribuirana baza znanja ali DKB. Ko je model spremenjen, je lahko ponovno objavljen v okviru zbirke, pri čemer se ohranijo vse potrebne informacije v zadevnem kontekstu, da se olajša sprejetje pri končnih uporabnikih.
Konfiguracija in uvedba nastaneta v izvedbenem okolju v katerem so shranjeni procesi ali storitve, razviti v preteklosti v okolju za modeliranje. Tri komponente so: točka za lokalni dostop (ali proxy), nujne točke, dostopne lokalno, in storitve, ki jih je mogoče priklicati iz omrežja – infrastrukturne storitve ali specifične storitve malih in srednjih podjetij. Funkcionalna arhitektura digitalnih ekosistemov je sestavljena iz različnih ravni. Prva raven je infrastrukturne vrste in pokriva vse potrebe v zvezi s komunikacijo in dostopom do podatkov glede na distribuirano logiko. To sestavlja distribuirano in odprto vmesno programsko opremo digitalnega ekosistema. Druga raven je sestavljena iz plasti osnovnih storitev, ki so potrebne za delovanje in razširjanje digitalnega ekosistema. Zadnja raven je raven dodatnih storitev, ki jih lahko razvijejo tretje strani in so povezane z digitalnim ekosistemom na celosten in pregleden način.
Informest, dicembre 2010
Page 17
Osnovne komponente Glavne infrastrukturne
•
komponente:
P2P Slika 4: Referenčna arhitektura digitalnih ekosistemov (DE Village Brochure)
Persistency Layer: je plast, ki povezuje vse vozle mreže in podpira povezovanje vseh akterjev ekosistema. Mreža P2P omogoča enostavno namestitev tudi na vozle, ki temu niso namenjeni, ne vključuje posameznih neuspešnih točk, je obsežna, zanesljiva in lahko podpira dinamično topologijo (mesh, start ali drugo) glede na potrebe. Znotraj mreže se krepijo nekateri vozli, ki imajo pomembno, a ne izključne vloge za stabilnost in zagotavljanje storitev tretjim stranem. Vezi na področju storitev se s časom namreč lahko spremenijo in niso vezane na razmerja moči, temveč bolj na učinkovitost storitve. Del strukture P2P so Distributed Hash Tables (DHT), pri katerih se uporablja mehanizem zelo strukturiranih prenosov, ki temeljijo na ključih za omejevanje vpliva. Obstajajo različne vrste uvajanja arhitekture P2P v notranjost grozdov evropskih projektov na področju digitalnih ekosistemov.
•
Distribuirani shranjevalni sistem: omogoča splošno in distribuirano zmožnost uskladiščenja podatkov digitalnega ekosistema. Ko se vsebina uporablja v mreži P2P, se ustvarjajo identifikatorji, prek katerih je mogoče prav to vsebino obnoviti z drugimi vozli mreže, pri čemer se seveda stalno uporabljajo varnostni sistemi, sistemi za varovanje zasebnosti in dostopa do podatkov.
Informest, dicembre 2010
Page 18
•
Varnost mreže in podatkov: ta komponenta storitve omogoča ustvarjanje varnih komunikacijskih kanalov med vozli mreže, ki vsebujejo pomembne podatke, tako da je izvajanje storitev varno. Načini anonimizacije podatkov (log), ustvarjenih v času izvedbe, in načini dostopa do podatkov, ki temeljijo na odprtih sistemih profiliranja, dopolnjujejo varnost komunikacijskih kanalov.
•
Distribuiran in semantičen register: se uporablja za objavo opisov storitev in modelov, ki so dokumenti XML in so na voljo za branje v vozlu členu mreže v skladu z mehanizmi dostopa do distribuiranih podatkov. Gre za imenik, distribuiran prek možnosti EXE.
•
Distribuirana zbirka znanja: zagotavlja distribuirano pomnjenje, ki omogoča načrtovanje na podlagi arhitekture Object Management Group Model Driven Architecture (OMG MDA) www.omg.org; www.omg.org/mda. Ta zagotavlja trajnost, spraševanje in priklic modelov in metamodelov obliki XML (modeli, ki opisujejo modele). Vsebina je v vozlih, ki že vsebujejo pomensko podobne podatke, da se izboljša učinkovitost vprašanj. Zbirko znanja uporablja Service Factory za reševanje in delitev ontologij, modelov v jeziku Business Modelling Language (BML) in modelov v jeziku Semantic Services Language (SSL), modelov pogajanja in drugih procesov.
Osnovne in napredne storitve Digitalni ekosistem usposobi številne osnovne storitve za mala in srednja podjetja. Nekatere osnovne storitve so pomembne za izvedbo poslovne konfiguracije ekosistema in so poleg tega bistvenega pomena za olajšanje faze uvajanja in razširjanja ekosistema:
• • • • • • • • • •
upravljanje stikov, rumene strani za izdelke in storitve, storitve ugleda in varne storitve, storitve socialnega mreženja, storitve priporočil, semantične in (več)jezikovne storitve, storitve pogajanja in kontraktualizacije, storitve plačil in izdajanja računov, storitve upravljanja in nadziranja pogodb, uporabniški vmesniki (spletni in mobilni) in portali.
Jezikovne storitve predstavljajo močno podporo pri internacionalizaciji MSP-jev, ki se splošno srečuje s težavami kulturne in operativne narave (slabo poznavanje jezikov in veščin mednarodnega trgovanja).
Informest, dicembre 2010
Page 19
Veliko storitev je razvitih iz grozdov evropskih projektov na področju digitalnih ekosistemov, vendar je treba opozoriti, da so bili znotraj grozda uporabljeni različni tehnološki pristopi, čeprav so vsi skladni z načeli visoke ravni modela in interoperabilni. Eden od primerov je projekt ONE (Open Negotiation Environment) www.one-project.eu , ki je poleg tega, da zagotavlja inovativno platformo digitalnega ekosistema, temelječega na stabilnem omrežju P2P in razvitega na podlagi tehnologije spletnih storitev, razvil inovativne storitve s področja pogajanja, priporočil, ugleda in zaupanja, s katerimi se močno povečajo poslovne priložnosti malih in srednjih podjetij. ONE se lahko na enostaven način poveže z drugimi storitvenimi platformami. Na primer s platformo, razvito v okviru projekta SEAMLESS (ki je razvila napredne semantične storitve) www.seamless-eu.org, ki jo podpira drugačna infrastruktura, je pa združljiva z referenčno infrastrukturo digitalnega ekosistema.
Integracija z lastniškimi sistemi Kljub temu, da digitalni ekosistemi s tehnološkega vidika zagotavljajo številne možnosti in bi njihovo sprejetje zelo povečalo proizvodno zmogljivost podjetij, ki bi jih sprejela, ni mogoče predpostavljati sprejetja digitalnih ekosistemov, ločenega od sistemov, ki jih že uporabljajo mala in srednja podjetja. Zato vse uvedbe digitalnih ekosistemov nudijo odprte in interoperabilne spletne vmesnike API (Application Programme Interface) z drugimi sistemi, ki jih podjetja že uporabljajo in ki jih ni mogoče opustiti brez obsežnih ekonomskih in organizacijskih sprememb (npr. logističnih, prodajnih sistemov in sistemov za načrtovanje virov sredstev).
Digitalni ekosistemi v tem kontekstu povezujejo funkcionalnost prej navedenih instrumentov in se lahko na celosten način vključijo z razširitvijo možnosti interoperabilnosti in vključevanja procesov. Mogoče je na primer predpostavljati, da lahko sistem za upravljanje odnosov s strankami (CRM), povezan z infrastrukturo digitalnih ekosistemov, dostopa do vseh uporabnikov digitalnega ekosistema prek storitve pogajanja, objavljene na platformi, pri čemer gre dejansko za vstop v nov distributivni kanal in s tem povečanje možnosti prodaje izdelkov na zalogi povezanim akterjem. Lastnik podjetja bo lahko dostopal do ekosistema in storitve pogajanja na pregleden način in neposredno iz aplikacije, ki jo običajno uporablja, ali prek grafičnega vmesnika platforme.
Tehnološke prednosti in primerjalne analize z drugimi informacijskimi sistemi Platformo digitalnih ekosistemov lahko obravnavamo kot razvoj storitveno naravnanih arhitektur (SOA) in Cloud Computing-a. Ustvarjen je bil termin ekosistemsko naravnane infrastrukture (Ecosystem Oriented Infrastructures – EOI), ki presega koncept storitveno naravnanih infrastruktur, ki se združujejo z bolj razvitimi ekosistemskimi platformami.
Informest, dicembre 2010
Page 20
Infrastrukture EOI namreč prispevajo razvito semantiko opisu storitev in nudijo distribuirano zbirko za modele (UML/MDA), s čimer se olajšata sprejetje in uporaba. Predstavitev po modelih namreč omogoča, da so predstavitve ločene od funkcijskih modelov, ki se lahko razvijejo postopno (XML/XMI), in ne ostanejo statične, kot velja za SOA. S predstavitvijo z modeli se potem povežeta dinamična arhitektura in zbirka distribuiranih vsebin, plast P2P, ki omogoča vključevanje različnih območij ali skupnosti ter lahko vzpostavi varen tunel, tudi ko je eden od obeh vrstnikov vključen v operacijo NAT za dosego drugega podjetja, vključenega v komunikacijo (NAT transversal).
Odprta vmesna programska oprema, ki temelji na tehnologiji P2P, bi lahko olajšala interoperabilnost in vključitev heterogenih aplikacij v mrežo znotraj podjetja, pri čemer se spodbuja pravo digitalno preoblikovanje. Digitalni ekosistem bi omogočal pregledno povezavo med procesi podjetja in tretjimi stranmi z vmesnikom, pri čemer pa akterji ne bi bili prisiljeni sprejeti samo ene skupne tehnologije, ki bi jim omejevala svobodo pri delu.
Hkrati bo pristop z modeli podjetjem omogočil ureditev njihovih notranjih procesov in tako olajšal uvedbo, nadzor (vpliv podjetja) in pregled prej navedenega procesa na prilagodljiv in intuitiven način ter preprečil razpršitev znanja in večji nadzor, kar zadeva nadzor procesov znotraj poslovnega ekosistema.
Ekosistem spodbuja tudi zmanjšanje časovnih okvirov za razvoj namestitev tehnologij. Glede na to, da podjetjem, ki proizvajajo programsko opremo, ni treba vedno znova razvijati vmesne programske opreme, se lahko osredotočijo na ustvarjanje storitev z dodano vrednostjo, neposredno povezanih z osrednjim poslovanjem podjetij, s čimer se spodbuja osredotočenje naložb in zmanjšanje skritih stroškov, nastalih zaradi premajhne interoperabilnosti tehnologij.
Za digitalni ekosistem običajno velja, da:
• je sestavljen iz platforme peer to peer (P2P), ki temelji na Javi (uvedba P2P in uporabljenih tehnologij se lahko med posameznimi projekti razlikuje); • je zanj potrebna standardna mreža TCP/IP; • deluje s katerim koli operativnim sistemom (kot sta Microsoft Windows in Linux); • je do njega mogoče dostopati prek aplikacije RCP ali običajnega brskalnika; • za dostop do njega niso potrebne posebne naprave razen računalnika/prenosnika ali pametnega telefona; • se mala in srednja podjetja lahko odločijo za namestitev člena platforme v svoj strežnik (novi strežniki niso potrebni), da se varno povežejo s svojimi sistemi načrtovanja virov podjetja (ERP) in drugimi sistemi upravljanja, namenjenimi posebej podjetjem.
Informest, dicembre 2010
Page 21
Prednosti delovanja in poslovanja Uporaba infrastrukture in storitev digitalnega ekosistema omogoča številne priložnosti za znižanje operativnih stroškov prek boljše uporabe nameščenih tehnologij za zadevna podjetja. Digitalni ekosistemi lahko povzročijo skupno znižanje stroškov za potencialno integracijo aplikacij ter stroškov proizvodnje in razvoja programske opreme.
Vse to bi na različne načine koristilo lokalnim podjetjem. Prvič, odpravile bi se ovire vstopnih stroškov zaradi razpoložljivosti odprtega medija, pri čemer ne bi nastali stroški uporabe za objavo storitev v mreži, podpirala pa bi se skupna prizadevanja (delitev stroškov vključitve med več akterji in preprečevanje podvajanja stroškov za vsakega akterja verige, kot se dogaja v zvezi z lastniško programsko opremo).
Drugič, možnost pridobitve interoperabilne vmesne programske opreme, na kateri je mogoče graditi aplikacije, ki se lahko odzivajo na lokalne potrebe skupin podjetij, digitalnih sektorjev, javne uprave ali zainteresiranih skupin na splošno, bi dovoljevala ločitev od multinacionalnih družb, ki proizvajajo programsko opremo (in prispevajo k povečanju stroškov razvoja lokalnih malih in srednjih podjetij), povečanje stopenj dobička teh podjetij in odprtje novih trgov kot posledice vstopa v evropski kanal za razširjanje storitev in programske opreme.
Varnost in zaščita podatkov Čeprav je digitalni ekosistem s tehnološkega stališča popolnoma varen, ker omogoča varnost s stališča komunikacije (prenosi potekajo po varnem kanalu) uporabniškega profiliranja in anonimizacije podatkov, je treba vseeno upoštevati temo zaščite osebnih podatkov, saj je povezana z notranjimi praksami podjetij ali grozdov. Ob vsakem zbiranju osebnih podatkov, ki zadevajo osebe, s katerimi poteka sodelovanje v okviru povezav z drugimi podjetji ali strankami (npr. imena, naslovi, poklic itd.) različnih kanalov, je treba temeljito analizirati obdelavo teh podatkov ter pri tem upoštevati veljavne predpise in delitev v okviru poslovnega ekosistema.
V okviru projekta Peardrop http://www.peardrop.eu, ki je del grozda projektov na področju ekosistemov, so se bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti in rešitve:“
Informest, dicembre 2010
Page 22
•
•
•
•
•
Čezmejni ekosistemi DBE se lahko navezujejo na evropsko direktivo o varstvu podatkov (1995), v primeru, da podjetja ne sklenejo dogovora v skladu z veljavno zakonodajo, ker se je bila direktiva različno sprejeta v raznih državah članicah. Značilnosti ekosistema DBE je treba analizirati ob upoštevanju pravnega okvira, ki ga ureja. Ta analiza bo pomagala izvrševalcem DBE pri soočanju s protislovji ali vplivom na pomembnost zakonodaje za varstvo podatkov. Potrebna je jasna opredelitev akterjev, ki so vključeni v DBE, ter njihovih vlog in odgovornosti, če delujejo na področju zbiranja, obdelave in nadzora podatkov. Namen tega ukrepa je zagotoviti, da se upoštevajo zakonska načela za zaščito podatkov in da se vsak član zaveda svojih vlog in odgovornosti. Potrebna je razvrstitev različnih ravni obdelave podatkov DBE in priprava dokumenta, ki naj vsebuje pravila za upravljanje vseh korakov procesa.
Morda bi bilo koristno določiti eno osebo, ki bi bila odgovorna za varstvo podatkov za DBE na splošno in bi zagotavljala upoštevanje potrebnih previdnostnih ukrepov pri uvajanju DBE in spoštovanje pravic varstva podatkov.
Peardrop predlaga tudi možnost vzpostavitve dejanske organizacije (npr. združenje ali konzorcij/ATI) za soočenje s temi tematikami na način, ki omogoča konkurenčnost in sklepanje pogodb s tretjimi stranmi. Seveda je z našega stališča koncept združenja ali konzorcija/ATI smiseln, če je nadzor ekosistema resnično lokalen (na primer proizvodna veriga) in ni povsem dovzeten za zunanje vplive.
Pomembna točka, ki je poudarjena v okviru Pearldrop, je potreba po podpisu skupnega kodeksa ravnanja, ki ga je mogoče vključiti v konzorcijski sporazum in ki bi moral vsebovati vsaj naslednje točke: “ • • • • • • • • • •
Cilji konzorcija (vključitev v regionalni razvojni načrt zadevnega območja) Pogoji pridobitve članstva (postopki, članarine …) Pogostost srečanj Sestava upravljalnega odbora (pravice, člani, imenovanje) Razdelitev nalog med člane konzorcija Finančno upravljanje Zaupnost in pravice intelektualne lastnine Razreševanje (notranjih in zunanjih) konfliktov Zanesljivost članov Veljavna zakonodaja in pravna pristojnost
“
Za podrobnejše informacije, glej knjižnico dokumentov peardrop.
Informest, dicembre 2010
Page 23
Stanje: razpoložljivi projekti in platforme Evropski projekti, ki so spodbujali raziskave in uvajanje digitalnih ekosistemov, so bili različni in so v obdobju več let vsi prispevali k izoblikovanju do zdaj razvitih konceptov in tehnologij. Predhodnik grozda je bil projekt DBE, ki je pripravil pogoje za celoten grozd ter razvil številne koncepte in tehnologije, ki so olajšali položaj vsem drugim projektom, npr. ONE, CONTRACT in SEAMLESS. Trenutno so projekti grozdov zaključeni, vendar se razvite tehnologije (razen projekta DBE, s katerim so bili zagotovljeni instrumenti in koncepti za napredovanje grozda) začenjajo uporabljati na ravni podjetij na splošno in na ravni podjetij, ki proizvajajo programsko opremo, za razvijanje storitev za svoje stranke. V nadaljevanju je kratek povzetek glavnih projektov grozda.
Projekt digitalnega poslovnega ekosistema (DBE)
Slika 2: Shema infrastrukturnih storitev DBE (Kennedy, 2007)
Informest, dicembre 2010
Page 24
Projekt digitalnega poslovnega ekosistema je največji projekt na področju odprtega programja, ki ga je financirala Evropska komisija (financiran je bil v okviru tehnologij informacijske družbe in zlasti v grozdu digitalnih ekosistemov v okviru Direkcije IKT za omrežno poslovanje, in sicer v višini 10 milijonov evrov), da bi se ustvarila zelo interoperabilna infrastruktura programske opreme odprtega programja, ki bi omogočala vključitev v mrežo in digitalizacijo malih in srednjih podjetij ter tako prispevala tudi k razvoju trga malih lokalnih proizvajalcev programske opreme.
DBE je programsko okolje, ki temelji na internetu, v katerem se lahko razvijajo in uporabljajo poslovne aplikacije, ki so združljive z drugimi, pri čemer se ustvari dejanski ekosistem izmenjav med različnimi akterji, prisotnimi na platformi (bodisi kot razvijalci programske opreme bodisi kot končnimi uporabniki). Programska oprema, razvita znotraj projekta, nudi platformo P2P na podlagi Jave, tj. okolje za oblikovanje MDA poslovnih modelov za podjetja, in semantično plast storitev, ki delujejo kot nekakšne elektronske rumene strani, ki so v pomoč pri iskanju prave storitve za vsako priložnost. Trenutno je kodeks projekta na voljo v odprtem programju, vendar ga skupnost ne vzdržuje.
Open Negotiation Environment (ONE)
Slika 5: Poenostavljena arhitektura pogajalske platforme (Projekt ONE, DE Village)
Informest, dicembre 2010
Page 25
Cilj projekta ONE je nuditi odprto platformo distribuiranega medpodjetniškega elektronskega poslovanja (P2P), ki je ne nadzoruje noben vmesni člen verige.
ONE poleg storitev socialnega mreženja, priporočil in ugleda omogoča napredne storitve pogajanja, da se podpirajo podjetja v fazi zagotavljanja virov (prek trgovanja z dobavitelji), fazi trgovanja (za pogajanje o transakcijah s strankami ali upravljanje teh transakcij), pa tudi v strateški fazi, da se podpira ustvarjanje dogovorov podjetja ali med več stranmi (trgovinski dogovor, ustvarjanje podjetja, rešitev vprašanj v okviru pogajanj, kar zadeva pogodbe).
ONE namreč nudi okolje za izvajanje pogajanj z več modeli, ki lahko upravlja različne protokole pogajanja (od dražb do dejanskega trgovanja) hkrati in je zato zelo prilagodljiv za potrebe podjetij, ki niso vedno zvesta enemu procesu. Pristop do modelov poleg tega nudi možnosti uporabe platforme tako v fazi zagotovitve kot tudi v fazi trgovanja in omogoča zamenjavo modelov brez vpliva na programsko kodo (nobenih stroškov v zvezi z razvojem programske opreme pomeni manjše stroške konfiguracije in aktiviranja storitve).
Ta rešitev zelo presega sedanje rešitve na trgu, ki običajno vključujejo logiko pogajanja v izvirno kodo platforme trga, zaradi česar postanejo stroge, in nepregledne (težko razvidno je, ali so pogajanja komu bolj v prid), in niso uspešne v okolju spreminjajočega se trga ter potreb malih in srednjih podjetij. Prav zaradi teh razlogov in večjih stroškov dostopa so platforme, ki so na voljo na trgu, običajno razvite za velika podjetja in nameščene na centraliziran način prek integratorja verige vrednosti, ki ne nadzoruje samo platforme, ampak tudi vse izmenjane podatke in informacije, s čimer se ustvarijo močna nesorazmerja v škodo malih in srednjih podjetij.
Okolje P2P, ki je razvito v projektu ONE, temelji na spletnih storitvah in je zelo stabilno. ONE je mogoče obravnavati kot razvoj projekta DBE na infrastrukturni ravni, ker je uspel sprejeti vse znanje zadevnega projekta in ustvariti stabilno okolje izvajanja za mala in srednja podjetja. Koda ONE je izdana v obliki dvojne licence (GPL in komercialne), se vzdržuje in jo bo kmalu podprlo podjetje, ki so ga ustanovili nekateri člani prvotnega konzorcija projekta. Trenutno ONE uporablja podjetje Coopservice, veliko zadružno podjetje, ki deluje v sektorju upravljanja objektov.
Informest, dicembre 2010
Page 26
SEAMLESS
Namen projekta
Slika 6: Poenostavljena arhitektura projekta SEAMLESS
SEAMLESS (Small enterprises accessing the electronic market of the enlarged Europe by a smart service infrastructure) je zagotovitev poceni informacijske podpore, ki jo združenja podjetij ali gospodarske zbornice brezplačno distribuirajo podjetjem , ki lahko hitro in učinkovito ustvari mrežo za izmenjavo informacij in izdelkov z drugimi podjetji, da bi se odpravile ozemeljske in jezikovne ovire ter ustvaril enoten virtualni evropski trg. SEAMLESS temelji na konceptu enotnega evropskega elektronskega trga in razvoja mreže podjetij, predvsem malih in srednjih, katerih preživetje je odvisno od povečanja obsega svojih tržnih prostorov.
Ta projekt omogoča institucionalno mrežo SOA (Service Oriented Architecture), katere vozli so nameščeni pri trgovinskih zbornicah; mreža SOA omogoča zagotovitev ekonomskih in poenostavljenih storitev za mala in srednja podjetja, ki omogočajo izmenjavo informacij med dejavnimi podjetji v različnih državah. Projekt SEAMLESS je v podporo sodelovanja med podjetji, v katerih se govorijo različni jeziki, opredelil ontološki okvir, ki omogoča semantično interoperabilnost med informacijami, in sicer med podjetjem, ki informacije pošlje, in podjetjem, ki jih prejme.
Da bi se zgoraj navedeno uresničilo, vloga združenj in trgovinskih zbornic ne zaobjema le gostovanje infrastrukture, temveč tudi delovanjei kot pravi jezikovni in organizacijski posrednik, ki ustvari pogoje za boljše sodelovanje med lokalnimi in tujimi podjetji prek bogatenja ontologije, ki zadeva dejavna podjetja v mreži.
Platforma je prešla fazo eksperimentiranja in je zdaj v fazi testiranja v drugih državah. V primerjavi z drugimi platformami nima prave mreže P2P, je pa razvila bolj izpopolnjene jezikovne instrumente.
Informest, dicembre 2010
Page 27
Sprejetje na regionalni ravni in študije Regionalni ekosistemi v regijah Kot že omenjeno, je bil digitalni ekosistem poleg vključenosti v znanstveno eksperimentiranje, bolj ali manj uspešno preizkušen v različnih evropskih regijah na podlagi dejanske udeležbe podjetij. Na splošno velja, da je za uvedbo digitalnega ekosistema na lokalni ravni potrebno pomembno javnozasebno partnerstvo (JZP), s katerim je treba uspešno združiti regionalne potrebe lokalnega razvoja in potrebe, v večji meri vezane na samo delovanje podjetij, ki so običajno manj zainteresirana za strateška stališča (zlasti mala in srednja podjetja), ker se običajno srečujejo s številnimi manjšimi težavami in jim primanjkuje človeških virov, ki bi se ukvarjali s tovrstnimi projekti.
Da bi ti ukrepi začeli veljati, je treba natančno razumeti instrumente in pobude, ki jih mora javnost sprejeti, da se podprejo tudi naložbe s strani podjetij. Evropske regije imajo različne pristojnosti in različne stopnje samostojnosti za področje uvajanja novih ukrepov na zadevno območje in podpiranje javno-zasebnega partnerstva. Običajno lahko regije s pripravo programa ROP (Regionalni operativni program) podprejo vključitev digitalnega ekosistema prek dogovorjenega pristopa, ki združuje vse družbenoekonomske akterje zadevne regije.
Regije lahko predvsem razdelijo del svojega zneska ESRR za prednostne naloge in za ukrepe v sklopu posameznih prednostnih nalog, na podlagi regionalne družbenoekonomske analize in predhodno določene strategije. Analitiki projekta Pearldrop na primer pravijo: »Regija Akvitanija je v ROP vključila eksplicitne člene o uporabi DBE za spodbujanje tekmovalnosti na območjih, ki bodo izvajalcem projekta digitalnega ekosistema omogočili, da pod določenimi pogoji najdejo vir financiranja ESRR«.
Kljub temu, da je vloga javnosti temeljnega pomena za olajšanje sprejetja načrta za lokalni razvoj, menimo, da je zasebno delovanje skupin podjetnikov, ki jim pomagajo združenja ali trgovinske zbornice, lahko zelo učinkovit in manj birokratičen način, usmerjen neposredno v doseganje konkretnega poslovnega cilja, s sprejemanjem katerega mala in srednja podjetja nimajo težav. Pomembno je poudariti, da se digitalni ekosistemi uporabljajo na različnih področjih, od turizma do upravljanja, od tekstila do gradnje, od biomedicine do e-vlade.
Uspešnost na regionalni ravni Na regionalni ravni je treba med primeri z največjim učinkom navesti primer Akvitanije, ki je (kot je analizirano v okviru projekta Pearldrop) »opredelial program inovativnih dejavnosti (programme d’actions innovatrices), v katerem je določial cilje in intenzivnost pomoči, dodeljene v obliki subvencije dejavnostim, ki spodbujajo inovativne ukrepe in so izbrana na podlagi javnih razpisov. Program opredeljuje pravila v s subjekti, ki se lahko prijavljajo na razpis, tipologije dejavnosti in vrste stroškov, ki
Informest, dicembre 2010
Page 28
jih je mogoče financirati, merila vrednotenja (kakovost, tehnične lastnosti, kakovost na področju estetike in funkcionalnosti,...).
Zlasti v Akvitaniji PASI (Pôle Aquitain pour la Société de l’Information) zbira glavne javne akterje, ki so vključeni v odločitvene procese v zvezi z IKT in ta neformalen organ opredeli strateške ukrepe za sklade ESRR. Združenje ključnih akterjev PASI omogoča večjo doslednost pri strateških ukrepih v zvezi z IKT Akvitanije«.
Drugi pozitiven primer je Aragonija v Španiji, kjer je gospodarska služba območne uprave Aragonije odločila o razdelitvi skladov ESRR za podporo razširitve digitalnega ekosistema, da bi se zmanjšal obseg digitalne ločnice in spodbujale možnosti za lokalni razvoj. Različna področja projekta upravljajo različne ustanove: tehnološki inštitut v Aragoniji upravlja vsaj dve področji projekta, tj. »Innovaragon« in »DOCUP«.
V Italiji so različne regije (Lacij, Emilija-Romanja, Trideentinsko Gornje Paoadižje) sprejele digitalni ekosistem na različne načine in z različnimi operativnimi programi. Edina regija, ki je finančna sredstva dodelila na strukturiran način glede na razvoj digitalnega ekosistema, je Lacij, ki je sklade ESRR dodelila za razvoj turizma in področja programske opreme, vendar je sprejetje potekalo počasneje zaradi zamenjave guvernerja in politične nestabilnosti. Emilija-Romanja pa se je odločila za sodelovanje bolj poskusne narave, usmerjeno v evropske projekte za razvoj omrežja javnozasebnih odnosov in povečanje storitev, razvitih na platformi SEAMLESS z integrirano logistiko. V Tridentinskem Gornjem Poadižju je lokalna vlada podprla sprejetje pojava digitalnega ekosistema le do določene mere in financirala dva eksperimentalna ukrepa:
• nasprotovanje ustvarjanju organizacijskega in informacijskega modela, ki uporablja digitalni ekosistem kot mehanizem za spodbujanje javno-zasebnega sodelovanja v zadevni regiji (Taslab) prek razvoja projektov, združenih med lokalnimi podjetji, raziskovalnimi središči in javnimi akterji; • nasprotovanje ustvarjanju podjetja za programsko opremo, s čimer bi se zagotovil prototip, razvit iz projekta ONE na področju trženja.
Digitalni ekosistemi v podjetjih CoopService Coopservice, vodilno zadružno podjetje v Italiji na področju upravljanja objektov, je sprejelo digitalni ekosistem prek projekta ONE, da bi podprlo postopke pogajanja znotraj svoje verige ter tako izboljšalo svoj položaj in bolje organiziralo procese inženiringa ponudbe za javne blagovne znamke.
Informest, dicembre 2010
Page 29
Podjetje Coopservice je sodelovalo pri projektu že od samega začetka skupaj s svojim stanovskim združenjem Lega Coop/ANCST, saj meni, da je nujen instrument za realizacijo notranjega trga na področju storitev. Direktiva o storitvah predvideva, da se morajo vsi odnosi med podjetji in javno upravo dogajati elektronsko; platforma je s tem torej skladna. Predvsem pa (kot je navedeno v skupnem uradnem sporočilu Lega Coop/ANCST Coopservice) »bo platforma lahko izboljšala sodelovanje med podjetji, skoraj kot na nekakšnem trgu, ter olajšala vzajemno poznavanje za izvajanje stalnih sinergij ali sinergij, vezanih na edinstvene priložnosti, izničila morebitne težave v zvezi s poznavanjem in z odnosi ter znižala stroške na področju odnosov in dogovorov. Ni naključje, da nameravajo Ancst/Legacoop ter druga pomembna francoska in španska združenja poglobiti podobne oblike povezovanja med vzajemno povezanimi zadružnimi podjetji.« ONE bo kmalu združen z notranjimi sistemi Coopservice, zlasti s platformo PANT@.
Techideas Techideas http://www.techideas.es je majhno špansko podjetje za programsko opremo, ki je v celoti sprejelo koncepte ekosistemov, pri čemer je svojo trgovsko ponudbo usmerilo nanje in se odločilo dejavno sodelovati pri več pomembnih evropskih projektih s področja digitalnih ekosistemov.
Informest, dicembre 2010
Page 30
Podjetje Techideas je v tem procesu dozorevanja uspelo razviti inovativen in zanimiv izdelek – Sironta http://www.sironta.com, ki lahko olajša sodelovanje na daljavo med osebami in organizacijami prek platforme IKT, multiplatforme (ki deluje v okoljih Windows, Linux, Mac) P2P, ki združuje instrumente Open Office in instrumente socialnega mreženja (chat in multiroom) ter skupno rabo podatkov. Ta izdelek je sprejela skupnost Open Office in izbran je bil med najbolj zanimivimi instrumenti, ki so jih razvila evropska mala in srednja podjetja na sejmu IKT (IKT2010) v organizaciji Evropske komisije.
Informest, dicembre 2010
Page 31
Viri Bijker W. E., Hughes T. P., and Pinch T. J., “The Social Construction of Technological Systems”, MIT Press, Cambridge, MA, 1987. Bijker W. E., and Law J., “Shaping Technology / Building Society”, MIT Press, Cambridge, MA, 1992. Botto F. and Passani A., “Del 7.1 – The Relationship between Community Networks and Digital Ecosystems”; OPAALS project Deliverable, 2007. http://files.opaals.org/OPAALS/Year_1_Deliverables/WP07/OPAALS_D7.1_final.pdf Botto F. and Szabo C., “Del 12.7 – Sustainability and Business Models for Digital Community Ecosystems”; OPAALS project Deliverable, 2008. http://files.opaals.org/OPAALS/Year_3_Deliverables/WP12/D12.7.pdf Botto F. and Szabo C., “Digital Community Ecosystems: Through a new and Sustainable Local DE Development Strategy”, Proceedings of the IEEE-DEST 2009 Conference, Istanbul 31 May - 3 June 2009, pp. 91-96. Botto, F. “Del.11.13 – Challenges and Results of the Trentino DCE living laboratory”, OPAALS project deliverable, 2010 Censis, “SME Engagement Analysis and Collaborative Problem Solving”, DBE Project Deliverable, 2006. http://files.opaals.org/DBE/deliverables/Del_27.3_DBE_SME_engagement_and_collaborative_problemsolving.pdf Chatterjee, J. Pattanaik, D. and Dini, P.,” D11.7 – Interim Report on The Role of Social Informatics and Social Media in Organising Largescale Social Innovation, 2009 http://files.opaals.org/OPAALS/Year_3_Deliverables/WP11/D11.7.pdf Darking. M, and Whitley. E, “Studying SME Engagement Practices, DBE Project Deliverable, 2005. http://files.opaals.org/DBE/deliverables/Del_27.2_DBE_Studying_SME_Engagement_Practices.pdf Dini,P., Iqani, M., Rivera-León, L., Passani, A., Moschoyiannis, S., Nykanen, O., Pattanaik, D. and Chatterjee, J. “Del 12.10 – Foundations of the Theory of Associative Autopoietic Digital Ecosystems: Part 3”, 2009 http://files.opaals.eu/OPAALS/Year_3_Deliverables/WP12/ J.Greenbaum and M.Kyng, “Design at Work: Cooperative Design of Computer Systems”, Lawrence Erlbaum Associates, Hillsdale NJ: 1991. Nachira F., Nicolai A., Dini P., Le Louarn M. and Rivera Leon L. (Eds.2007), Digital Business Ecosystems, Europen Commission, Bruxelles. www.digital-ecosystems.org/book/de-book2007.html Passani A., “The Territorial Prospective of Digital Business Ecosystems”; in Nachira F., Nicolai A., Dini P., Le Louarn M. and Rivera Leon L., 2007. Passani. A., “Regional Case Studies”, DBE Project Deliverable, http://files.opaals.org/DBE/deliverables/Del_31.6_DBE_Regional_Case_Studies.pdf
Informest, dicembre 2010
2007a.
Page 32
Passani, A., Giorgetti, M. “Interpreting the territory for Digital Ecosystems Deployment. A socioeconomic analysis of the extended area Viterbo-Rieti in “eGov 2.0: pave the way for e-participation” edited by EuroSpace, 2009.
Peardrop: DBE Deployment Plan - ToolKit: Formulation of a Deplyoment Plan for a Regional Digital Business Ecosystem. http://www.peardrop.eu Reason, P. and Bradbury, H., “Handbook of Action Research” SAGE, London, 2006. Rivera-Leon, L., Kataishi, R. and Dini,P., The Socio-Economics of Digital Ecosystems Research: Policy Analysis and Methodological Tools from an Argentinean Case Study, 2010 (paper submitted for publication) Star S.L. and Griesemer J.G., “Institutional Ecology, ‘Translations’ and Boundary Objects: Amateurs and Professionals in Berkeley’s Museum of Vertebrate Zoology, 1907-39”; in Social Studies of Science, vol. 19, 1989, pp. 287-420. Star S.L. and Ruhleder K., “Steps Toward an Ecology of Infrastructures: Design and Access for Large Information Spaces”; in Information Systems Research, vol. 7(1), 1996, pp. 111-134. Telesca, L., Finnegan, J., Ferronato, P., Malone, P., Ricci, F., Stanoevska-Slabeva, K., Open Negotiation Environment: An Open Source Self-Learning Decentralised Negotiation Framework for Digital Ecosystems. In proceedings of the the Inaugural IEEE International Conference on Digital Ecosystems and Technologies, (IEEE-DEST), February 2007, Cairns, Australia. Vea-Murgula, J., Navamuel, J.J., Lacueva, F.J. and Val, J. “Del. 5.13 – Real Business Scenario Definition, Analysis and Implementation” OPAALS project deliverable, 2010. Van Ageraat, C. “Del. 11.11 - Structures of knowledge flow and innovation in the Irish Biotechnology industry”, OPAALS project deliverable, 2010
Informest, dicembre 2010
Page 33
