I. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v z a v o d u sv. S t a n i s l a v a v Št. Vidu nad Ljubljano

o šolskem letu 1905/1906. Izdalo ravnateljstvo.

Vsebi na: 1. N a š i c ilji in v z o r i. 2. I m e n ik u č i t e l j s k e k n j i ž n ic e . 3. Š o ls k a p o r o č i l a .

Št. Vid nad Ljubljano, 1906. Z a lo žilo v o d s t v o z a v o d a sv . S t a n is la v a N atisnila K atoliška tiskarna v Ljubljani.

I. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije v z a v o d u sv. S t a n i s l a v a v Št. Vidu nad Ljubljano

o šolskem letu 1905/1906. Izdalo ravnateljstvo.

Vsebina: 1. N a š i c ilji in v z o r i. 2. I m e n ik u č i t e l j s k e k n j i ž n i c e . 3. Š o l s k a p o r o č i l a .

v Št. Vid nad L jubl jano, 1906. Z a lo ž ilo v o d s t v o z a v o d a s v . S t a n is la v a . N atisnila K atoliška tisk arn a v Ljubljani.

■

Naši cilji in vzori. Z a v o d sv. Stanislava je bil sl ovesno otvorjen dn e 21. sept embra 1905. Prevzvišeni g o s p o d knezoškof dr. Anton Bonaventura je sam blagoslovil stavbo in p ot em v veliki dvorani pred zbranim obči nst vom imel slavnostni gov or . Vsa slovestnost, kakor tudi cela z g o do vi n a z a­ v o d a je popi sana v po sebni knjižici, in zato ni treba, da bi ponavljali znane stvari. Zdi se nam pa primerno, da v p rvem šolskem izvestju še enkrat na kratko označimo namen, recimo o s n o v n o i d e j o kn.-šk. zavoda. Kaj je hotel prevzvišeni knezoškof, da je započel delo, ki ga je stalo n ei zme rno truda in žrtev? — Imel je dvojen visok namen. Že njegovi predniki na stolici sv. Nikolaja so želeli z deškim semeniščem v Ljubljani združiti tudi gimnazijo; a želje se jim niso izpolnile. Se­ danji k n e z o šk of je izvedel ta načrt in tako v po lnem o b s e g u izvršil odl ok tridentinskega ce rkvene ga zbora, ki hoče, da naj se duhovni ki že zml adega vzgajajo ločeni od sveta v malih semeniščih. V za v od u sv. Stanislava je deš ko semenišče z d r už en o z gimnazijo; in dočim je v Alojzijevišču v Ljubljani pros tora samo za 60 dijakov, b o v zavod sv. Stanislava m o g o č e sprejeti do 200 mladeničev, ki se b o d o tu učili in vzgojevali pri merno svoj emu poklicu. D r ug a velika misel, ki je vodila prečast. g o s p o d a knezoškofa pri s novanj u z a v o d a p a je bila: odpreti internat onim dijakom, ki se ne ■bodo posvetili d u h o v s k e m poklicu, amp ak h očejo kot profesorji, o d ­ vetniki, uradniki, zdravniki delovati med našim n a r o do m ; njim naj bi bil za vo d zavetje proti nevarnostim, ki med svetom p o g o s t o prete veri in bl agonravj u neizkušene mladine. Velika množica našega d o b r e g a ljudstva je z navduš enjem p o ­ zdravila načrte svoj ega nadpastirja in z veseljem prispevala p o svoji moči za troške pri zidanju. Da nekateri niso hoteli umeti intencij g. knezoškofa, temu se ni č u d i t i ; saj ima vsaka d o b r a stvar svoje nasprotnike. Mi n o č e m o n i k o g a r soditi; zdi se pa nam, da možje, ki niso prijazni zavodu, ne vidijo ali nočejo videti nevarnosti, ki gr oz č mla­ dini med svetom, in da ne umej o ceniti d o b r o t e prave vzgoje. Slavni go vo rni k in član francoske akademije znanosti, Lacordaire, je kot šestnajstleten mladenič na gimnaziji izgubil vero in p o t em izpovedal 1*

-

4

—

sam o sebi: „Mojc prvo sv. obhajilo je bilo moje zadnje religiozno veselje, zadnji solčni žarek za dušo moje mat ere. “ — Povest mladega Lacordaireja je po ves t marsikaterega dijaka na naših gimnazijah. Raz­ lika je p o g o s t o samo ta: veliki du h Lacordairejev je z op et našel resnico in bil po te m nje najbolj vneti z a g o v o r n i k ; naši mladeniči, ki krenejo s p ot a resnice, se p onaj več ne vrnejo nazaj. Kaj pa je mlad človek brez vere, o tem vprašajte matere, ki žalostne ob jokuj ej o svoje izgubljene sinove. Najbolje varstvo proti u s ode pol ni m mladostnim zmotam je dobra, k r š č a n s k a v z g o j a ; in to imajo gojenci v našem zavodu. Če g o v or i m o o krščanski vzgoji, pa ni misliti na množi no p o b o ž n i h vaj, kakor da bi se v z a vo d u dečki preobkladali z molitvijo ; pač so nam p o b o ž n e vaje izmed najbolj važnih faktorjev pri vzgoji, ve nd ar v našem d ne vn e m re d u ni v ta n amen nič več časa o d m e r j e n e g a kakor v vsaki pošteni, res krščanski hiši. Krščanska vzgoja tudi ni negacija vsakega veselja, kakor da bi mladini ne privoščili n o b e n e g a ra z ve d­ rila in negovali v njih neko poni gl avo po bo žn j aš t vo , ki m u mrzi ves svet. T o ni krščanska vzgoja, ampak samo nje potvara. Temelj, na katerem se snuje krščanska peda go gi ka , je d v o j no n e o p o r e č n o n a­ čelo: 1. Bo g je naš stvarnik in zadnji cilj n a š e mu življenju; 2. človek ni več tak, kakršnega je B o g p r vo t no ustvaril, a mp ak nosi v sebi nasledke greha, ki so ga storili naši prvi stariši. Iz teh dveh načel je p o s n el a krščanska p e d a g o g i k a dvo jn e po sledice, negativne in pozitivne. Negativne posledice s o : o b s o d b a p e d a g o g i č n e g a n a t u r a l i z m a , ki izvira iz plitvega deizma in p s i ho log ič ne ga senzualizma, taji bistvo g re ha in hoče, da je narava sama p o sebi do br a, edino res­ nična in l epa; o b s o d b a s t a r o po g an s ke ga h u m a n i z m a , ki mu je vzor umišljeno čisto človečanstvo, pa zato prav kakor naturalizem, zametava nauk o g re h u in o d r e š e n j u ; o b s o d b a e nos tra ns kega i nt e l e k t u a l i z m a , ki mu je v s e i z o b ra z ba d uha, nič pa izobrazba srca, volje. Tej trojni smeri, ki se pojavlja v mod erni vzgoji, se protivi krščanska pedagogika. Opi ra joč se na n eo p o r e č n i nauk o člove­ ko vem i z v o r u in zadnjem n a m e n u navaja goj enca p re d vs em k temu, da bo, kakršenkoli bo nj egov poklic v človeški družbi, v e d n o in p o v s o d natanko izpolnjeval svoje dolžnosti z o z i r o m n a B o g a . D e l a j v e d n o i z n a j v i š j i h n a g i b o v , i z v e s t i , to je p rvo pozitivno načelo krščanske p ed ago gi ke . V njem je izražen bistven znak, ki loči krščansko in nekrščansk vzgoj o, kakor je to pre kras no p oveda l eden izmed najstarejših krščan­ skih a pol oget ov, ko je očital p o g a n o m : „vos conscios timetis, n o s

—

5

—

etiam c o n s c i e n t i a m š o l a m , sine q u a esse non p o s s u m u s . “ i) Čimbolj si človek osvoji to p r v o načelo krščanske ped agog ik e, tem manj e g o i z m a in s e r v i 1 i z m a je v nj eg o ve m življenju, tem več pa z ve stobe in vstrajnosti v poklicu, tem več odkritosti in s v o b o d e , tem več možatosti in značajnosti v vsem delovanju. Hinavščine, pri ­ huljene pritajenosti, p oni žev al neg a klečeplastva ne pozna, k o g ar vodi v življenju to nač el o: v s e z a B o g a , v s e r a d i B o g a ! U p o r a b a tega načela v življenju je praktična p o b o ž n o s t , h kateri navaja krščanski p e d a g o g s voj ega učenca. V tej po bo žn o st i ni nič žalostnega in nič p re napet eg a, nič sl abot no sentimentalnega, pa tudi r.ič žalostnega in nič o d u rn e ga , kar bi strašilo mladega človeka: vse je zdravo, naravno, l epo umerj eno. Po pravici piše D u p a u l o u p : „Naj sodi svet kakorkoli, mene uči izkušnja, da v p ob o ž n o s t i ni nič s labot nega ; dečkom, ki imajo po 13 ali 14 let, daje neko zrelost z n a­ čaja in moč duha, ki jo m o r am o občudovati, če je bolj natanko o p a z u ­ j e m o ; naredi jih pridne, skrbne, zadovolj ne z malim, odkrite in o d ločne proti s e b i ; to so vam najboljši tovariši in najbolj pro s to du š ni učenci; preprosti, ljubeznivi, b r e z oholosti, bre z nadutosti, bre z t rdot e; p o ­ b o žn os t naredi vse v njih; dviga jim duha, razširja jim s r c e; tu ni nič bojazljivega, nič t esnosrčnega, nič prisiljenega. Nikoli nisem videl otrok, ki bi bili bolj veseli, ki bi se bolj smejali, bili bolj zdravi, kakor so bili moji gojenci v pariškem malem semenišču. P o b o ž n o s t jim je vsadila veselje v srce, veselje pa, pravi sv. pismo, vlije balzam živ­ ljenja v kri, dočim žalost in strast razjeda kosti mal opr id nega otroka. Odkri to p o v e m : večkrat sem strmel, ko sem videl učitelje, ki so bili mrzli d o vsega, kar zadeva p o b o ž n o s t v u č e nc ih ; njih vedenja si nisem mogel d r uga če tolmačiti, kakor tako, da so n es p o s o b n i gojiti v otrocih p o b o ž n o s t , ker je sami n imaj o“.2) P o b o ž n o s t v tem širšem p o m e n u , ki smo o njem sedaj govorili, je v z o r krščanske vzgoje. Za vzore pa je treba b o j e v . T e ga se krščanski p e d a g o g d o b r o z a v e d a ; zakaj d r u g o načelo, ki je temelj krščanski vzgoji, ga uči, da v človeku vže o d rojstva s pč kali zla, ki se v z b u d i pri ot ro ku že v zgodnji mladosti. Naloga vzgoje je, pomagati goj en cu d o tega, da v njem v o l j a g o s p o d u j e nad čutnim teženjem, nad s t r a s t m i . V z g o j a v o l j e je v krščanski pedagogiki prav tako imenitna kakor i zobra zba razuma. Mod er na ped agog ik a, ki ji niso več vodilna krščanska načela, p o ud ar ja enos trans ko i zobra zbo razuma, a zanemarja skoraj p o p o l n o m a vzgo jo volje. Krščanska p ed a g o g ik a hoče h ar moni čno v zg oj o razuma in volje, vzg oj o celega človeka. >) M inucius Felix v apologetičnem sp isu „ O cta v iu s“ cap. 35 ed. H alm, V indobonae 1867, pg. 50). 2) D upauloup, D e 1’e d u c a tio n T o m e II.liv . l.c h . VII. (13. edit. P aris 1903. pg. 69. s.)

Pri vzgoji volje rabijo krščanskemu p e d a g o g u dvojni p o m oč k i : naravni in nadnaravni. Kar zadeva naravne po mo čk e, je vsakega kr­ ščanskega p e d a g o g a prva skrb, da vadi goj enca v s a m o z a t a j i . Odreči mu mora marsikaj, kar g odi čutnosti in mehkužnos ti : s tem utrjuje in krepi nj eg ov o voljo, in goj en ca pripravlja za čas, ko se b o d o pojavile v njem strasti in ga hotele zasužnjiti. K do r je slab in mehek sam do sebe, stori vsak dan sto stvari, ki jih ne more o p r a ­ vičiti p r e d svojo vestjo; igrača je svojih malenkostnih želja. Zato pa je velike važnosti, da se vadi deček že zmi adega sam sebi kaj odreči. Najboljša vaja samozataje je s t r og dnevni r e d , ki se mora go jenec p o njem ravnati. V tem p o g l e d u je bivanje v zavodih velika d o b r o t a za mladino. Tu je vse natanko narejeno. O b določeni uri mora g oj en ec vstati, o b določeni uri mo ra na delo, v šolo, v kapelo, v obedni co. Ot roška narava se pač vpira s t r o g e m u redu, a vztrajna vaja pre ma ga ta o d p o r ; in ko b o deček vzrastel v moža, se bo z veseljem spominjal zavoda, v katerem se je naučil reda. Nadnaravni pomočki pri vzgoji volje so molitev in sv. zakra­ menti. Kd or ne bi jih vpošteval, ali jih m or da celo nar avnost zametaval, ta bi, če ne teoretično, pa vsaj praktično tajil temeljne nauke krščanstva, tajil bi bistvo g r e h a in odrešenja. To so naši cilji in naši vzori. Da b o pri tem in o n em naš trud b re zu speš en , da b o m o doživeli marsikatero p r e v ar o, da nam bo več­ krat plačilo za delo n eh va le žn os t : vse to d o b r o vemo. Pa vse to nas ne straši; tolaži nas zavest, da so naši cilji pravi in resnični naši vzori.

Imenik učiteljske knjižnice. P o načrtu naredbe c. kr. m inistrstva za uk in b ogočastje z dne 30. decem bra 1896, št 26362.

Sestavil A n t o n Jarc.

I. E n c i k l o p e d i j a . ( D e la s p l o š n e in r a z l i č n e v s e b i n e , o b č n a z g o d o v i n a z n a n o s t i , d e la a k a ­ d e m i j , s p l o š n a b i b l io g r a f ij a , k n jištv o in s p i s i o k n j i ž n ic a h , k a t a l o g i i . t . d.)

1. B uc h, Das — der Erfindungen . . . IX. Aufl. 1. - X. Bd. Leipzig 1 8 9 6 - 1 9 0 1 . 80. 2. D e g e n e r He rrman n A. L. W e r ist’s? Unser e Zei tgenossen. Zeit­ genossenlexikon. Leipzig 1905. 80. 3. H o c h l a n d . Monatsschrift für alle Gebiete des Wissens, der Lite­ ratur und Kunst. H e r a u s g e g e b e n von Karl Muth. 1. Jahr gang. Bd. 1. un d 11. Kempt en u nd München 1903. 1904. 8°. 4. J a h r b u c h der Naturwissenschaften. Unter Mitwirkung von Fach­ männern h e r a u s g e g e b e n von Dr. Max Wil dermann. Erster bis zwanzigster Jahrgang. Frei burg in Breisgau 1886— 1905. 8°. 5. J a h r b u c h des h ö he r e n Unterrichtswesens in Österreich. Bearbeitet von Josef Diviš. 18. 19. Jahrgang. Wi en 1905. 1906. 80. 6. I z v e s tj a muzej skega društva za Kranjsko. Letnik 1,—XI. V L j u b ­ ljani 1891 — 1901. 80. 7. Ka tol ik, Rimski. Vrejuje in izdaja Anton Mahnič. 1.— 8. tečaj. V Gorici 1888— 1896. 8°. 3. K o n v e r s a t i o n s - L e x i k o n . Brockhaus. XIV. Aufl. 1 - 17. Bd. Leipzig, Berlin und Wien. 1901— 1904. 8°. 9. Kultur, Die. Zeitschrift für Wissenschaft, Litteratur und Kunst. Herausgeg-eben von der ö s t er r ei chi s ch en Leo-Gesellschaft. II. Jahrg. Wien un d Stuttgart 1900. 8°. 10. Litteraturblatt, Allgemeines. H e r a u s g e g e b e n durch die L e o ­ gesellschaft. IX. u. XI. Jahrg. Wien un d Stuttgart. 1900. 1902. 4°. 11. M i t t he i l u ng en des Musealvereines für Krain. I.— XIV. Jahrgang. Laibach 1866. 1 8 8 9 - 1 9 0 1 . 80. O p o m b a : (b. k.) p o m en i: brez k ra ja ; (b. I.): brez letnice; ( b .p .) : brez p isa­ telja. — O b l i k a : Vel. 2° nad 46 cm; 2° do 46 cm; 4° do 36 cm; 8° do 25 c m; 16° do 18 cm; 32° do 12 cm

—

12.

13. 14. 15. 16. 17.

18.

19. 20.

21. 22. 23.

8

—

Natur u n d O f f e n b a r u n g . O r g a n zur Vermittlung zwischen Na tu r­ f or sc hu ng und Gl auben für Gebildete aller Stände. II. bis XL. Band. Münster 1 8 5 6 - 1 8 9 8 . 8°. R e a l e n c y k l o p ä d i e , Allgemeine. IV. Aufl. 1 — 13. Bd. R e g e n s b u r g 1888— 1890. 80. S l o v a n . Mesečnik za književnost, umet no st in prosveto. Uredil Fran Govekar. Leto III. V Ljubljani 1904/05. S t i m m e n a u s M a r i a - L a a c h . Katholische Blätter. XL. XL1. LX1V. Bd. Frei burg in Breisgau. 1891 und 1903. 8°. S traž a, Hrvatska — za krščansku prosvjetu. G od i n a I. II. Krk 1903. 1904. 80. T ü r m e r , Der — Monatsschrift für Ge mü t un d Geist. H e r a u s g e b e r : Jeannet Emil Freiherr von Grotthuss. 3. Jahrg. Bd. 1. Stuttgart 1900 - 1901. 80. V e r o r d n u n g s b l a t t für den Dienstbereich des Ministeriums für Kultus und Unterricht. J a h r ga ng 1869 - 1 8 7 7 . 1879. 1881. 1882. 1 8 8 8 - 1 8 9 5 . 1900. 1 9 0 2 - 1 9 0 5 . Wien. 80. V e s t n i k . Znanst vena priloga „Zo ri “. I, — III. tečaj. V Mariboru 1873— 1875. 80. W a r t e , Literarische. Monatsschrift für s c h ön e Literatur. H e r a u s ­ g e g e b e n von der Deutschen Literatur-Gesellschaft. 3 . 4 . 5 . Jahrg. M ün ch en 1 9 0 2 - 1 9 0 4 . 80. Z o r a . Časopi s za zabavo, znanost in umetnost. Tečaj I. - V. V Mariboru 1872— 1876. (Tečaj I. in IV. 40 , tečaj II., 111. in V. 80 .) Z v o n , Ljubljanski. Lep os lov en in znanstven list. 1.— 11. leto. V Ljubljani 1 88 1 —1891. 8°. Ž i v o t , Novy. — Mčsičnfk p r o urnčni, vzdelänf a zäbavu. Vede a vydävä: Karel Dostäl Lutinov. Ročnik 6.— 8. N o v y Jičin 1 9 0 1 - 1 9 0 3 . 40.

II. F i lo zo fij a , estetika, politika. 24. Apih Jos. Slovenci in 1848. leto. V Ljubljani 1888. 8°. 25. D u rd i k Josef. Döjepisny nästin filosofie novovčkč. Dil 1. O d Descartesa až p o Kanta. V Praze 1870. 8°. 26. — Psychol ogi e p r o školu. V Praze 1872. 80 . 27. E b e r l e Carl. G r u n d z ü g e d er Soci ol ogie zur Ei nführung in die sociale Frage und als G r un dl a ge für socialwissenschaftliche Vorträge. Flums, Kt St. Gallen, Schweiz 1896. 8°. 28. F a l c k e n b e r g Richard. Geschichte d e r neue n P hil os ophi e von Nikolaus von Kues bis zur Gegenwar t. Im Gru nd ri ß dar ­ gestellt. 5. Aufl. Leipzig 1905. 8°.

-

-

29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39.

40.

41. 42.

43.

44. 45. 46. 47. 48.

9

—

Fre und P. Ge or g. C. Ss. R. Sociale Vorträge. Zweite vermehrte Auflage. Münster in Westfalen 1898. 16°. G u t b e r i e t Konstantin. Das Unendli che metaphysisch u nd m a t h e ­ matisch betrachtet. Mainz 1885. 80. — Die ne ue Raumtheorie. Mainz 1882. 8°. Habr ich L. P ä da gog is ch e Psychologie. Zweiter T e i l : Das S t r eb e­ ver mö ge n. Kempten 1903. 8°. H a m m e r s t e i n L. v. Winfrid o d e r Das soziale Wirken der Kirche. Dritte Auflage. Trier 1890. 8°. H o f f m a n n B. U. Die sociale Frage der G e g en wa r t u nd die Ver­ s uche ihrer Lösung. Mün ch en 1898. 8°. H u m e David. Eine Un t er s u c h u n g ü b er den menschlichen Verstand. 5. Auflage. Leipzig 1902. 8°. J e r u s a l e m Wilhelm. Einleitung in die Philosophie. 2. Auflage. Wien u n d Leipzig 1903. 8°. — Le hr b uc h der Psychologie. 3. Auflage. Wien und Leipzig 1902. 80. J o d l Friedrich. Lehr buch der Psychol ogi e. 2. Auflage. 2 Bände. Stuttgart und Berlin 1903. 8°. K i r c h e n s c h m u c k , Der — . Blätter des christlichen Kunstvereines der Dioecese Seckau. XIX. XX. XXII. XXV.-XXV1U. Jahrgang. Graz 1888. 1889. 1891. 1 8 9 4 - 1897 . 80. K ne i b Philipp. Die Beweise für die Unsterblichkeit der Seele aus allgemeinen ps ychol ogi schen Tatsachen. (Strassburger The ol o gi s ch e Studien. V. Band, 2. Heft.) F rei bu rg im Breisgau 1903. 80. Kralik Richard. Sokrates. Nach den Überl ieferungen seiner Schule dargestellt von - . Wien 1899. 160. Krei ten W. S. J. Voltaire. Ein Beitrag zur Ent st ehungsgeschi chte des Liberalismus. Erste Hälfte (1694— 1750). Frei burg im Breisgau 1878. 8°. K uhn P. Albert. O. S. B. Allgemeine Kunst-Geschichte. Die W e r k e der bi ldenden Künste v om S ta ndpunkt e der Geschichte, Technik, Aesthetik. Lieferung 1 u nd flgd. Einsiedeln 1891 — 1906 . . . 40. Kup lj en Anton. Od lo mk i iz n a r o d n e g a gospodar st va. V Ljubljani 1895. 80. L a m p e France. Dušeslovje V Ljubljani 1890. 8°. — Vvod v niodroslovje. V Ljubljani 1887. 8°. M a h n ič Anton. Dvanajst več erov P o go v o r i dokt orj a Junija z mladim prijateljem. V Gorici 1887. 80. M i c h e l l t s c h Anton. Haeckelismus u nd Darwinismus. Graz 1900. 8°.

—

49. 50. 51. 52.

53.

54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61.

62.

10

—

Mül ler J. Eine Phil osophi e des S chönen. Mainz 1897. 8°. N e ur a th W. Elemente d er Volkswirtschafts-Lehre. Zweite Auflage. Wien-Leipzig 1892. 16°. P o d g o r n i k France. Delavski prijatelj. Nauki, ki so delavcem v sedanji d obi p o s e b n o potrebni. N o v o m e s t o 1886. 160. S a c k e n Ed. Freiherr v. Katechismus d er Baustyle o d e r Lehre der architektonischen Siylarten von den ältesten Zeiten bis auf die Gegenwart. Sechste Auflage. Leipzig 1879. 16°. S e i d e n b e r g e r Prof. J. ß. Grundlinien idealer We lt an s ch au u ng aus Otto Wi ll mann’s „Geschichte des Idealismus“ und seiner „Didaktik“ zusammengestellt. Brau ns chwei g 1902. 8°. S ei dl J. Der J ude d es 19ten J ahr hund er ts o d e r wa ru m sind wir Antisemiten? Fünftes Ta us e nd . Graz 1899. 80. S o v r a n J. Črne buk ve kmečk ega stanu. J edr o kmečkega v p ra ­ šanja. Ponatis iz Slovenca. V Ljubljani 1895. 16°. S t ö c k l Albert. Leh rb uch d er Aesthetik. Dritte, neubearbeit ete Auf­ lage. Mainz 1889 8°. — Lehr bu ch d er Geschichte d er Phil osophi e. Erste und zweite Abtheilung. Dritte v er bes sert e Auflage. Mainz 1888. 8°. — Leh rbu ch der Phil osophi e. Erste bis dritte Abtheilung. Siebente, n eu er di ngs revidierte und verbessert e Auflage. Mainz 1892, 8°. V e r e m u n d u s . Steht die katholische Belletristik auf der H ö h e der Zeit? 2. Auflage. Mainz 1898. 8°. W a l t e r Franz. Sozialismus und m o d e r n e Kunst. Frei burg im Breisgau 1901. 8°. Z e l l e r Eduard. Die Phi lo sop hi e der Gr iechen in ihrer geschicht ­ lichen Entwickelung dargestellt. Erster Teil. (Erste und zweite Hälfte.) 5. Auflage. Leipzig 1892. 80. — Gr undr iss der Geschichte der griechischen Phil osophi e. 6. Auf­ lage. Leipzig 1901. 8°.

111. P e d a g o g i k a . (Tudi š o l s k e s p r e t n o s t i ,

š o l s k a s t a tis tik a ,

r a z p r a v e o s p i s ih z a m l a d in o .)

63. A lt e n s t e i n Axel von. Der Schwi mms port . Leipzig (b. I.) 8°. 64. — Turns por t. 2. Auflage. Leipzig (b. 1.) 8°. — Ä n e a s Sylvius' Traktat ü b er die Erz ie hun g d er Kinder. E i n l e i t u n g . ... von P. Galliker. F r ei bu rg im Breisgau. 1889. 8°. Glej št. 105. 65. A n t o n i a n o Silvio. Die christliche Erziehung. Dargestellt im Auf­ träge des hl. Karl Boromäus. A. d. Italienischen übersetzt . . . von F. X. Kunz. F rei burg im Breisgau 1888. 80.

—

66.

67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. — 78. 79. 80. 81. 82.

83. 84. 85.

11

—

B a u m e i s t e r A. H a n d b u c h de r Erziehungs- und Unterriclitslehre für h öh e r e Schulen. Bd. l./l. 2. Aufl., Bd. K/2. 1. Aufl., Bd. II./1. 1. Aufl., Bd. II./2. 2. Aufl., Bd. III. 1. Aufl., Bd. IV. 1. Aufl. München 1897 — 1904. 8°. B a u m g a r t n e r Heinrich. P ä d ag og i k o d e r Erziehungslehre. Dritte, umgearbeitete Auflage. F r ei b u r g im Breisgau 1895. 8°. B e c k e r Wilhelm. Die christliche Er z ie h un g o d e r Pflichten der Eltern. 2. Aufl. Frei bu rg im Breisgau 1896. 8°. Brinar Josip. Anton Martin Slomšek kot p e d a g o g . V Celju 1901. 8°. B r u n e t Franc. T e l ov a db a v petrazrednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah. V Ljubljani 1900. 8°. B u r g e r s t e i n Leo un d Aug. Netolitzky. H a n d b u c h der Schulhygiene. Zweite, umgearbei tet e Auflage. Jena 1902. 8°. C l e r i c u s Friedrich. Z eh n G e b o t e katholischer Kinder erziehung. 2. Aufl. Mainz 1866. 16°. C ž e h Franz Herrman. Versinnlichte Denk- u nd Sprachlehre. Wien 1836. 40. Di mn i k Jakob. Domača vzgoja. V Ljubljani 1895. 80. D o e r r y Kurt. Leichte Athletik. Leipzig (b. 1.) 80. F e l b i g e r J ohann Ignaz von. M e t h o de nb uc h . Bearbeitet vo n Johann Panholzer. F rei burg im Breisgau 1892. 8°. F r o h b e r g W. H a n d b u c h für Tu rn le hr e r un d Vorturner. I. Teil, 9. Aufl., II. Teil, 10. Aufl. Leipzig 1904. 1905. 16°. F ü r s t e n b e r g Franz von. Sein Leben und seine Schriften. H e r a u s ­ g e g e b e n von J. E